SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIV (48) Štev. (N°) 10
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 30 de maržo - 30. marca 1995
11
Po petdesetih letih usodne razdelitve slovenskega naroda je prišel čas za celovito ovrednotenje medvojnega in povojnega dogajanja, za spoznanje, kaj se je v tem obdobju boja za civilizacijo zgodilo s Slovenci. Prišel je čas, da ukinemo neomejeno pravno povezavo sedanje demokratične Slovenije s prejšnjo totalitarno državo in popravimo krivice, ki jih je povzročilo komunistično nasilje. To bo omogočilo, da bomo Slovenci stopili na pot sprave, na pot preteklosti v prihodnost.
Glavna ovira za začetek narodne sprave je dejstvo, da nasilni prevzem oblasti, ki ga deloma že med vojno, v celoti pa po vojni izvedla komunistična partija, doslej ni bil pravno obsojen, da se samostojna in demokratična slovenska država še ni ločila od prejšnjega totalitarnega sistema in ga pravno še ni spoznala za nečloveškega. Vsem znano nasilje v medvojnih in povojnih letih je treba pravno oceniti, storjene množične zločine je treba tako tudi pravno imenovati.
Poziv Državnemu zboru in drugim oblastem slovenske države, ki ga dajemo v Podpis vsem demokratičnim Slovenkam in Slovencem, bo pomagal, da bo ta velika ovira za začetek slovenske sprave čim prej odstranjena.
Poziv državnemu zboru je posebej pomemben za vse žive udeležence in sodelavce slovenskega protikomunističnega odpora, za njihove družinske člane, sorodnike in prijatelje, za vse, ki so bili neposredno osebno ali posredno kot člani sloven-skega narodnega občestva zaradi komunistične zlorabe posameznikov in vsega naroda kakor koli prizadeti. Vsi prizadeti na katerikoli strani, ki niso izgubili spomina in svoje časti, so dolžni dodati svoj glas zoper storjeno nasilje in zoper sramotno 'zdajo njihovega zaupanja.
Poziv državnemu zboru ni opis slo-Venske zgodovine, ni ocena posameznih
dogodkov, posameznih udeležencev in njihovih dejanj, noče razvrščati posameznih dogodkov na revolucionarno nasilje in na odpor zoper to nasilje na eni strani in na osvobodilni boj na drugi strani. To besedilo tudi ni deklaracija o spravi.
Poziv je samo zahteva, da Republika Slovenija kot nova država vseh Slovencev obsodi komunistično revelucionamo nasilje in nosilce tega nasilja. Ne zahteva, da država obsodi osvobodilni boj, ampak da obsodi zlorabo tega boja za komunistično revolucijo; ne zahteva, da odobri nedovoljeno kolaboracijo, ampak da prizna obstoj in legitimnost slovenske samoobrambe in odpora proti revoluciji. Zahteva, naj država sprejme zakone, ki bodo omogočili enakopravno sožitje vseh Slovencev.
Obsodba zločinskega nasilja, ki ga je komunistična partija za kuliso osvobodilnega boja izvajala zato, da je na nedemokratičen način prevzela obsolutno oblast, ni samo zadeva politike, ampak predvsem stvar morale, je stvar prihodnosti vsega slovenskega naroda. Če je nujna sprava, je nujna obsodba komunističnega nasilja, ki ni bilo nič manjše od nasilja drugih totalitarnih sistemov tega stoletja.
Vsebina in namen poziva sta torej takšna, da ga more in mora podpisati vsak Slovenec, ki je za demokracijo in proti totalitarnemu nasilju. Poziv naj zato podpišejo vsi Slovenci in Slovenke, ki obsojajo medvojne in povojne komunistične zločine ter nasilen prevzem oblasti po vojni. Podpisali ga bodo vsi demokrati kakršnegakoli svetovnega ali političnega nazora, ki so prepričani, da mora biti bodočnost slovenskega naroda in njegove države položena na trden temelj resnice in svobode.
Poziv podpišite vsi, ki ste za boljšo Slo-
venijo!
Slovenski spominski odbor
Podpišite
poziv Državnemu zboru
v krajevnih domovih ali v Slovenski hiši
v
Cas je še do 23. aprila t. L
Mrliški listi za pobite domobrance
Vlada je 16. marca sprejela predlog zakona o dopolnitvah zakona o matičnih fljigah, katerega namen je dokončna ure-
ditev
r vpisov smrti oseb, ki so svoje življenje 'zgubile neposredno po koncu 2. svetovne v°jne ali že med njo in do sedaj še niso bile vP'sane v matično knjigo umrlih.
K zakonski ureditvi tega vprašanja je s °vensko vlado zavezal tudi častni odbor Za °Poležitev 50-letnice konca 2. svetovne /\i!r^'Zmage nad fašizmom in naciz-
mom. Sklep odbora določa, da mora vlada v najkrajšem času predložiti zakonsko rešitev, da bi svojci oseb, ki so umrle med 2. svetovno vojno in po njej (žrtve množičnih pobojev), čimpreje dobili izpiske iz matičnih knjig, kot je bilo to mogoče za žrtve nacističnih taborišč po predpisih od leta 1946 do 1952. Sklep odbora je v predlagani rešitvi upoštevan v celoti, so sporočili iz vladnega urada za informiranje.
Upamo, da bodo v parlamentu hitri.
Zgodilo /e ir Sloveniji
Proračun z „napako'-
Podatki kažejo, da so največ denarja v državnem proračunu za leto 1995 namenili ministrstvom, ki jih vodi vladajoča LDS, sledi ji ZLSD in šele na tretjem mestu so ministrstva pod vodstvom ministrov iz vrst SKD.
Od proračunskega denarja je odvisna tudi uresničitev programov posameznih strank in posledično njihova politična moč, kar v letu pred državnimi volitvami ni zanemarljivo. Zaradi zdajšnje razporeditve nekaterih programov, predvsem tistih, ki so jih načrtovali v SKD, ne bo mogoče uresničiti.
Za razliko od prejšnjih let se bohoti državna birokracija, denarja pa zmanjkuje tudi za kulturo, šolnike in za delavce. Tudi v letošnjem proračunu ni omejevalne politike, ki bi Slovenijo lahko popeljala iz godlje, v kateri je država. Ničesar ni o zmanjšanju davkov in javnega dolga države.
ter zadolženost. To lestvico je sestavila podružnica The Economist Intelligence Unit.
Sloveniji sledijo Češka, Slovaška in Madžarska. Poljska je šele na osmem mestu, za tremi baltiškimi državami. Hrvaška je na devetem mestu, sledijo pa ji Bolgarska, Makedonija, Srbija, Romunija, Albanija, Belorusija in Rusija. Na zadnjih mestih so republike nekdanje Sovjetske zveze.
Nadzor ni v službi vlade
Najboljši izgledi za razvoj
Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje ni nikakršen javni zavod, temveč Računskemu sodišču analogna ustavna institucija oziroma povsem samostojna in neodvisna ustanova, ki ne more biti podrejena vladi. To je bistvo odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sprejete v začetku marca, pomeni pa mnogo več kot samo ugodno rešitev večine pobud in pripomb ene tretjine poslancev državnega zbora ter vodilnih pooblaščenih delavcev agencije.
Slovenija ima med srednje- in vzhodnoevropskimi državami najboljše izglede za srednjeročni gospodarski razvoj, piše londonski The Economist.
Slovenija je na prvem mestu na lestvici gospodarstev v prehodu, pri sestavljanju katere je upoštevanih deset kazalcev, ki naj bi vplivali na gospodarsko rast države. Med kazalci so politična stabilnost države, začetna stopnja gospodarskega razvoja, infrastruktura, stopnja ekonomske odprtosti
Splošna plovba bo še plula
Slovenski parlament je sprejel zakon o prevzemu dolgov in lastninskem preoblikovanju edine slovenske ladijske družbe Splošna plovba.
Zakon so podprli poslanci LDS in ZL, pa tudi večina poslancev SKD. Država bo prevzela 75 milijonov dolarjev terjatev do Splošne banke Koper, ta pa bo z refinanciranjem prevzela 21 milijonov dolarjev drugih dolgov.
Kaj je Slovenija obljubila?
Uradnega poročila, kaj je Slovenija obljubila Italiji, da je umaknila veto, še nimamo. Opiramo se samo na tisto, kar je bilo objavljeno v medijih, zlasti, kar je sporočil predsednik naše vlade. In če je to res, sledi:
- Italija je dosegla več, kot je nameravala doseči v Ogleju (vrnitev optantskega premoženja — torej privolitev v revizijo osimskih sporazumov, zagotovilo, da bomo spremenili ustavo, in obljubo o še večji zaščiti italijanske manjšine pri nas);
- znebila se je pritiska Zahodne Evrope, češ da s svojim nagajanjem mali Sloveniji, postavlja na laž trditev, da vlada v prihodnji Evropi enakopravnost med malimi in velikimi. Njeno vlogo je odslej prevzela kar Eli. Tako se je Italija z njo povzpela na voz, namesto nje pa vleče vsa petnajsterica. To je porok, da bo Slovenija spoštovala obveznosti, ki jih bo narekovala Italija. Naša zahodna soseda si je zagotovila možnost, da med pogovori vedno ustavi proces, če Slovenija ne bo ponižno sledila njenim zahtevam.
Vlada je tako prekršila izrecni sklep državnega zbora, da se nihče ne sme niti pogajati o reviziji osimskih sporazumov; glede spremembe ustave je obljubila nekaj, kar po svojih pristojnosti ne more in ne sme (opozorilo o tem ni mlatenje po kozlovi
senci, gospod Partljič!), in končno, na slovensko manjšino v Italiji je enostavno pozabila, znova pa je zagotovila, da bo spoštovala pravice italijanske pri nas. (Kot da že nima vzorno urejenega statusa po naši ustavi — zagotovilo, dano državi, ki je že pred Hitlerjem uvedla etnično čiščenje nad Slovenci na Primorskem!)
Ali se nam tako mudi v Evropo, za kakšno ceno in predvsem v kakšno Evropo, je vprašanje, o katerem je mogoče razpravljati in o katerem ima lahko tudi vlada svoje posebno mnenje. Vendar gre tu za mnogo več, kot je vključevanje v EU — in sicer za ohranitev samostojnosti naše države. Kar je storila vlada pa je Slovenijo postavila v vazalen odnos do Italije. O najpomembnejših vprašanjih svoje državnosti Slovenija ne bo več odločala sama, ampak bo najprej odločila Italija, kar je največja katastrofa sedanje velike „ politične zmage".
In da ima tragika tudi svojo komično stran: predsednik slovenske vlade celo čestita italijanski, ki ga je tako imenitno preigrala — razen če meni, da so njegove osebne koristi drugačne od slovenskih.
Dr. France Bučar
„Delo", 11. marca 1995
Stran 2	SVOBODNA
Svečanost v Auschwitzu
I
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Konec januarja so se v Auschwitzu vršile spominske slavnosti ob petdesetletnici osvoboditve izpod nacifašističnega terorja. Navzoči so bili zastopniki tridesetih držav, bivši priporniki taborišč, več Nobelovih nagrajencev za mir, zastopniki organizacij, ki so se borile za osvoboditev svojih držav in zastopniki mnogih judovskih ustanov.
Slovesnost se je pričela z enominutnim molkom pod obokom glavnega vhoda v taborišče. Kot pokrovitelj prireditev je najprej govoril poljski predsednik VValensa, ki je pred „zidom smrti" položil venec rož. Sledili so pozdravi predsednika mednarodnega odbora za Auschwitz Maurice Goldsteina, nato govor Stanislava Ryniaka kot prvega političnega ujetnika taborišča. Potem sta v kratkih besedah pozdravila navzoče tudi Nobelov nagrajenec za mir Eli Wiesel ter predsednik kneseta (t. j. izraelske ljudske skupščine) Shevach Weis. Preživela taboriščnika Wiesel in Goldstein sta v pretresljivih besedah orisala grozote, ki so se dogajale v Auschwitzu. Wiesel je de-
Izseljeitska pesem na koncertu „Koroška poje"
Letošnji osrednji koncert Krščanske kulturne zveze (KKZ) v Domu glasbe v Celovcu je bil v znamenju pesmi slovenskih skladateljev v izseljenstvu. Mladi slovenski umetniki iz Argentine in zbori s Koroške so peli skladbe skladateljev, ki so po vojni zapustili domovino.
Na nedeljskem, 37. osrednjem koncertu KKZ „Koroška poje" je nastopila generacija, ki se je že rodila v tujini: baritonist Marko Bajuk (vnuk znanega skladatelja), ki je že v Argentini zaslovel s samospevi Huga Wolfa in se pred leti vrnil v Slovenijo, kjer danes poučuje na glasbeni šoli v Ljubljani, sopranistka Veronika Fink-Menville, mlajša sestra slovite Bernarde Fink-lnzko, ter tretji iz Finko ve družine, brat Marko, ki v vseh velikih evropskih opernih hišah gostuje z Mozartovimi deli. Vsi trije so peli kompozicije argentinskega Slovenca A. Gerziniča. Četrti mladi Slovenec iz Argentine Mirko Špacapan pa je nastopil z mešanim zborom iz Podgore na Primorskem in Korošcem predstavil tri lastne zahtevne skladbe.
S Koroške so nastopili zbori iz Žitare vasi, Škocijan sela in Bilčovsa s skladbami treh znanih izseljenskih glasbenikov: Marka Bajuka, Silva Miheliča in Franca Cigana. MePZ Jakob Petelin Gallus je številne navzoče občinstvo seznanil še z drugimi slovenskimi ustvarjalci v tujini.	(A.	A.)
Redna tiskovna konferenca Slovenskih krščanskih demokratov 10. marca je bila slavnostno obarvana, saj je šesti rojstni dan stranke. Glavna tajnica SKD dr. Vida Čadonič-Špelič in podpredsednik stranke dr. Vencelj sta razrezala torto in podala še nekaj aktualnih političnih informacij.
Tako naj bi se naslednji teden končalo usklajevanje programskih usmeritev med SKD in Liberalno demokracijo Slovenije. Najbolj pospešeno se usklajujejo pri proračunu, medtem ko sta se po besedah Čadoničeve stranki že dogovorili o gospodarskih vprašanjih. Kar zadeva popravo krivic, je uskladitev „mogoče pričakovati", usklajenost glede šolstva pa naj bi se pokazala še ta mesec v parlamentu. V podporo njihovemu predlogu triletne porodniške so
jal: „Govorim kot Žid, ki je videl in okusil, kaj je človeštvo dopustilo, da se je dogodilo Judom. Bil sem eden brezimnih prebivalcev tega kraja in če le zaprem oči, vidim muke, katere smo morali pretrpeti. Zato odprimo srce in mislimo na tiste, ki so tukaj trpeli in umrli!"
Ob koncu prireditve so Nobelovi nagrajenci prebrali poziv, v katerem opominjajo, „da sta Auschwitz in Birkenau simbola hudobije in zlobe. Ob spominu na mrtve pa imamo dolžnost, da sklenemo, da se bomo borili proti rasizmu in antisemitizmu ter vzpostavili mir in medsebojno strpnost."
Ta prireditev pa vendarle ni potekala tako, kot je pričakoval svet. Nesporazum je nastal že pri njenih pripravah. Judje so se pritoževali, da se Poljaki niso držali že preje sklenjenega dogovora ter da so prireditvam dali premočen krščanski in poljski značaj. Prav tako so protestirali, ko je predsednik svetovnega judovskega kongresa Bronfman govoril samo v Krakovu in ne tudi v Auschwitzu. Indirektno so tudi očitali poljskemu predsedniku Walensi, da je govoril v tem kraju. Po njihovem mnenju je Auschwitz, čeprav se nahaja na poljskem ozemlju, vendarle v prvi vrsti ozemlje, ki naj bo posvečeno spominom na ujetnike, ki so bili različnih ras in narodnosti. Židje menijo, da so ta nesoglasja imela politično ozadje.
Poljaki so takšna očitanja zavrnili. Čeprav se je taborišče nahajalo na poljskem ozemlju, Poljaki pri holokavstu niso sodelovali, zgradili in vodili so ga Nemci. V njem je zgubilo življenje čez 85.000 Poljakov, 15.000 ruskih ujetnikov ter več tisoč pripadnikov raznih narodnosti, med njimi okrog 2.000 Slovencev. Vseh poljskih žrtev v drugi svetovni vojni na raznih frontah pa je bilo čez dva milijona!
Protestiral pa je tudi predsednik poljske židovske organizacije, ker naj bi vsaj polovica Poljakov smatrala Auschwitz kot kraj lastne tragedije, čeprav je to kraj, ki naj služi vsemu svetu kot opomin na grozodejstva, ki se ne smejo nikoli več ponoviti.
Poleg tega so Židje pogrešali predvideno skupno izjavo poljskih in nemških škofov, škof Gadecki jim je odgovoril, da je niso objavili, ker bi bilo besedilo kmalu pozabljeno, pač pa bi ostal vtis, kakor da bi Nemci in Poljaki priznali skupno krivdo za holokavst. Židje so tudi poudarjali porast antisemitizma v svetu, čeprav ta na Poljskem ni močnejši kakor v drugih državah.
Ob takšnem nesoglasju je spominska svečanost, na katero se je ves svet pripravljal, zgubila na blišču, pač pa so se pokazala ponovna trenja med Židi in novo generacijo v evropskih državah.
Po poročilih iz Varšave priredila Pavlina Dobovškova
že zbrali več kot 30.000 podpisov, o predlogu sta se pozitivno izrazila tudi stroka in javnost.
V stranki se pripravljajo na prihodnje volitve in za okrepitev organiziranosti na terenu bodo zaposlili tri regijske tajnike. Zdaj imajo približno 33.000 članov, dr. Peter Vencelj pa upa, da bo SKD v prihodnje še povečala svoj volilni uspeh. Stranka je leta 1990 dobila skoraj 13 odstotkov glasov volilcev, leta 199214,5 odstotka, na letošnjih volitvah pa 18,5 odstotka. Po njegovem mnenju SKD še ni dosegla ustreznega volilnega deleža in bo število odstotka višala. Sam bi bil zadovoljen, ko bi dosegla najmanj 20 odstotkov.
„Slovenec", 10. marca 1995
Pravijo, da se zgodovina ponavlja. V marsikaterem oziru je to res. A včasih se tudi povrača, kar ni isto. V Argentini se trenutno dogaja oboje. Povrača se v obliki ponovne debate okoli tisoče pogrešanih v protigverilski vojni za časa zadnjega vojaškega režima; ponavlja pa se, ker znova ni nikogar, ki bi stopil pred javnost, prevzel nase odgovornost za dogodke v zgodovini in zapisal konec tej tragični zgodovini argentinske polpeteklosti.
Pred časom je neki analist argentinskega političnega življenja trdil, da je eden izmed vzrokov argentinske tragike ta, da ni osebe ne obraza, ki bi predstavljala oblast in storilca. Španija je imela Franca, in vse je bilo jasno. V Argentini pa se je (in se še) vsa odgovornost vodeni. In pazi naj bralec, da ne pišemo o „krivdi", marveč o „odgovornosti".
V preteklosti je šlo za dejstva, pa se je vse prikrivalo. Potem je šlo za krivce, a so bili oproščeni in pomiloščeni. Danes zahtevajo le sezname tistih, ki so jih žive in zvezane metali iz letal v širno reko ali v morje. Število, pravijo, da gre v 1500 ali 2000. A seznamov ni.
Ta povratek v zgodovino in to ponavljanje zgodovine je rana v telesu argentinske biti, ki bo še dolgo bolela. Kajti take rane se celijo počasi, zlasti kadar jih pokrivamo in zanikavamo, namesto da bi jih izpostavili blagemu in ozdravljivemu soncu in lekom veščega in poštenega zdravnika.
VLADA V ŠAHU
V vladi seveda menijo, da je ta povratek zgodovine delo opozicije, ki pred volitvami skuša postavljati na pot vlade razne kamne spotike. A to ni edina težava na katero naletava Menem na svoji poti do ponovnega predsedništva. Ti meseci bodo kritični in način, kako bo vlada reševala razne zaplete lahko pripomore, da ugled vlade raste ali pa pada. Težave same niso vzrok za volilni uspeh ali neuspeh. Uspeh je odvisen od vladnega postopanja.
S tega vidika je velik del usode v rokah gospodarskega ministra. Dejansko je v nekem oziru on vodja peronistične volilne kampanje. Če se vrne izgubljeni finančni mir, če se hitro uredi bančna kriza, če se v doglednem času uredijo kaotična provin-cijska gospodarstva, bo verjetno vladi uglajena pot in kriza, ki jo prestaja argentinsko gospodarstvo, zlasti po mehiškem odmevu, bo na nek način zadobila pozitiven blesk. V nasprotnem primeru se bo celotna struktura pričela podirati in opoziciji, čeprav ločeni in z lastnimi težavami, se bo odprlo rožnato obzorje za volilni uspeh.
Udarci krute stvarnosti na vlado so res silni. Sedaj se je razvedelo, da je v zadnjih treh mesecih pobegnilo iz finančnega sistema kar 5.000 milijonov dolarjev kot odgovor splošnega nezaupanja v trdnost tega sistema. Vladi je uspelo to krvavenje ustaviti in sedaj napenja sile, da bi se vsaj del tega denarja vrnil. Te devize so krvavo potrebne za normalen nadaljnji razvoj gospodarstva.
To se dogaja, ko država izvaja nove napore v svoji notranji bilanci in ko zu-nanjetrgovska bilanca sicer pozitivno koraka, a kaže še vedno hud deficit. Ta deficit se sicer niža zaradi padanja dolarja na svetovnem trgu (to Argentini koristi), po drugi strani pa jo ogroža položaj v Braziliji, ki je največje upanje na razne argentinske izvoze, zlasti sedaj v okviru skupnega južnoameriškega trga. Obenem je vlada, da bi
pomnožila davčne nabirke ter ojačila blagajno, odpravila podpore za izvoz, kar sicer predstavlja lepe denarce za vlado, otežkoča pa položaj tako izvozu poljskih pridelkov ter zlasti industrije, ki se že tako nahaja v težkem položaju.
Drug dovod denarja v vladne skrinje je povečani davek IVA. Z dposedanjih 18% je od 1. aprila skočil na 21%, kar je najvišja številka, odkar je vlada po ameriškem vzorcu uvedla ta davek leta 1975. Tedaj je bil davek uveden na višini 13% in odtlej je rastel in padal. Že leta 1980 je dosegel 20%, potem počasi padal in leta 1990 že pod sedanjo vlado pristal na originalnih 13%, od tedaj pa znova hitro rastel (15,6%, 16%, 18%) do sedaj rekordne številke. Vlada sicer trdi, da to nikakor ne bo povzročilo inflacijskega sunka. Opozicija in prebivalstvo na splošno trdijo, da se inflacijski sunek že pozna, in vsakdanji računi normalnega prebivalca o tem jasno pričajo.
O socialnih težavah ni da bi še posebej govorili. Zapišimo le, da je do sindikalnih gibanj in pouličnih izgredov prišlo v številnih provincah: Cordoba, Tucuman, Rio Negro, La Roja, Corrientes, Ognjena zemlja, Chaco in seveda v Jujuy so bila prizorišča protestov. Zanimivo je, da v tem oziru ni razlike med provincijami pod pe-ronističnimi, radikalnimi ali krajevnimi vladami. Kriza ne spoštuje ideologij ne političnih prepričanj.
KDOR TATU KRADE...
Zanimivo je, kako je Fronta solidarnosti razgibala mirni potek argentinske politike. Tradicionalni bipartidizem med pe-ronisti in radikali se je spremenil v sedanji trikotnik, kjer nenadoma drug drugega obtožujejo „kraje" glasov. To je seveda neizbežno, kadar se na pozorišču pojavi nova formacija.
Dejansko je Fronta zgradba uskokov iz peronizma. Ti, začenši s slavno „skupino osmih" poslancev (med njimi Chacho Alvarez in Cafierov sin) pa zaključivši z Bordonom, pritegujejo glasove v veliki meri tudi iz radikalizma. Bordonova trditev, da hoče obnoviti agentinski „srednji sloj" zadeva v srce radikalne stranke, ki je imela zadnja leta zaslombo zlasti v tem sektorju in je padala v isti meri, s katero je kriza prizadevala ta sloj.
Sedaj je Alfonsin stopil v protiofenzivo in Bordona povabil, naj se odpove predsedniški kandidaturi in podpre radikalne kandidate, kajti to da je najboljši način, da se bori proti vladnemu gospodarskemu modelu. Očividno Alfonsin pozablja, da je on, s pristankom na ustavno reformo (olivovski pakt), omogočil ponovno Menemovo kandidaturo in zlasti, da njegova stranka stoji na tretjem mestu in da v lastni stranki številni glasovi predlagajo, i naj radikalizem umakne svojo predsedniško formulo in podpre Fronto slidarnosti.
A politika je politika, in vsak korak je opravičljiv, ko voda teče v grlo.
Stvar je, da je ta teden Bordon podpisal dogovor z mendoškim radikalizmom. Tam bo fronta podprla radikalnega kandidata za guvernerja (Victor Fayad), s tem pa omogočila, da številni bordonisti (pa tudi radikali, peronisti in neodvisni), ki globoko simpatizirajo s Fayadom, volijo za fronto-vo predsedniško listo, ne da bi jim bilo treba hoditi s škarjami v volilno sobico. Daj-dam, ki ga Borddn skuša vpeljati tudi v drugih volilnih okrajih in ki govori o nje- j govi precejšnji politični spretnosti. Tako se j napreduje...
Šesti rojstni dan SKD
*
GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
Teden dni po znamenitem „zasuku" v belgijski prestolnici in nenadni spremembi italijanskega stališča do Slovenije namreč še zmeraj ni znano, kaj natančno sta se dogovorila ministra Zoran Thaler in Susanna Agnelli in kaj bodo prinesla nadaljnja pogajanja. Morda je celo res, da se nista dogovorila nič, kot poudarjajo nekateri, vendar se potem zastavlja še bolj neprijetno vprašanje: ali ni to za našo državo še nevarnejše, kot če bi se sporazumela o nekaterih temeljnih izhodiščih in če bi jasno določila vsaj teme, o katerih se z rimsko vlado ne pogovarjamo. Vse prihodnje težave z Rimom in Evropsko unijo bodo namreč nastale zaradi preširoko zastavjenih pogajanj, saj bi morali vedeti, da je Italija država, kjer se „le malo stvari konča, mnoge pa se začenjajo"...
Najbolj presenetljiva je bila dokajšnja politična brezbrižnost, s katero je slovenska javnost sprejela nenadni italijanski zasuk in privolitev, da se pogajanja v Bruslju „lahko začnejo". Nikjer ni bilo nobenih protestov kot v času Ogleja, da Slovenija razprodaja svoje ozemlje" in spreminja ustavo, čeprav so bile okoliščine dogovarjanja čisto enako neznane. To lahko pomeni samo dvoje: ali je šest mesecev negotovosti ljudi prepričalo, da bomo morali na koncu popustiti nekaterim italijanskim zahtevam (med drugim vrniti del nepremičnin na obali), ali pa javnost kratkomalo laže prenese neprijene novice, če jim jih kdo spravi v „lep paket".
Če stvar obrnemo in pogledamo nanjo ozko politično, lahko izvemo, da je zasuk velika zmaga liberalnih demokratov. Kaže namreč, da jim javnost na prvi pogled precej bolj zaupa, kot je lansko jesen krščanskim demokratom, ko se je Lojze Peterle pogajal z Italijani o istih zadevah v Ogleju in ko je ob nekaterih obljubah nastal pravi vihar, čeprav ni bilo povsem jasno, kaj so vsebovale. Nekateri so takrat glasno vpili, da naj bi „brez kakršnega koli razloga preveč popustil svojim sobesednikom".
Zdaj so razmere precej podobne, a se ne dogaja nič. Na del Slovencev se torej da močno vplivati, imajo pa tudi čisto poseben °dnos do nekaterih politikov in njihovih dejanj. Ali z drugimi besedami: očitno so I'm močno pri srcu tisti z „deškimi obrazi" oziroma nekoliko bolj sproščenega videza, za katere naj bi se od daleč zdelo, da ne morejo narediti nič slabega. Tako tudi ni nič Presenetljivega, da so bili Thalerjevi pogo-v°ri z italijansko zunanjo ministrico Agnellijevo sprejeti s precejšnjim zaupanjem in da so mnogi brez zadržkov verjeli skoraj vse, kar je povedal. A kaj če je „nadobudni diplomat z nekoliko prevelikimi šolarskimi očali" kljub vsemu kaj zamolčal.
Tako ima bržčas bolj prav dr. France Bučar, ki pravi, da je Italija v Bruslju dosegla več, kot je nameravala v Ogleju, in da 'mamo po novem pri izpolnjevanju zahtev na vratu vso evropsko petnajsterico, prej pa smo imeli le eno državo (našo zahodno sosedo). Neizpodbitno je namreč, da EU sedaj zahteva brezpogojno spremembo slovenske ustave, če naj bi se pogajanja kakor koli nadaljevala, in je tako rekoč že odločeno, da mora naša država omogočiti nakup nepremičnin tujim državljanom. Skratka: Italiji se je takoj uresničila ena od glavnih zahtev, Slovenija pa v bilateralnih dogovarjanjih ni dobila v zameno ničesar, razen načelne privolitve vse petnajsterice za Začetek pogajanj o pridruženem članstvu. u,plomatski opazovalci so potem sicer °P°zarjali, da vse to „nič ne pomeni", ven-ar je bila ministrica Agnellijeva pretekli Petek v senatu odboru povsem nedvoum-
na: rimska vlada naj bi kadar koli ustavila pogajanja, če bi se ji zazdelo potrebno, in vztrajala pri „vrnitvi italijanskih nepremičnin na slovenskih tleh". Poleg tega pa je izrekla še eno zanimivo trditev: gladko je zavrnila vsakršno možnost, da bi se Italija pogovarjala o položaju slovenske manjšine na njenih tleh, češ da je to „pov-sem neumestno in nepotrebno". V tako odklonilni obliki tega v Rimu že dolgo ni kdo izrekel, vendar do danes še nobena slovenska manjšinska organizacija v Italiji ni zaradi tega ostro protestirala. Res bi bilo zanimivo vedeti, kaj se dogaja. Ali res drži, denimo, da predstavniki nekaterih manjšinskih organizacij ravnajo silno dvolično in da so nepopustljivi (po mnenju enih celo oholi) do vlade v Ljubljani, do oblasti v Rimu pa poslušni in ponižni. Zato danes bolj kot kdaj prej velja, da se „nikdar preveč ne navdušujete nad kakršnim koli zmenkom zaradi glasu, ki ga imajo ljudje po telefonu."
Vendar gre ta trenutek pri nas še za nekaj drugega: zunanjepolitični interesi se nenehno prepletajo z notranjepolitičnimi in nikoli ni jasno, ali tako ne ogrožamo svojega mednarodnega položaja. Pogajanja z Italijo so že takšna, saj smo bili v manj kot pol leta priče dvema povsem različnima politikama do te države. Ali če smo natančni: politiki sta bili morda celo podobni, vlada je bila zagotovo ista, različna sta bila le zunanja ministra. Vlada, v kateri je strankarski vpliv tako pomemben in v kateri se naredi vse, da bi se znebili nekega ministra, pa v diplomaciji ne more biti zanesljiva. Zato je treba bolj kot pred šestimi meseci preučiti vse vidike pogajanj z Italijo in preprečiti, da bi nekdanja (namišljena) nepopustljivost nenadoma prešla v absolutno popustljivost. Podobni dogodki so iz zgodovine znani in so bili močno izpolnjeni zlasti med kavkaško „demokracijo": najprej je ena partijska frakcija zaradi neke politike uničila drugo, potem pa je to politiko sama prevzela. Tako se tudi sedaj zdi, da sta LDS in dr. Drnovšek napadala lani Oglej, zato da bi se znebila Lojzeta Peterleta, potem pa sta v marsičem prevzela njegovo vsebino.
Toda če je bilo oglejsko dogovarjanje slabo takrat, je najbrž tudi danes, ne glede na morebitne spremenjene mednarodne okoliščine, o katerih se zadnje dni toliko govori. A vse omenjeno je že stvar podrobne analize. Ta trenutek so politično zanimivejši spopadi v slovenski koaliciji, saj se medsebojne intrige nadaljujejo, največja pozornost pa je usmerjena na „kontrolo pozicij". Tako se na primer Drnovšek trudi, da bi v SKD spravil nazaj na mesto generalnega tajnika Edvarda Staniča, ki naj bi bil poslušen izvrševalec njegove politike. Stvari so šle menda tako daleč, da naj bi dobil Lojze Peterle (obljubljeno) mesto predsednika odbora za mednarodne odnose le, če se bo stranka strinjala s Staničevim ponovnim imenovanjem in s svojo vrnitvijo na položaj „desne frakcije v levi LDS". Toda to še ni vse: ostra pisma si izmenjujeta tudi Drnovšek in nadškof dr. Alojzij Šuštar, ker vlada zameri Cerkvi „preveč trda stališča do državnih stvari", Cerkev pa zahteva svojo imetje. Dopisujejo si tudi številni poslanci, velika zamera pa je zlasti med škofi in predsednikom države Milanom Kučanom: ko jih je namreč pred dnevi v zboru povabil na pogovor, da bi jih prepričal, da ni proslava ob 50. obletnici zmage nad fašizmom nič slabega, so mu gladko rekli, da na partijske sestanke že nekaj časa ne hodijo.
Danilo Slivnik „Delo", 11. marca 1995 - (okrajšano)
LETO 1995 EVROPSKO LETO VARSTVA NARAVE. Namen je prizadevanju vseh držav, da usmerjajo gospodarstva tako, da ne bo s svojimi stranskimi učinki škodovalo in uničevalo življenjskega okolja. Človek mora spoznati, da je upravljalec in sodelavec narave in ne samo njen izkoriščevalec.
NA SEDMEM MESTU je Slovenija glede porabe vina v Evropi. Poraba vin je v Sloveniji med 42 in 48 litrov na prebivalca lemo.
SLOVENSKA VINSKA AKADEMIJA. V Vipavi je dolgo časa zorela misel o ustanovitvi take ustanove, kot jih imajo drugod po svetu. Ustanovili so jo ob 100-letnici vipavske kleti kot delniško družbo in jo tudi registrirali. Izdajajo svoj mesečnik „Veritas" za gorice, vino in kulinarično kulturo. Pripravljajo vrsto akcij in prireditev. Med njimi slovenske „vinske večernice", ki naj dvigujejo slovensko vinsko samozavest, soodvisnost kulinarike in vinske kulture. Večere bodo obogatili z umetniškimi programi.
ŽIVAHNO TRGOVANJE S KITAJSKO se je zadnja leta povečalo. Slovenija in Kitajska sta sklenili sedem sporazumov o trgovinskem, gospodarskem, znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.
CELO KEMIČNE SVINČNIKE uvažajo iz Kitajske. Slovenija je lani uvozila izredno količino igrač, tkanin, oblačil, obutve, antibiotikov, namizne posode, računalnikov, dežnikov, rokavic — pa tudi ajdo...
VSAKO LETO POL MILIJONA TON ODPADKOV, med njimi 60 milijonov kubičnih metrov odpadnih voda ustvarijo slovenska gospodinjstva. Ti odpadki predstavljajo velik problem v gospodarskem in ekološkem življenju države.
SLOVENSKA MODA NA PRELOMNICAH. Z letošnjim modnim sejmom se bo pokazala bodočnost slovenske tekstilne industrije. V njej dela še 16 odstotkov vseh zaposlenih Slovencev. Sedaj je tekstilna industrija usmerjena predvsem v izvoz. V tujino gre že od 60 do 95% vsega blagovnega prometa. Za preživetje in napredovanje pa je potrebna kakovost in jasni cilji.
„OAZE TOPLIH VODA". Terme Čatež so imele lani 40.000 nočitev, letos pa jih bo verjetno več. Je pa 75 odstotkov obiskov od domačih gostov. V devetih mesecih so prodali 220.000 vstopnic za bazene, skupaj z gosti pa so imeli 600.000 kopalcev.
ZNANILCI POMLADI so pretekle tedne krasili slovenske tržnice. Med njimi so prevladovali zlati telohi in zvončki. V Gornji Radgoni so na tržnici uvedli zanimivo novost: osvetlitev in nočno prodajo. Zlasti se je povečala prodaja domačih bio-jajc. Ponekod je vedno živahno, drugje pa po 15. uri tržnice že samevajo.
BANKAM DOLGUJEJO 670 MILIJONOV TOLARJEV. Tolike so bile terjatve poslovnih bank do domačih nebančnih sektorjev konec leta 1994.
TRETJI NA SVETU. Konfekcijska tovarna Mura je vodilni, proizvajalec in izvoznik izdelanih oblek v Sloveniji. Na področju kakovosti je podjetje s pridobitvijo certifikata kakovosti ISO 9001 tretje iz te panoge na svetu.
ZLATA PRIZNANJA je prejelo 24 izumiteljev od „Slovenske izumiteljske mreže". 42 podjetnikov pa je dobilo priznanja za razne izboljšave. Sredi aprila bodo svoje nove izdelke (tehnologijo, storitve in znanje) skušali prikazati na mednarodnih javnih tržiščih.
POSODOBLJENO PISARNIŠKO OPREMO je v Ljubljani predstavila slovenska podružnica mednarodnega podjetja Rank-
Xerox. Prodaja se je na ljubljanskem področju povečala za štirikrat.
74.000 AVTOMOBILOV je lani izdelal novomeški Revoz. So to vozila Renault in Clio. Je to kar za 327 odstotka več kot v letu 1993 in 23 odstotkov več od predvidenega proizvodnega načrta.
PREDAVANJA ZA KMETE so v zimskem času imeli v kočevskem okraju. Namen je seznaniti kmete z novimi tehnološkimi in strokovnimi izvajanji v kmetijstvu. Podobna predavanja so pripravili tudi v Ribnici. Udeležba je bila zelo dobra.
KONJENIKI REŠILI GRAD. V Prekmurju stoji grad Rakičan, ki je v 16. in 17. stoletju varoval Slovence pred Turki. V grad se je v zadnjem času spet vrnilo življenje. Najel ga je konjeniški klub iz Murske Sobote. Žlasti v poletnih mesecih bodo zaživeli gostinski prostori, v velikem parku pa bo možnost skokov in dirk čez ovire.
STOTISOČI OBISKOVALEC celjske restavracije Dairy Queen je bil nagrajen. Zanimivo je, da to podjetje s hitro postrežbo osvaja tudi starejše osebe. Ponudbo so zadnji čas izboljšali z različno vrsto solat, dostave hrane na dom ali v podjetje.
POČITNIŠKI IZLET V SVET RAČUNALNIŠTVA so imeli osnovnošolski otroci v zimskih počitnicah. Pod strokovnim vodstvom so lahko poglabljali svoje znanje, igrali igre za urjenje spomina, orientacije in poskušali svoje risarske sposobnosti. Seznanjali so se tudi z raznimi programi in načini dela.
SLOVENSKI VLADI NI V PONOS, da je v Sloveniji še vedno 14,3 odstotna stopnja nezaposlenosti, ki močno presega stopnje v razvitih državah. Pregled števila zaposlenih v zadnjih treh letih namreč kaže, da se je število vseh zaposlenih zmanjšalo za 19.343 delavcev. Od tega se je število zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu zmanjšalo kar za 54.601 delavca.
SLANIKOVA POJEDINA. Že tradicionalno slanikovo pojedino je priredil Hotel Union, ki letos praznuje 90-letnico. Pojedino slanikov je pripravilo za 500 gostov kot uvod v postne dni 15 kuharjev.
PRVI SALON VODNIH POSTELJ v Ljubljani. Pod geslom „Vodna postelja — zdravo spanje" je podjetje Mamerico izdalo celo priročnik o zgodovini, konstrukciji, uporabi in vplivu vodnih postelj na zdravo spanje. Vodna postelja je doma nov izdelek, v svetu pa jo uporabljajo že 28 let. V Avstraliji je že vsaka druga postelja vodna.
DESET KRAJEV — POLOVICA TURIZMA. Deset slovenskih krajev je lani ustvarilo 58 odstotkov turističnega prometa. Vsak od njih je imel več kot 200.000 prenočitev. Gre za Bled, Bohinj, Čatež ob Savi, Izolo, Kranjsko goro, Ljubljano, Moravske Toplice, Podčetrtek, Portorož in Rogaško Slatino.
LE DESET ODSTOTKOV plačil se v Sloveniji izvaja s plačilnimi karticami. Izdajateljice kartic — banke — namreč po mnenju malih trgovcev zaračunajo dva ali tri odstotke, kar je preveč.
DVE MILIJARDI DOLARJEV je znašala blagovna menjava med Italijo in Slovenijo. Italija ima nad 660 vlog v slovenskem gospodarstvu in je po vrednosti naložbenega kapitala tretja (druga je Avstrija).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
16. marca
1 marka	81,76	SIT	tolarjev
100 lir_____________6,82	SIT	tolarjev
ga dopoldneva videlo in doživele. Vtisi so bili tako močni, da je bil pogovor odveč. Potrebovale smo mir in tišino. Dneva še ni bilo konca...
Popoldne istega dne smo obiskale Mestno lutkovno gledališče.
Iznenadilo nas je izredno število majhnih otrok. Mnogi niso imeli niti tri leta. Videle smo lutkovno predstavo z najmodernejšimi prijemi. Neka zmes starih lutk z dodatkom cirkuških umetnosti in akrobacij. Nekaj nove- Profesorice srednješolskega tečaja pri dr. Petru Venclju. ga. Odšle smo zadovo-
ljne. Spet smo se nekaj naučile.
Čakala nas je še večerja in obisk Mestne gledališča. Gledale smo premiero „Pred upokojitvijo". Vsebina igre je drama treh oseb (edini igralci), ki imajo težko, komplicirano življenje v času 2. svetovne vojne in po njej. Živijo polni sovraštva, zavisti, strasti in posledica tega so globoki duševni pretresi. To od igralca zahteva ne samo dobro naučena vloga, kajti publika mora čutiti to, kar ji igralec govori. Tu so strašni psihološki momenti, ki so jih vsi trije igralci čudovito dobro rešili. To je pokazala tudi dvorana, ki jih je nagradila z dolgim aplavzom. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička.
3. februarja smo se zgodaj zjutraj odpeljale proti Šentvidu na ogled Zavoda sv. Stanislava ali Škofovih zavodov.
Škofijsko klasično gimnazijo je 1901 leta ustanovil škof Anton Bonaventura Jeglič. Neprekinjeno je delovala do leta 1941, ko so jo zasedli nemški okupatorji. Po letu 1945 jo je zasedla jugoslovanska vojska in jih spremenila v zapore. S slovensko osamosvojitvijo leta 1991 pa je prva demokratično izvoljena slovenska oblast stavbo vrnila pravi lastnici t. j. ljubljanski nadškofiji. Tako je v prenovljenem zavodu leta 1993 spet pričel pouk.
To ustanovo smo obiskale v spremstvu dr. Petra Venclja, državnega sekretarja za Slovence po svetu in njegove hčerke Petre in gospe Mateje Maček. Sprejel in pozdravil nas je ravnatelj gimnazije prof. Jože Mlakar. Prostore nam je razkazovala in o študiju in življenju šudentov razlagala tajnica Majda Rozman.
Škofijska klasična gimnazija je razdeljena v tri enote: v gimnazijo, Jegličev dijaški dom in Kulturni center za Slovence po svetu. Latinščina je obvezna vsa štiri leta, v drugem letniku pa se poleg grščine lahko odločijo še za en tuj jezik, pa naj bo to nemški ali angleški, francoski, italijanski ali ruski. Pouk je redno samo dopoldne. Popoldan je uporabljen za druge dejavnosti s področja kulture, naravoslovja, likovne umetnosti, športa in razvedrila. Zares, poskrbljeno je za dušo in telo.
Gimnazija ima tudi svojo kapelo, zelo primerno za meditacijo. To smo najprej videle, v njej molili in pele. Ostali šolski prostori so veliki, svetli, moderno opremljeni, posebej še kemijski laboratorij, slikarska delavnica, knjižnica z računalniki. Imajo tri zbore, pri katerih sodeluje 150 dijakov. Ne manjka jim literarnih krožkov. Izdajajo lastne publikacije, glavna je Megaron.
Letos je vpisanih 300 študentov. Prihajajo iz vse Slovenije. Tisti, ki so iz oddaljenih krajev, prebivajo med tednom v Jegličevem domu, takih je 110. Ravnatelj Jegličevega dijaškega doma je mag. p. Lojze
Cvikl, ki istočasno poučuje verouk na gimnaziji.
Tretja enota, ki ima svoj sedež v prostorih Škofijske gimnazije je Kulturni center za Slovence po svetu. Tu lahko bivajo Slovenci, ki pridejo v Slovenijo na obisk.
Z velikim zadovoljstvom smo ogledovali učilnice in laboratorije, skrbno poslušale razlage, mnogo spraševale in se nazadnje ustavile v prostorih, kjer je stalna razstava Staneta Kregarja — velikega slovenskega umetnika. Kot vedno, nas je tudi tu priganjala ura. Poslovile smo se s prisrčno pohvalo za vse, kar smo videle in slišale.
Čakalo nas je še slavnostno kosilo v restavraciji Lev.
Pri vstopu v dvorano so nas pozdravili dr. Peter Vencelj — državni sekretar za Slovence po svetu (kasneje se je pridružila tudi gospa), dr. Andrej Šter, minister za I notranje zadeve, gospa Dragica Motik, vo- j diteljica seminarja, gospa Mateja Maček z mamo, pesnik knjige „Šte že bili v tovarni smeha", gospa Alenka Prvinšek-Mesojedec, uradnica na ministrstvu za zunanje zadeve (naša znanka iz obiska v Argentini) in gospa Petra Vencelj, naša prijazna spremljevalka z izletov po Sloveniji.
Dr. Vencelj in dr. Šter sta nam v nago- j voru izrazila veliko zahvalo za delo, ki ga ! opravljamo med slovenskimi otroki, bodisi v Argentini ali v Avstraliji. Oba sta želela, da vztrajamo, obljubila posredovati nam čim več novega, praktičnega didaktičnega gradiva, da bi tretji in četrti rod rasel iz slovenskih korenin, v ljubezni do Slovenije in slovenstva. Nagovorila nas je tudi gospa Mateja Maček in poudarila, da je bilo lepo in lahko delati z nami.
Zahvalile smo se predvsem za povabilo na študijski seminar, za potovanje po Sloveniji. Najboljši vtis nam je pa pustila ugotovitev, da vsi gojimo isto lestvico vrednot, ki sloni na krščanskih temeljih.
Drugo presenečenje nam je pripravil mladinski pevski zbor iz Dravelj. Ubrano in temperamentno nam je zapel dve španski pesmi.
Sledilo je kosilo v prijateljskem razpoloženju. Za še lepši konec pa prisrčen stisk roke dr. štera, ki je vsaki osebno izročil spomin na obisk v Sloveniji.
še malo klepeta in poslovile smo se. Po kratkem popoldanskem počitku smo ob petih že bile v Slovenskem šolskem muzeju, ki ima svoje prostore v bivši Uršulinski gimnaziji. Urejuje in vodi ga dr. Andrej Vovko. V svojih zbirkah ima bogato gradivo vsega slovenskega šolstva. Zbranih je nad 52.000 knjig od učbenikov do pedagoškega časopisja. Dr. Vovko nas je s svojo razlago popeljal v čas prvega šolstva na (Nad. na 5. str.)
Potem, ko smo iz Dolenjskih Toplic raziskovale prelepo Dolenjsko in Belo Krajino in obiskale skoraj vse njene kulturne spomenike in zanimivosti, smo 1. februarja popoldne prišle v Ljubljano in se nastanile v hotelu Lev. Sončnega zimskega dne se nam je glavno mesto Slovenije zdelo še lepše, kot smo si ga predstavljale in poznale iz slik.
Zgodaj smo večerjale in še isti večer obiskale Maroltovo plesno skupino in prisostvovale vaji. Mlajše učiteljice, ki se tudi ukvarjajo s folkloro, so hitro navezale prijateljske stike, se zanimale za tipične obleke, ki jih plesalci nosijo, ko predstavljajo plese posameznih pokrajin. Takoj so dobile potrebna navodila za plese in vzorce, pa tudi navdušenje.
Naslednje jutro smo se napotile v stolnico, med potjo smo si ogledale frančiškansko cerkev in Prešernov trg s Tromo-stovjem. Prišle smo dovolj zgodaj, da smo si jo lahko natančno ogledale in se pozanimale za njene zanimivosti in zgodovino. Ko je leta 1461 Ljubljana postala škofijski sedež, je iz nekdanje šempeterske podružnice zrasla stolnica, poleg nje škofijski dvorec. Leta 1700 so začeli na prostoru porušene srednjeveške stolnice zidati novo škofijsko cerkev z bogato baročno opremo. Freske v kupoli in prezbiteriju iz let 1703-1706 je poslikal italijanski slikar Giulio Quaglio. Iluzionistična poslikava s pogledom v nebo predstavlja poveličanje cerkvenega patrona sv. Miklavža.
Bile smo pri slovesni maši — bila je svečnica —, daroval jo je pomožni škof dr. Kvas, ki nas je že ob začetku pridige prisrčno pozdravil kot ljube goste iz Argentine in Avstralije. Kljub delavniku je bila stolnica polna vernikov, ki so po maši želeli govoriti z nami. Ostalo je le pri pozdravljanju, kajti ča nas je priganjal in odhitele smo v škofijski dvorec, kjer smo bile sprejete pri slovenskem metropolitu dr. Alojziju Šuštarju. V pozdravnih besedah nam je izrekel zahvalo za delo, ki ga opravljamo v slovenskih dopoldanskih šolah. Peljal nas je v dvorano prednikov, kjer so slike ljubljanskih škofov — med njimi tudi dr. Gregorija Rožmana — in še v privatno kapelo. Tam smo zapele dve Marijini, nadškof pa nam je podelil blagoslov in zaželel srečno bivanje v domovini. Povabili so nas na prigrizek in med pogovorom je čas mineval. Me smo pa želele še v semeniško knjižnico, zato smo se
zahvalile za prisrčen in topel sprejem in odšle.
Semeniška knjižnica je najstarejša javna znanstvena knjižnica v Ljubljani. Delovati je začela leta 1725. Ljubljanski znanstveniki so se namreč zbrali 1. 1693 v Akademiji operozov in si postavili za enega od ciljev ustanovitev javne znanstvene knjižnice.
Poleg raznih duhovnikov so listino podpisali še drugi s posvetnimi poklici kot zdravniki, juristi, zgodovinarji in drugi. Slikar Giulio Quaglio je šele avgusta 1724 poslikal njen strop. Na središču kompozicije je žena, „alegorija teologije". K njej so usmerjene tri druge, ki predstavljajo tri krščanske kreposti Vero, Upanje in Ljubezen. Na naslikanem zidu sedijo cerkveni očetje Ambrož, Avguštin, Hieronim in Gregor Veliki. Na vogalih pa štirje mlajši cerkveni pisatelji Bonaventura, Tomaž Akvinski, Frančišek Šaleški in Karel Boro-mejski. Nad knjižnimi omarami so naslikane štiri šibile, ki predstavljajo modrosti.
Knjižnica, nam razlaga dr. Marjan Smo-lik, ima danes cca. 16.000 zvezkov. To niso knjige samo verske vsebine kot grške, hebrejske, cerkveno pravo, cerkvena zgodovina, dogmatika in moralka, pridige ipd., ampak tudi civilne kot zgodovina, zemljepis, filozofija, slovarji (tudi Baragov indijanski slovar) in druge. Najstarejša knjiga v semeniški knjižnici je iz leta 1480-1490. Najstarejša slovenska knjiga je Psalter z letnico 1566. Najstarejši rokopis je iz 13. stoletja. Knjižnica ima tudi veliko inkuna-bul in unikatov.
Zahvalile in poslovile smo se. Pred Magistratom smo si ogledale Robbov vodnjak. Točno ob napovedani uri pa smo vstopile v mestno hišo - rotovž.
Sprejel nas je pred kratkim novo izvoljeni župan mesta Ljubljane dr. Dimitrij Rupel. Po pozdravnih besedah se je zanimal za naše delo in nas pohvalil za dolga leta vztrajnosti pri učenju. Rad bi se še zadržal med nami, a so ga dolžnosti klicale drugam. Zahvalile smo se, zlasti še, ker nam je kljub prezaposelnosti posvetil čas in skrb, da smo bile zelo lepo sprejete in pogoščene s prigrizkom. Z gospo tajnico, ki je prevzela mesto gostiteljice, smo se še nekaj časa pogovarjale. Ob odhodu je vsaka dobila lep spominček pa vrečko z revijami, prospekti z zgodovinskimi podatki o Ljubljani. Zelo lepo in silno zanimivo.
Vrnile smo se v hotel. Vsaka zase smo želele podoživeti tisto kar smo v času ene-
Sprejem pri nadškofu dr. Alojziju Šuštarju.
Buenos Aires, 30. marca 1995	SVOBODNA	SLOVENIJA
NOVICE IZ SLOVENIJE M
Stran 5
. I0VENCIV
LJUBLJANA — Društvo slovenskih skladateljev je prvič podelilo nagrado, s katero hočejo počastiti skladatelje in njihovo delo. Poimenovali so jo po skladatelju Marjanu Kozini. Kot prvemu so Kozinovo nagrado za leto 1994 podelili Pavlu Šivicu, nestorju slovenskih skladateljev. Društvo je podelitev utemeljilo, da jo podelijo „tako za svoj enormen in življenjski opus za njegov fragment — pomembne umetniške dosežke", predstavljene v zadnjih treh letih.
LJUBLJANA — Nevarne odpadke, ki so iz Slovenije odpluli v Kolumbijo pa se ponovno vrnili v rojstni kraj, so končno sežgali v Franciji. Skoraj sto ton odpadkov nevarnih PCB je tako končalo več desetti-sočkilometrsko pot v pečeh podjetja PEC Tredi, ki so sežig tudi pismeno potrdili. Za kolumbijsko avanturo pa mečejo krivda tako na kolumbijskega partnerja kot na kolumbijske vladne organe, saj so odpadki bili v Kolumbiji dobre štiri mesece, preden so se tam odločili, da jih vrnejo v Slovenijo.
SLOVENJ GRADEC — Zetor 4340 je bil izbran za traktor leta 1994 v Sloveniji. Izbira je bila v rokah okoli štiristo bralcev revije Kmetovalec iz Starega trga in ta tip traktorja gre zadnja leta zelo dobro v prodajo. Zetor izdelujejo na Češkem, v Sloveniji pa ]e zastopnik velenjsko Gorenje.
LJUBLJANA — Ob stoletnici rojstva Tončke Marolt je akademska folklorna skupina Franceta Marolta pripravila v Cankarjevem domu večer v njen spomin. Ma-roltovcem so se pridružile folklorne skupine France Prešeren iz Celja, Sava iz Kranja m Koleda iz Velenja, ki so jih ustanovili njeni učenci in nekdanji maroltovci.
LJUBLJANA — Pri založbi Agzil-abc izhajajo vojne izdaje v BiH objavljenenih del ali avtorjev, ki žive v Sloveniji, pa tudi prevodi iz slovenščine. Ti zadnji izhajajo v podzbirki Uzdanje (kar pomeni darilo za darilo) in so delo Josipa Ostija. Med njimi so med drugim Prešernovi Soneti, otroške pesmi Borisa A. Novaka, pesmi Ivana Minattija, Edvarda Kocbeka, Vena Tauferja in izbor sedmih slovenskih pesnikov (Jureta Potokarja, Aleša Debeljaka, idr.).
KRANJ — Z otvoritvijo novega pokri-tega olimpijskega bazena sta Kranj in tudi Slovenija dobila zaenkrat edini bazen, ki izpolnjuje vse zahteve za organizacijo mednarodnih tekmovanj. Poleg samega bazena 2a tekmovalno plavanje ali šolo za plavanje, so tudi prostori za gostinstvo, savno in vodno aerobiko. Pripravili bodo tečaje za reševanje iz vode in za potapljaštvo.
PORTOROŽ — Na 4. slovenskem fil-toskem maratonu so v dveh dneh pregledali filmsko produkcijo. Prisotni so si ogledali Tantadruj (po zgodbi Cirila Kosmača je naredil scenarij že pok. Franc Štiglic, r°ziral pa njegov sin Turo), Halgato (zgodba o Ciganih Ferija Lainščka, režiral Andrej Mlakar) ter kratkih študijskih filmov, ki so jih posneli študentje z akademije za filme in televizijo. Zlate medalje, poimenovane po Metodu Badjuri, niso podelili; srebrno sta pa dobila Turo Štiglic za režijo Tantadruja in Jože Kramberger za nastop v
Pialgato.
KRANJ — Slovenska vojska je dobila prvega od osmih novih AB 412 EP, večnamenskih transportnih helikopterjev, od Katerih bo eden vedno pripravljen za različne reševalne polete. Helikopter — poime-n°van po mestu Kranj — je najnovejše Produkcije, saj sta prve primerke prevzeli Slovenija in Kanada.
LJUBLJANA — Slovenska filharmonija se je pred leti odločila, da bo vse svoje °ncerte snemala, najboljše posnetke pa lzdajala na ploščah. Letos je izdala — s pomočjo sponzorjev — že štiri laserske Plošče. Plošče spremlja tudi knjižica s sestavki o avtorjih, njihovih delih in o razme-
rah, ki so bile v Ljubljani v 19. stoletju. Dosedaj je bilo izdanih šetnajst CD plošč.
KOPER — Nova obalna cesta med Koprom in Izolo bi prinesla več izboljšav: po eni strani bi v teh 20 kilometrih izboljšala varnost avtomobilistov, kopalci pa bi imeli na voljo nove štiri kilometre obale, ki bi jih stara trasa prepustila njim. Če bi hoteli imeti cesto nared do leta 2000, morajo začeti z deli leta 1998 in zagotoviti 106 milijonov dolarjev, kolikor bi cesta stala.
LJUBLJANA — Afere o policijskem čolnu ne mara biti konec. Poleg zapleta z nakupom, s predajo in nato še z nesrečnim pokom gredi, zdaj kroži še vest, da se je italijanska firma zmotila v izračunih in je čoln za tretjino težji, kot bi smel biti.
LJUBLJANA — Telekom se je namenil v letošnjem letu postaviti 500 novih, posodobljenih telefonskih govorilnic, ki bodo delovale na kartice z vgrajenim čipom. V petih letih naj bi prišli do številke 1500, s čimer bi podvojili število vseh govorilnic po Sloveniji. Polagoma pa bodo prilagodili telefonske aparate za uporabo katerekoli kartice, torej tudi kreditnih kartic. Novi telefonski imenik pa bo prinesel številke telefonskih javnih govorilnic, ker bo mogoče vanje tudi klicati.
NOVICE S PRIMORSKE
GALLUSOVO ZVOČNO BOGASTVO je naslov laserski plošči, na katero so posneli 15 motetov, izdala pa jo je Mladika. Zapeli so jih v letih 1991 in 1992 pod taktirkami dirigentov Bogdan Kralj, Aleksandra Pertot, Franc Pohajač, Tomaž Simčič in Matjaž Šček, pri uresničitvi projekta pa je nosil važno vlogo glasbeni urednik Radia Trst A Janko Ban.
KOT PRVO VLOGO so poslanci Siid-tiroler Volkspartei in Union Voldotaine v italijanski poslanski zbornici predstavili osnutek ustavnega zakona o zastopstvu Slovencev v deželnem svetu Furlani je-Ju-lijske krajine. V osnutku puščajo odprto izbiro volilnega sistema, vendar izrecno zahtevajo, naj deželni volilni zakon zajamči izvolitev vsaj enega predstavnika slovenske manjšine (po slovenski ustavi ima tam italijanska manjšina zagotovljena dva predstavnika).
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA (izdajalo je knjige in zvočne kasete ter časopis Primorski dnevnik) je šlo v stečaj; njegova naslednica je založba Devin. Pri tej založbi je izšla knjižna zbirka Jadranski koledar za leto 1995. Poleg koledarja, ki obravnava problematiko Slovencev v Italiji, spadajo k zbirki roman Alojza Rebule Kačja roža, zbirka poezij šestih tržaških pesnikov (Vinko Beličič, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Ace Mermolja, Alenka Rebula Tuta in že umrla narečna pesnica Marija Mijot) z naslovom Kar naprej trajati. Zdravje brez recepta pa je Gorazda Hladnika priročnik, ki svetuje, kako se je možno zdraviti brez zdravnika in preprečevati prihod bolezni.
TRETJO KAMNARSKO RAZSTAVO je pripravilo Kulturno društvo Igo Gruden iz Nabrežine. Za razstavo so se odločili, ker se je odzvalo mnogo obrtnikov-umetnikov iz vse tržaške pokrajine, ki so se pridružili domačim nabrežinskim kamnosekom.
V PRENOVLJENIH PROSTORIH ob Katoliškem domu v Gorici so slovesno odprli učilnice Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Center ima sobe za individualni pouk in manjšo dvorano za notranje koncerte. Ustanovi predseduje prof. Franka Žgavec, ravnatelj pa je prof. Silvan Kerševan.
Osebne novice
Rojstvi: 24. januarja se je rodila Erika Romina Correa, hčerka Estebana in Klavdije roj. Galjot.
9. februarja se je rodila Ljudmila Mavrič, hčerka Marjana in Danice roj. Jerovšek.
Naše čestitke!
Krsta: v slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil krščen v soboto, 25. marca, Peter Malovrh, sin Marka in Ane Marije roj. Podržaj. Botra sta bila Rihard Godec in Vera Breznikar por. Podržaj. Krstil je dr. Jure Rode.
Kot vsako leto lahko rečemo, da se prične aktivnost v naši skupnosti s tradicionalno tombolo na Pristavi.
V nedeljo, 5. marca, so ljudje že zgodaj zasedali prostore na zeleni Pristavi, ki je bila, hvala Bogu, obsijana s soncem in to je bil prav božji „žegen". To je samo Njegova volja, ne pa naša, da za vreme priskrbimo. Pazimo na napuh tudi v reklamah, saj nismo vsemogočni, da bi lahko za lepo vreme poskrbeli mi, navadni grešni zemljani, lahko pa za lepo vreme prosimo in se Bogu priporočamo...
Za uspeh tombole je važno še, da se ljudje odzovejo povabilu in pridejo. Ne prihajajo ta dan pa samo Slovenci, ampak tudi veliko domačinov. Igra se jim zdi zanimiva, kar je pa najvažnejše, da se v slovenskih domovih počutijo mirni in vami. Z
Pismo od doma
Znani pisatelj in pisec besedil Ivan Sivec piše med drugimi: Pri nas se čuti, da utripa eno samo veliko srce, ki se nagiba nekoliko k otožnosti starih časov, ki so bili po svoje vendarle lepi, čeprav je treba v isti sapi povedati, da zdaj živimo precej lepše — na zunanji strani, po notranji pa verjetno nekoliko revnejše, kajti vrednote so se v veliki večini izgubile in se tega začenjamo zavedati šele v zadnjem času. Verjetno bo preteklo vsaj dvajset, trideset let, da bomo glede vrednot spet na istem kot včasih.
Kar se tiče politike, bi rad povedal, da se stari vendarle počasi izčiščujejo. Res je, da je še ogromno starih veljakov na vladi, veliko veliko preveč, da bi lahko krenili hitreje naprej — res pa je tudi, da se je preteklo leto skoraj vsak sam umazal tako, da nikomur več nihče ne verjame popolnoma. Upati je na naslednjo generacijo, ki ne bo obremenjena z nobenimi kumrovs-kimi fakultetami, kakor se je imenovala šola za partijce v Brozovem kraju, od koder so prihajali najbolj izgrajeni. Znani Tone Kuntner ja je v oddaji ob slovenski samostojnosti dejal: Najhuje pri nas je pravzaprav to, da nas demokracijo učijo bivši totalitaristi.
Lokalne volitve so izpadle kar dobro, na srečo ni šlo nazaj v rdečo smer, pa tudi pretirano v desno ne. Novo leto smo vsi pričakovali kar s precejšnjim optimizmom, kajti živimo precej bolje kot prej, ko so nas še izkoriščali z juga bivše države, seveda pa je hkrati tudi res, da so veliko napak pometli pod našo preprogo in da še nismi povsem na trdnih tleh.
Kako lepo jo je izvozila Slovenija, vidimo šele sedaj, ko so Rusi napadli Čečenijo. Nekaj podobnega bi lahko doletelo tudi našo domovino, a so bili na srečo drugačni časi.
1. Ž.
V cerkvi Marije Pomočnice v Bariločah pa je bila krščena Ljudmila Mavrič, hčerka Marjana in ge. Danice roj. Jerovšek. Krstil je župnik Branko Jan CM.
Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Poroka: V Sarandi sta se poročila v cerkvi Nuestra Senora de Lujan Franci Šturm in Maria Daniela Toribio.
Čestitamo!
Smrti: Umrli so v Slovenski vasi Vincenc Bokalič, v Quilmesu Matevž Dolenc (84) in v Moronu Marica Čmugelj (67)
27. marca je v Venezueli umrla Barbara Tomc (78) iz Floride, ZDA; pred leti je živela v Argentini.
Vsem družinam naše sožalje!
eno besedo, počutijo se zelo dobro.
Da se pa vsi dobro počutimo, je pa treba veliko priprave. Treba je poskrbeti za dobitke, veliko je darovanih, naj omenimo le najvažnejše: Jure Ahčin, Anica Bonič, Medias Ciudadela, Casa Conde, bratje Demšar, Rudi Gričar, Zorka Gris, bratje Klemenčič, Katarina Kobi, Kopač S. A., Textil Kosančič, Andrej Lazar, Metlika S.R.L., Medias Nancy, brata Piber, družina France Rant in Herman Zupan S. A.
Veliko pa tudi takih, ki jih ne omenimo, pa so morda dar uboge vdove. Njim se še posebno zahvalimo, saj tukaj drži pregovor „zrno na zrno pogača; kamen na kamen palača", brez tistih neimenovanih daril tudi ne bi mogli izvršiti tombole.
Posebna zahvala gre vsem sodelavcem, ki delajo že pred tombolo, med tombolo in po tomboli. Predolga bi bila lista, če bi hoteli vse napisati in moda bi kdo pomotoma izpadel. Zato iz tega mesta prav vsem, najprej Bogu za lepo vreme in ostalim za sodelovanje, najlepša hvala!
Med odmorom je krožek mater in žena žrebal svojo „rifo". Za dobitek so bile pletenine, ki so jih dobili: ga. Marjana Batagelj, Damijan Kopač in Marija Kogovšek.
Tombola je bila pa res „žegnana", saj je prvo nagrado dobil naš župhik prof. France Bergant, drugo ga. Elvira Estevez iz Haeda, tretjo pa ga. Irena Grohar. Zelo smo veseli in iz srca čestitamo srečnikom.
Da se je dan dobro končal, je pa seveda, kot vedno, priskočila mladina na pomoč, da je bila Pristava kmalu zopet zelena, brez stolov, miz in steklenic.
Najlepša hvala!
LJUBLJANA
(Nad. s 4. str.)
slovenskem ozemlju, ko je za kulturno omiko skrbela le Cerkev. Sele v času vladanja cesarice Marije Terezije je šolstvo prešlo v državno skrb. S prihodom Francozov v naše kraje se je počasi začel pouk tudi v slovenskem jeziku. Po pomladi narodov leta 1848 se je slovensko šolstvo še izboljšalo, uvedle so se dvojezične šole.
Za boljše razumevanje šolstva na Slovenskem nam je dr. Vovko podaril knjige. Za darilo, razlago in čas smo se prisrčno zahvalile in se vrnile v hotel. Čakal nas je najtežji opravek dneva. Posprava kovčkov. Drugo jutro smo zapuščal Ljubljano. A zapuščale le telesno. V naših srcih bo ostala kot svetla lučka vsa slovenska kulturna lepota, ki je shrajena v njenem središču.
Draga Ljubljana! Obiskale smo te v zimi, ki ima sicer svoj čar. Upamo pa želimo, da te kdaj obiščemo v cvetoči pomladi. In do takrat — nasvidenje!
Marija Slabe - Helena Zarnik
Tombola	na
OR1ENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Tel. 441-1264 / 1265
Latalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
LEGAJO X® 3545-82
ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel.: 652-5638
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ARHITEKTURA Arh. Jure Vombergar - načrti in vodstvo gradbenih del. Av. Gaona 2776, Haedo. Nov telefon: 443-7385. ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cčrdoba 129 - Tel.. 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
OD TRENTE DO ZAJZERE je naslov zadnje knjige dr. Rafka Dolharja, v kateri opisuje slovenske kraje, ljudi in njihove običaje. Knjiga nosi podnaslov Julius Kugy, slovenske gore in ljudje, ob 50-letnici njegove smrti in povezuje lik tega velikega moža z njegovim odnosom do slovenskega Krasa in slovenskih hribov.
Slovenski srednješolski tečaj bo imel pouk naslednje dneve:
18. marca; 1., 8. in 22. aprila; 6., 20. in 27. maja; 3. in 17. junija; 1. in 15. julija; 5., 12. in 26. avgusta; 9. in 23. septembra; 14. in 28. oktobra; in 30. 4. novembra. Zaključna prireditev: 18. novembra.
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personeria Juridica: Decreto N° 1933 /62 - Registra C 3754-59
CONVOCATORIA
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los se-ftores asociados a la Asamblea General Ordinaria que se realizara el dia 23 de Abril de 1995 a las 9.30 en el local de la calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designation de 2 socios para refrendar, conjuntamente con el presidente y el secretario, el Acta de la Asamblea.
2) Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3) Consideration de la Memoria, el Balance General, la Cuenta de Gastos y Re-curšos y el Informe de la Comision Revisora de Cuentas, coprrespondientes al Ejercicio comenzado el 1° de Enero de 1994 y finalizado el 31 de Diciembre de 1994.
4) Aprobacion de la cuota social a partir del 1° de Enero de 1995.
5) Election del Consejo Directivo, la Comision Revisora de Cuentas y el Tribunal de Honor, todos por 2 anos.
Transcurrida una hora despues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizara conforme al articulo 16“ de los Estatutos Sociales con el numero de los socios presen tes.
EL CONSEJO DIRECTIVO
Slovensko gledališče Buenos Aires
bo uprizorilo na povabilo občine, župnije in škofije San Isidro na prvi petek, 14. aprila,
V
Živi križev pot
na Trgu „Mitre" pred stolnico v San Isidru ob 21. uri. Režija: Lojze Rezelj
Zedinjena Slovenija
vabi vse člane Slovenskega doma v Berazateguiju na izreden informativni sestanek
v ponedeljek, 3. aprila 1995, ob 20. uri v krajevnem domu.
NUDIMO VAM V NAKUP
Trisobno stanovanje v Palermu - Av. Las Heras, 110 m2 Trisobno stanovanje in prostore za služkinjo v Villa del Parcjue, 100 m2 Zemljišče v središču San Justo, 11 x 45 m
ORGANIZACION ESLOVENA Hipolito Yrigoyen 2946 San Justo Tel. 651-5885
ALI STE VEDELI:
da morate vse socialne podpore, ki jih daje SLOGA, to so:
- podpora ob rojstvu
- podpora ob poroki
- podpora ob končanih srednješolskih in univerzitetnih študijih
- podpora ob uradno razglašeni stalni in popolni nesposobnosti za delo
- podpora ob smrti
- starostna podpora
dvigniti najkasneje v 180 dneh, sicer zapadejo.
ALI STE VEDELI,
da sta za podelitev starostne podpore pri 75, 80, 85, 85, 90 itd. letih (vsakih pet let) potrebna dva izpolnjena pogoja:
- imeti Karto SLOGA vsaj že tri leta
- imeti pravico do posmrtninske podpore.
V SLOGI JE MOČ!
Slovenska kulturna akcija 1. kulturni večer
v
Veselka Šorli Puc LEPOTA. IM ODREŠITEV
v soboto, 8. aprila ob 20. uri, v Slovenski hiši.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
na ime „Eslovenia Libre*
D
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
NEDELJA, 2. aprila:
V Našem domu v San Justo sestanek staršev Balantičeve šole. Predavala bo dr. Katica Cukjati-Debeljak.
V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 16 redni letni občni zbor Društva Slovenska vas.
PONEDELJEK, 3. aprila:
V Slovenskem domu v Berazateguiju Izredni informativni sestanek Zedinjene Slovenije ob 20. uri.
SREDA, 5. aprila:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 16; predaval bo žup. Jože škerbec.
SOBOTA, 8. aprila:
SKA: 1. kulturni večen v Slovenski hiši ob 20. uri predava Veselka Šorli Puc "Lepota in odrešitev".
CVETNA NEDELJA, 9. aprila:
V Slovenski hiši ob 9.30 blagoslov butaric, procesija in maša.
V Rožmanovem domu maša, blagoslovitev butaric in oljk, nato skupno kosilo.
V Carapachayu družinsko kosilo.
VELIKI ČETRTEK, 13. aprila:
V Slovenski hiši ob 19 maša in obredi.
VELIKI PETEK, 14. aprila:
V Slovenski hiši obredi ob 19. uri.
Slovensko gledališče Buenos Aires
predstavlja živi križev pot na Trgu "Mitre" pred stolnico v San Isidru ob 21. uri.
VELIKA SOBOTA, 15. aprila:
V Slovenski hiši ob 22. uri velikonočna vigilija, maša in obredi.
VELIKA NOČ, 16. aprila:
Velikonočni obredi v slov. domovih.
ČETRTEK, 20. aprila
V San Martinu ima Zveza žena-mati svoj redni mesečni sestanek.
SOBOTA, 22. aprila:
Maša in komemoracija za pok. delegata dr. A. Starca v Slov. hiši.
NEDELJA, 23. aprila:
Občni zbor Zedinjene Slovenije.
43. misijonska tombola v Slovenski vasi.