UČITELJSKI PEVSKI ZBOR V LJUBLJANI
ODSEK JUU • SEKCIJE ZA DRAVSKO BANOVINO
PROGRAM KONCERTA
ob priliki otvoritve
Mariborskega učiteljskega doma dne 5. novembra 1932. ob 20. uri
*
Dirigent: KUHAR SREČKO
Koncert v Celju dne 6. novembra 1932. ob pol 17. uri
,'u*
Tajčevič Marko:
Četiri duhovna stiha — I. in IV. stavek
I.	Hvalite imja Gospodnje . . .
IV.	Vospoite Jemu pjesnj novu . . .
Lajovic Anton:
Bolest je kovač
Zeleni Jurij (sopran solo, učiteljica gdč. Mara Pirčeva) Osterc Slavko :
Pesem o suhi muhi
Lajovic Anton :
Medved z medom
Mešani zbori
Krstič Peter:
Pod jorgovanom
Milojevič Miloje:
Muha i komarac
Adamič Emil:
Šest narodnih pesmi za ženski zbor:
I.	Rasti, rožmarin
II. Da bi jaz znala, k’teri je moj
III. V črni gori beli grad
IV. Sem revna deklica
V. Lepo mlado jutro
VI. Izberi si moža
Ženski zbori
Tajčevič Marko:
Starosrbijanske pesme: I, II, III, IV.
Stolcer - SI ave n ski Josip:
Štiri narodne pesmi:
'I. Svatovska
II. Slepačka
III. Jesenske noči
IV. Šaljivka
Adamič Emil:
Potrkan ples
Mešani zbori
»Celtri duhovna stiha«
I.
(Iz psalma 135.)
Hvalite	imja	Gospodnje, hvalite rabi	Gospoda. Hvalite	Gospoda,	jako	blag
Gospod,	poite imeni	Jego,	jako dobro.
(Hvalite Gospodovo ime; hvalite, služabniki Gospodovi.
Hvalite Gospoda, ker Gospod je dober: prepevajte njegovemu imenu, ker je sladko.)
IV.
(Jz psalma 33., 71. in 86.)
Vospoite Jemu pjesnj novu ... Slava Tebje, Gospodi aliluja!
Da ispolnjatsja usta moja hvalenija, jako da vospoju slavu Tvoju, ves denj velikoljepije Tvoje
Jako velij jesi Ti, i tvorjai čudesa, Ti jesi Bog jedin.
(Pojte mu	novo pesem...	Slava	tebi Gospod,	aleluja!
Moja usta	naj	bodo polna	tvoje	hvale;
da prepevam tvojo slavo, ves dan tvoje veličastvo. Ker ti si velik in čudodelen; ti edini si Bog!)
<5 S
Lajovic Anton
Prevedel F. Finžgar
Bolest Je kovač
Bolest je kovač za moje srce.
Na njenem ognjišču mi strast gori.
Vedno strašni vihar v žerjavico srca divje sopiha in grozne plamene pali mi besno.
Bolest pa neusmiljeno kuje srce, dokler trdo ni < kakor jeklo kaljeno. Dobro kuje bolest!
Ne stare vihar in mraz ne požge in rja ne sne, kar bolest'je skovala!
S 3
Lajovic Anton
Zeleni
Jurij Zeleni se z mavrico paše; srečno veselo selo bo naše: že za vodo čez travnike jaše.
Z glavo namigne — trava se vzdigne, obraz okrene — veje odene, z okom obrne — cvetje se strne.
Oton Župančič
Jurij
Jurij Zeleni, ne hodi drugam, vinca in pesmi poln je naš hram, drago bo tebi, milo bo nam. —
Dobri ljudje vi, jasno vam lice!
Rad bi popeval z vami zdravice, ali gole so Slovenske Gorice.
Jasno vam lice, misel najbolja!
Z vami ostati bilo bi me volja, a na Koroškem še pusta so polja.
Pusta so polja, slana in mraz, treba hiteti; kliče me čas, ali ob leti spet bom pri vas.
Osterc Slavko
Konja vzpodbode, v daljo izginja, cvetje, zelenje za njim se razgrinja, da nas Zelenega Jurja spominja ...
5----3
Pesem o suhi muhi
Belokranjska
Prišli so trije roparji, komaj so muho prodali.
Suho muho kumerno tidrarara, tidrararo!
Prišel je vinički Miha, rekel je: »Komaj še diha!« Prišle so prelice iz Kale, komaj so muho zvezale, suho muho kumerno tidrarara, tidrararo.
Prišel je semiški Ivec in je prinesel najboljši krivec. Prišel je ločki Matij ček. ta je prinesel velik betiček. Prišli so trije mesarji, komaj so muho zaklali.
Prišla je Čofkova Minka, komaj izpila je kri iz pominka. Prišla je Škofova Marala, komaj je muho razparala.
Prišel je Šintarjev Jože, komaj je dal muho iz kože. suho muho kumerno tidrarara, tidrararo.
Prišle so popove dekle, komaj so čreva izvlekle.
Prišel je tiger iz gase in jim odnesel najboljše klobase suhe muhe kumerne tidrarara, tidrararo!
<s—a
Lajovic Anton
Oton Župančič
Medved z medom
Skoči, brate, na medveda!
Pa zakaj?
Ukradel nam je lonec meda. Pa zakaj?
Lačni so mu medvediči.
Pa zakaj?
Prazni so še vsi grmiči.
Pa zakaj?
Saj ne upajo si cvesti.
Pa zakaj?
Sneg bi utegnil jih zamesti. Pa zakaj?
Burja se čez plan hohoče.
Pa zakaj?
Jug je prepoditi noče.
Pa zakaj?
Ko pa ni še božja volja!
Bratec, aj:
Božja volja je najbolja.
Naj le jug na burjo mahne in pomlad na zemljo dahne, cvet in sad rode grmiči, najedo se medvediči: takrat skočim za medvedom pa mu vzamem lonec z medom!
5----3
Krstič P. J.
Pod Jorgovanom
Ko ti ščeri, pokida derdane?
Ko ti prosu biser i merdžane? »Jutros rano ja u baštu, mati, odoh prve jorgovane brati.
Za derdan mi zape rosna grana, pa se prosu ispod jorgovana.«
A što su ti mutne oči tako?
Ko da nisi spavala nikako? »Negdje slavuj pjevaše sa grane, pa ga slušah sve do zore rane.« Moja tugo jao, ako ti je njedra raskopčao?
»Ne karaj me, ne ljuti se name; puce majko, popucale same!«
Muha i komarac
Haj dili, dilili Komar muhu isprosio, mnoge svate pokupio sve pčelice, medenice, i osice, obadice, dilili.
Po djevojku dolaziše, pa jo dvoru dovedoSe u tikvicu, na poliču, haj dili, dilili.
Pruži komar duge noge »Izuj mene, ženo moja.« Ona njemu odgovara: »Od’ otale, nepriliko, prekidena, dilili...
Kad je komar razumio, pa je nogom udario, stoji muho, pomaganje, do blagaja... zu zu zu
To je mrav razumio, pa je džidom zametnuo do komara dolazio džidom da ga udario.
Stade komar pleči, a muha se eerekati hihihi dilili ...
Adamič Emil
Narodna
Rasti, rožmarin
Rasti, rasti, rožmarin ti deviški si spomin, rožmarin ima Svoj duh, naj bo zelen, al’ pa suh.
Kadar jaz umrla bom, venec lep imela bom, z rožmarinom nemškega nageljna rudečega.
(9	3
Adamič Emil
Gorenjska narodna
Da bi Jaz znala, kteri Je moj
Da bi jaz znala, kteri je moj, da bi mu dala pušeljc nocoj; pušeljc je zeleni, fantič zaljubljeni,
Da bi jaz znala, kteri je moj.
Da bi jaz znala kteri je moj, jaz bi mu dala robček nocoj; robček je Židani, fantič zaljubljeni,
Da bi jaz znala, kteri je moj.
Da bi jaz znala kteri je moj, jaz bi mu dala venček nocoj; venček je zeleni, fantič zaljubljeni,
Da bi jaz znala, kteri je moj.
S—S
Adamič Emil
V črni gori
V črni gori beli grad, notri pa je stolec zlat.
Na njem sedi ljubi moj, saj ga poznam, da je moj.
Belokranjska narodna
beli grad
V žepu ima robček bel, saj ga poznam, da je moj.
Na roki ima prstan zlat, saj ga poznam, da je moj.
S—S
Sem revna deklica
Jaz sem revna deklica, žalujem noč in dan, sem žalostna, objokana, želim zakonski stan, sem žalostna, objokana, ker nimam ljubega moža, ki bi me troštal, zame bil, zavoljo mene vse prebil, me rešil rev, težav.
Jaz zakonska žena sem, dekletom zglede dam: moža si ne želite ve, dokler ste v ledik stan. Dekletom vedno luštno gre, zakonskim ženam pa gorje! Možila sem se, se kesam za svoj veseli ledik stan žalujem noč in dan.
Jaz smejala bodem se okol’ svojga moža, mu rada brž postregla bom in mu pokorna b’la.
Če bi kraj njega v krčmo šla, bi ž njim veselo plesala.
Če bi napila se močno, zato moj mož nič hud ne bo, me nesel bo domov.
S 3
Adamič Emil
Lepo, mlado Jutro se rodi
Štajerska narodna
Lepo, mlado jutro se rodi, s stolpa juternico že zvoni. Rožice na polju cvetejo, v rosi jutranji se umivajo.
Ribice po vodi plavajo, v solncu ljubko se zigravajo. Kvišku povzdigujejo glave, kakor da bi nas pozdravljale.
Ptičice pod nebom letajo, se po drevju nizko vsedajo. Zvrgolijo pesem jutranjo, ž njo nam dobro jutro voščijo.
S" "S
Adamič Emil
»Očeš, čerka, vzet moža?« »Mati moja, keroga?« »Mladega čevljarčiča.« »Mati moja, nečem ga: Cel dan po dretah vošči, celo noč po smoli diši. Mati moja, nečem ga.«
Prleška narodna
Izberi sl moža
»Očeš, čerka, vzet moža?« »Mati moja, keroga?« »Mladega vzem kmetiča.« »Mati moja, nečem ga: Celi dan po polju čepi, celo noč debelo smrči. Mati moja, nečem ga.«
»Očeš, čerka, vzet moža?« »Mati moja, keroga?« »Mladega vzem šribarja.« »Mati moja, očem ga: Lepe ima bele roke, v žepu dnarce ima svetle. Mati moja, očem ga.«
Starosrbifanske pesme
I.
Borjano, Borjanke, sal ti li si moma!
Sal ti znaš da peješ, Glasot ti se čuje, dor do naša niva.
Srpa si ostavim, tebe da te slušam, koja pesna peješ, ta ja da zasvirim, oro da napravam.
II.
Sadila Tinka bosilok, na mermer ploča sadila! Laslala, laslala!
Ne i niknalo bosilok, tuk i niknalo džundžule! Lagala, la»lala!
III.
Magdo mori, a džamija lele.
, Šta ti beše Magdo, te pobeže lele.
Iz gore me Magdo belo lice lele!
Magdo gajtan vede lele.
IV.
Viknala Jana da peje, glasot se čuje v Custendil Bresbre ishaha,
’ferim Jano mašala a4a si grlo imala.
'S 3
StolcersSIavenski Josip
Svatovska
Kad mi na um padne moja draga,	Sretnem dragu u mome sokaku,
ja ne pazim mraka ni oblaka.	pa joj rečem:
Več se šečem po sokaku!	»Dobro veče, draga moja lepa!
Bog daj dobro i srce i večne sreče! Ej!
'e—S
StolcersSlavenski Josip
Slepačka
Darujte mi, prijatelji, darujte mi, roditelji!
Bog vas mili razveseli, i Marija božja mati, da vam v nebu stanovati!
Vidite me s’ očicama, darujte mi s ručicama, za oči i vida svoga! Žalostno je srce moje, kad ne vide oči moje.
Vsakojaka teška muka, vsakojaka teška rana.
Kad ne vidim žarko sunce, vedra neba više sebe, crne zemlje izpod sebe.
Nečete ga pogubiti,
Bog če vama naplatiti, s dobrom srečom s lepim zdravljem s mirom božjim blagoslovom!
Daj vam Bože zdravim biti i sirotom podeliti!
Stolcer=Slavenski Josip
Jesenske noči
O jesenske duge noči, oj!	Gje si draga, kud se šečeš?
Reko dragom da ne dode, oji	da večeras k meni nečeš?
Lepe noči oj!	Lepe noči oj! Divne noči oj!
5----3
StolcersSlavenski Josip
Š«\ljivka
Čupava, garava otvori vrata!
Ne bupuj, ne luduj, tvoja biti neču! Kupi če ti bracika derdan oko vrata.
Narodno besedilo
Sad kupuj, sad luduj, tvoja biti moram. Čuješ li, draga moja, otvori mi vrata.
S—S
Adamič Emil
Narodna
Potrkan ples
Polka je ukazana tla so namazana; hoj ha j, hoj ha j kaj bo pa zdaj?
Igra je ukazana, tla so namazana; hoj hej, hoj hej pod se ogrej!
Zahvaljen bod’ ljubi moj ki prišel si pikasto vzet; je pikasta, lisasta, šepasta, vegasta, skrinjo pa polno ’ma suh’ga zlata.
zet,
Tolaži se dobri moj saj nisi edini trpin; tud’ moja je muhasta, sitna, jezikasta, trdih pesti in koščenih je rok.
Fantje, dekliči vi, bas že hudo renči; hoj hej, hoj hej kri se razgrej!
Roka naj roke se trdno' drži; hoj hej, hoj hej lice žari.
sin.