Stev. Ič9. v Ljubljani, torek rt ne ?8. junija 4912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob S. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravni št vu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: Kaj hočemo? Trst, 12. junija 1912. Težka je naloga, ki se je je lotila slovenska narodna socialna mladina! Dolga in trnjeva je pot, vodeča k našemu cilju. Troje grdih pošasti pričakuje ha obeh straneh te poti željno žrtev: kapitalizem e comp., militarizem in klerikalizem. Človeku zastane korak in strahoma strmi: »Ali je mogoče — ali ne živimo v dvajsetem veku po rojstvu Kristovem?!« Nasproti ti strle jeklene, lačne oči treh najostudnejših baziliskov pod solncem božjim, svetle, lačne oči, kakor blesk okrvavljenih cekinov, kakor rezek lesk bodal, kakor krvav plamen grmade, na kateri umira mučenik za svoje prepričanje . . . Težak bo naš boj, ali slovenska narodna socialna mladina naj se zaveda, da edino preko glav teh pošasti vodi pot k cilju, slovenska narodna socialna mladina na] hna vedno pred očmi resnico, da mladina, ki hoče, tudi more! — Naša naloga je, da se z vso svojo mladostno silo, z vsem svojim ognjenim pogumom zakadimo v te pošasti ter jih skušamo zmleti v prah. Kaj nas je malo? Nepregledna vrsta nas je! Tisoči jasnih, vedrih čel, tisoči k solncu hlepečih src in oči! Saj smo bili samo zaslepljeni in nismo videli, kako je sovražnik majhen in umazan, ves umazan od naših žuljev, naše krvi. Toda oči se nam polagoma odpirajo: kapitalizem obstoji v tem, da eden dela, drugi je; kapitalizem je proklet-stvo človeštva, kapitalizem je najgrši madež na obleki človeškega socialnega reda, kapitalizem je povzročitelj vse človeške bede in revščine. To smo spoznali. Militarizem? Militarizem obstoji v tem, da tisti, ki dela, z bodalom in svincem v roki brani tistega, ki je, to je, brani ga proti samemu sebi. — Militarizem je najzvestejši hlapec kapitalizma. Kdo nam more na enem samem slučaju svetovne zgodovine dokazati, da je ljudstvo, ki se je dalo v brezštevilnih vojnah klati in moriti, imelo od teh vojn le trohico koristi? Kaj še! Klati se je dalo v zabavo in v obrambo svojih izkoriščevalcev proti samemu sebi. Klerikalizem? Klerikalizem je drugi, in sicer najboljše plačani hlapec kapitalizma. Klerikalizem ima hvaležno nalogo, ljudstvu vte-pati v glavo, da je bil greh, ki ga je bil baje prvi človek storil s tem, da je jedel prepovedan sad, edini povod, da je bil človeški rod vržen iz paradiža — da ni torej ugrabil človeštvu paradiža na zemlji kapitalizem — oni kapitalizem, ki je sedaj v tem paradižu neomejeni gospod? Dalje, da je neskončno usmiljeni in pravični bog vsem iz paradiža izgnanim, ako se potrudijo, da s svojim znojem, s svojo krvjo vzdržujejo kapitalistični paradiž na zemlji, nekoč po smrti, tam nekje na drugem svetu pripravil mnogo boljši, sijajnejši in večni paradiž . . .? Vsi ti trije pojavi v socialnem življenju človeštva so protinarodni, ne mednarodni! Vidi se to lahko vedno in povsod. Če se človeku iztrga iz srca ljubezen in ponos do narodnega in krvnega pokoljenja, iztrga se mu obenem tudi ponos na njegovo človeško dostojanstvo — ubije se ga duševno. Kajti narodnost ne obstoji le v skupnosti jezika ter raznih teženj in stremljenj na polju splošnega kulturnega razvoja, marveč posamezne člane enega in istega naroda spaja med seboj neka tajinstvena etična vez, ki oplemenjuje ter vstvarja v človeku tisto, ki ga takorekoč razlikuje od zveri —. če se torej v človeku ubije narodnost, se ubije v njem O©« €>©• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. s: Uredništvo in upravniStvo: :s Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas* se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, s: ::: Tele! .m številka 118. r: pravi človek in ne ostane druzega kakor pokoren. avtomatičen stroj, kakoršr.ega si ga ravno žele kapitalistični troti v svetovnem čebelnjaku! Zato se mi hočemo boriti za narodne pravice posameznika, boriti, ker smo trdno uver-jeni, da ni tudi ta borba nič druzega, kakor borba za zboljšanje socialnega življenja naroda in s tem človeštva, borba proti trem najpohlcp-nejšim parazitom na organizmu človeškega rodu, proti kapitalizmu e comp., militarizmu in klerikalizmu. Narodni problem nam je socialni problem par excellence —! No, če nimamo poleg tega pred očmi še žalostno dejstvo, da je naš narod skozi in skozi siromašen in proletarski, mislim, da ga ne bo mladega in mislečega človeka med nami, ki bi se ne pridružil plemenitemu boju slovenske narodne socialne mladine, bo?u za narodno in socialno povzdigo slovenskega naroda v najširšem obsegu te besede Jozua. POL1T1ŠKA KRONIKA. Parlamentarno. V proračunskem odseku je najprej poslanec Pacher konstatiral srečen izhod iz nevarne krize ter politiške situacije in govoril nadalje o razmerah in zahtevah čeških Nemcev, nato je predsednik zaključil sejo, kar je izzvalo močen odpor med socialnimi demokrati, ki so zahtevali paralelnih sej brambnega in proračunskega odseka, kakor je bilo prvotno določeno. Nazadnje so se dali umiriti. Brambni odsek pa je sprejel nespremenjene §§ 41 do 88 brambne predloge ter odklonil vse izpreminje-valne in dodatne predloge. S tem je končana debata o brambni predlogi, v prihodnji seji bo odsek razpravljal še o resolucijah k brambni reformi in predlogo o reformi deželne brambe, nakar pride celotna predloga pred plenum. Ogrska magnatska zbornica je sprejela brambno reformo z veliko večino. Grof Des-sewffy je predlagal v imenu opozicije, da naj magnatska zbornica predlogo vrne poslanski, a njegov predlog je bil odklonjen. Nato je zbornica sprejela celotno predlogo. Tako je v ogrskih postavodajnih korporacijah sklenjen zakon potom nasilja in nezakonitosti! Niti ogrska, pa tudi avstrijska vlada se sedaj ne bodete ženiraii, dati ta zakon najvišji sankciji. Volitve za ameriško predsedništvo se razvijajo v znamenju najhujših političnih strasti. Oba kandidata, ki prideta vpoštev (Taft in Roosevelt), imata skoro enako število glasov. Zato se je v zmernejših krogih republikanske stranke, kateri pripadata oba kandidata, pojavila misel, da se treba izogniti medsebojnemu boju in postaviti kompromisnega kandidata. Vendar posamezni skupini stranke s tem nista zadovoljni in vztrajata vsaka na svoji kandidaturi. Vsled tega se bo boj bojeval do skrajnosti. Popolnoma nemogoče pa je presoditi, kateri obeh kandidatov bo ostal zmagovalec. Francoska zunanja politika. V zadnji seji francoske poslanske zbornice je podal minister zunanjih zadev Poincare svoj politiški ekspoze o francoski zunanji politiki. Omenjal je med drugimi trenotna nesoglasja med Italijo in Francijo radi znanih konfliktov povodom konfiskacije nekaterih francoskih trgovskih krogvo, a obenem povdarjai, da so se ta nesoglasja hitro odstranila in nastopile najboljše razmere med obema državama. Tudi maroško vprašanje je deloma rešeno, le s Španijo treba še končnega dogovora, kar se pa zgodi v najkrajšem času. LISTEK. CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) »Pojdi, Francoz,« je dejal, držeč okrvavljeno bodalo v svoji veliki, kosmati roki. Videl sem po njegovih srditih pogledih, da čaka samo povoda, zasaditi mi ga v srce. Vsak odpor je bil brezpomemben. Sledil sem mu, ne da bi rekel besedo. Odvedli so me po stopnjicah gor in zopet v dvorano, kjer je imelo krvavo sodišče svoje nočne seje. Ali čudno; ko sem vstopil, se sodniki niso zmenili zame — vsi pogledi so se obračali na enega izmed njih. Tisti, vitek, temnolas mladenič, je stal pred njimi in jih pogovarjal s tihim, resnim glasom, drhtečim od razburjenosti; prosil je in zvijal roke. »Tega ne morete! Tega ne smete!« je klical. »Prosim, da sodišče prekliče ta sklep.« »Ne zadržuj nas, brat«, je rekel starec, ki je predsedoval. »Ta reč je razsojena, zdaj bomo sklepali o prihodnji.« »Za božjo voljo, bodite usmiljeni!« je klical mladi mož. »Bili smo že usmiljeni,« je odgovoril starec. »Smrt bi bila najmanjša kazen za tak zločin. Bodi pogumen in pusti pravico, da gre svojo pot.« V divji bolesti se je zgrudil mladi mož na svoj stol. Toda jaz nisem imel časa, da bi premišljeval o vzroku njegove žalosti, kajti vsa enajstorica njegovih tovarišev je že upirala vame svoje stroge oči. Zazdelo se mi je, da bije moja zadnja ura. Razmerja z Nemčijo govornik ni dosti omenjal, rekel je, da je francoska politika kakor nemška prožeta z najboljšo voljo. Zveza z Rusijo je najboljša, ter tvori temelj francoske zunanje politike, kar pomenja zagotovilo svetovnega miru; odnošaji z Anglijo postajajo vedno bolj jasni in odkritosrčni. Končal je z opombo, da je Francija tekom zadnjih let s svojo politiko, zvezami in ententami dosegla v evropskem koncertu mesto, ki ji gre po nje položaju. Zbornica je vzela ta ekspoze na znanje ter dovolila in odobrila proračun zunanjega ministrstva. dnevnTpregled Zavoženo deželno gospodarstvo. Razkritja o zavoženem in falitnem deželnem gospodarstvu, ki sta jih obelodanila Mandelj in pl. Suklje, so za klerikalno stranko hud, bržkone usoden udarec. To je tako hud poper za brumne duše, ki se zbirajo okolu »Slovenca«, da iz same jeze kar tulijo ter bruhajo ogenj in žveplo na vse, ki odobrujejo Mandeljeva in pl. Sukljeja razkritja. Ker je tudi učiteljstvo prepričano, da naš deželni finančni minister slabo gospodari z denarjem davkoplačevalcev, zato udriha sobotni »Slovenec« kar s kolom po učiteljstvu, po učiteljski organizaciji in učiteljskih gospodarskih podjetjih ter kliče vlado na pomoč, da bi »od- l pravila škandal«. Hinavci, kaj vam mar učiteljska organizacija? Kdo vas je v to pooblastil? Skrbite za-se in spravite v red deželne finance, ki ste jih zavozili z vašimi koritarji in lehko-miselnimi strankarskimi špekulacijami! Računi učiteljskih podjetij so v redu. O tem se je prepričala tudi vlada, ker ste jo opetovano hujskali zoper učiteljstvo. Učiteljstvo polaga javne račune, ne pa tako vi! Povejte turm, 'kje so računi o potresnem skladu, o »Slovenski Straži«, o »Katoliškem skladu« itd.? Slabo vest imate, zato se bojite luči in »Dneva«. Kaj mislite, da bo učiteljstvo brez orožja gledalo in trpelo vaše napade, obrekovanja, denuncijacije in laži? »Dan« se je porodil edinole vsled vaših napadov na učiteljstvo, zato bo pa brez pardona še večkrat posvetil v vaša temna zakotja. Kaj je z učiteljskimi draginjsklmi dokladami? Ze ob novem letu je sklenil deželni zbor, da dobi učiteljstvo od 1. Januarja dalje draginj-ske doklade, a o teh dokladah še danes ni ne duha ne sluha. Pravijo, da je temu krivo slabo deželno gospodarstvo! Deželno vlado opozarjamo, da »odpravi škandal« in poskrbi za red pri deželnih blagajnah. »Slovenec« bruha. Aškercev veličastni sprevod k zadnjemu počitku grize in peče brumne »Slovenčeve« urednike; zato tresejo glave, sikajo na vse strani kakor gad ter denuncirajo neljube jim osebe navzgor in navzdol. Pa ne samo to; tudi zavijajo in lažejo, da se poštenemu človeku gnusi in studi to njihovo početje. Kako grdo in hinavsko so zavili našo notico o križih, ki so jih naložili Aškercu v deželni bolnici. Le prepričani bodite gospodje, da vi s tako pisavo »križu« in naukom naše vere mnogo več škodujete, kakor pa pisava našega lista. »Po farjih vera gor, po farjih vera dol!« pravi ljudski glas. »Slovenec« in Šuklje. Šele včeraj je prišlo uredništvo »Slovenca« k zavesti, ker je moralo zavžiti precej grenko pilulo v obliki Šukljetove brošure. Ali prebavili te brošure še niso, pač pa so dvignili ono staro orožje, ter se spravili na Šukljeta tako, kakor prej na Mandelja. Suklje, ki je bil tudi kot deželni glavar penzionirani \jj\-ftnance lir\oW'U HZ Naša slika predstavlja, kako sta Ša-klje in Mandelj potipala kranjskega finančnega ministra. dvorni svetnik, je »Slovencu« sedaj šele stari penzijonist, Suklje je postal oberkvatažugon, ker ni zadovoljen z Lampetovim gospodarstvom, Suklje je naroden izdajalec, ker ie dal svojo brošuro tiskati v nemški tiskarni, Suklje ne more biti sedaj več član klerikalne stranke, ker je povedal par trpkih resnic na račun ban-kerotnega deželnega gospodarstva, Suklje je črn nehvaležnež, ker pada v hrbet stranki, ki ga je dvignila do visoke časti! To je ves obsežni materijal »Slovenčevega« odgovora na stvaro šukljetovo brošuro. Več pa klerikalci tudi ne morejo odgovoriti, ker Suklje govori tako jasno, da ni treba nikakih premišljevanj, temveč mu vsakdo lahko naravnost pritrdi, celo »Slovenec« bi moral pritrditi njegovim izvajanjem ,toda ker tega noče in ne sme, je obrcal šukljeta in ga uvrstil med stare penzioniste, ki naj kadi le svojo pipo in po parkih tiče hrani! Ta »Slovenčev« odgovor pa je jako podučen tudi za g. Šukljeta, ki je na stara leta postal klerikalen možakar, klerikalci so ga v pomanjkanju inteligence v svojih vrstah dvignili visoko na stol deželnega glavarja, ki so mu ga pa tudi hitro izpodbili, ko so uvideli, da z zatajenim po-litiškim prepričanjem ni prodal tudi svoje možatosti. Danes pa, ko je Suklje dokazal javnosti bankerotne deželne finance, je postal kvara-žugon. Eno dobro stran pa ima ta zadeva: Klerikalci lahko uvidijo, kaj imajo pričakovati od uskokov in koritarjev, ti pa lahko spoznajo, kako mišljenje ima o njih stranka, kateri so se prodali! šuklje o koritarstvu. »Naravnost nedostojno je, pri oddaji podpor iz deželnih sredstev predvsem gledati na strankarsko pristojnost prosilca«, piše pl. Šuklje v svoji ravnokar izdani knjigi. S tem je pl. Šuklje pobezal v sršenovo gnezdo in javno ožigosal pristransko postopanje deželnega odbora, ki razširja korupcijo nad našim ljudstvom in zastruplja narodni or- »Vi ste polkovnik Gčrard?« se je začul glas strašnega starca. »Tako je.« »Ajutant roparja, ki se imenuje general Su-chet in jc namestnik tolovaja Bonaparteja?« Bilo mi je na jeziku, da bi mu odgovoril: »Ti sam si lopov, tolovaj in lažnjivec!« toda, mes arnis, so časi, ko se mora človek braniti, in časi, ko mora ostati mirne krvi. Dejal sem torej samo: »Pošten vojak sem, ubogal sem svoja povelja in opravljal svojo dolžnost.« Staremu je šinila kri v glavo, in oči so se mu zasvetile kakor dva žareča oglja. »Lopovi in morilci ste, sleherni med varni,« je zaklical glasno. »Česa iščete tukaj? Francozi ste. Zakaj niste ostali na Francoskem? Ali smo vas vabili, da pridete v Benetke? In s kakšno pravico ste tu? Kje so naše slike? Kje so konji svetega Marka? Kdo ste vi, da kradete zaklade, ki so jih nakopičili naši očetje v stoletjih? Mi smo bili mgoočno mesto, ko je bila Francija še puščava. Vi, pijana, razgrajaška, neomikana vojaška sodrga, ste razrušili dela naših svetnikov in junakov. S čim se morete opravičiti?« Messieurs, ta starec je bil v resnici strašna prikazen. Bela brada se mu je ježila besnosti, in bevskal je kakor razdražen pes. Rad bi mu bil povedal, da so njegove slike dobro shranjene v Parizu in da zaradi njegovih konj sploh ni vredno uganjati takšnih komedij, in da junake lahko vidi — o svetnikih niti ne govorim — ne da bi hodil nazaj do svojih pradedov, da, ne da bi vstal s stola, na katerem sedi. Vse to bi mu bil rad oporekel; toda čemu bi človek govoril z oslom o filozofiji! Zato sem le skomizgnil z ramami in nisem odgovoril ničesar. »Jetnik se ne zagovarja,« je dejal eden izmed mojih maskiranih sodnikov. »Ali prosi kdo za besedo, preden se izreče sodba?« je vprašal starec in pogledal v krogu okoli sebe. »Nekaj bi omenil, ekscelenca,« je vzkliknil eden. »Zal, da se ne more zgoditi, ne da bi odprl rano nekoga izmed naših bratov’; toda prosil bi vpoštevanja, da je podan v zadevi tega častnika vzrok za prav posebno eksemplarično kazen.« »Mislil sem že na to,« je odgovoril starec. »Brate, ako te je sodišče žalilo v oni zadevi, ti odmeri v tej obširno zadoščenje.« Mladi mož, ki je ob mojem prihodu v dvorano prigovarjal tovarišem, je planil pokoncu. »Nič več ne strpim,« je vzkliknil. »Vaša ekscelenca naj mi oprosti. Sodišče opravi tudi brez mene. Bolan sem, blazen sem!« Mahaje z rokami po zraku je planil skozi vrata. »Naj gre! Naj gre!« je dejal predsednik. »Zahtevati od njega, naj ostane še pod to streho, je v resnici preveč za živega človeka. Zvest Benečan je, in kadar mu poleže prva bol, bo izprevidel, da ni šlo drugače.« Ob tem intermezzu so bili pozabili name, in dasi nisem vajen zanemarjanja, kakor veste vsi, messieurs, bi mi bilo takrat vendar laglje pri srcu, ako bi me bili zanemarjali še dalje ali makar pozabili name. Toda zdajci me zopet pogleda stari predsednik kakor tiger, ki se vrne k svoji žrtvi. »Plačali boste vse po zaslugi in pravici,« je izpregovoril. »Vi, pritepen pustolovec in tujčin, ste se predrznih vzdigniti svoje oči v ljubezni do vnukinje doža beneškega, zaročene že z dedičem Loredanov. Kdor se raduje take naklonjenosti, naj se zanjo pokori.« »Kazen ne more biti večja od te sreče,« sem dejal. »Govorili bomo dalje, ko prestanete del svoje kazni,« pravi on. »Morda boste potem manj ošabni. Matteo, odvedi tega jetnika v leseno celico. Danes je ponedeljek. Do srede ne dobi niti jedi, niti pijače, a v sredo naj se predstavi zopet sodnemu dvoru. Takrat odločimo, kakšne smrti umre.« Sladko upanje to ni bilo, mes amis, in vendar je bila milost, človek je hvaležen za vse, ako mu je za tilnikom besen morilec s krvavim bodalom. Vlekel me je ven, po stopnjicah in nazaj v mojo celico. Zaklenil je vrata in me' prepustil mojim mislim. Najprej mi je prišlo na um, da bi se spravil v zvezo s svojim nesrečnim sosedom. Počakal sem, da so umolknile stopinje, nato pa sem previdno odrinil tisti dve deski ter pogledal skoz. Luč je bila zelo slaba, tako da sem komaj razločil v kotu postavo, ki je čepela na tleh; slišal, sem tudi glas, ki je šepetal in molil tako goreče, kakor more moliti le človek v smrtni nevarnosti. Deske so morale zaškripati. Slišal sem vzklik presenečenja. »Courage, prijatelj, couragel« sem zaklical. »Še vedno ni vse izgubljeno. Le korajžo, Etienne Gčrard še živi!« »Etienne!« mi zadoni naproti ženski glas — glas, ki je bil mojim ušesom vselej najslajš^ godba. Planem skozi špranjo in jo ovijem z rokami. »Lucija!« vzkliknem, »Lucija!« »Etienne!« in »Lucija!« sta bili nekaj minut edini besedi, ki sva ju mogla spraviti iz ust; lahko mi verjamete, mes amis, v takih trenotkih ni dolgih govorov. Naposled izpregovori ona prva. »Oh, Etienne, umore te. Kako si jim padel v roke?« »Zaradi tvojega pisma.« »Saj ti nisem pisala.* (Dalje.) ganizem. Klerikalni deželni odbor je v svoji zagrizenosti dospel že tako daleč, da meče a priori napredne deputacije iz urada, denar pa razsipa med svoje pristaše kakor se mu zljubi. Popolnoma razumljivo je, da se je vsled tega škandaloznega postopanja razvilo skrajno ko-ritarstvo v klerikalni stranki, kar še nikdar ni redilo dobrih sadov. Število nezadovoljnežev vedno bolj raste in zato je treba denarja in de-darja, da se jim zamaše usta. Da porablja klerikalni deželni odbor v to svrho deželni denar, denar vseh davkoplačevalcev, je jasno kot beli dan. Pričakujemo, da bo »Slovenec« Šukljetu odgovoril na gorostasna očitanja, da razširja klerikalna večina nad ljudstvom kdrupcijo in zastruplja organizem. Kako najlepše počastimo Aškercev spomin? Slovenski naprednjaki in svobodomisleci naj prečitajo histerično besne napade sobotnega »Slovenca« na f A. Aškerca! Če nič dru-zega, jim povedo ti »Slovenčevi« napadi, kako velikega pomena je bil rajni naš pesnik za Slovence in za njih kulturo. Kogar naši klerikalci tako blazno sovražijo, ta je bil brez vsakega dvoma izreden mož največje kulturne veljave. Dolžnost zavednih Slovencev je, da v Aškercev spomin pokupujejo zdaj vsa Aškerčeva nesmrtna dela! Naj ne bo slovenske hiše, slovenskega društva, slovenske knjižnice brez vseh Aškerčevih del! Slovenski očetje in matere! Slovenski mladeniči in dekleta! Slovenska društva, na noge in pokupite Aškerčeva dela in čitajte jih! Njegove ideje naj bodo naše! Klerikalna pieteta. »Gorenjec« piše med najnovejšimi vestmi: »Ubogi Aškerc! Profesor Pirnat je na gimnaziji v Kranju pripovedoval te dni dijakom, da se je Aškerc boril proti temi in za svobodo. »Slovenec« pa poroča, da mu je ženska, ki ga je v bolnici večkrat obiskala, vzela srajco še pred smrtjo. Boril se je tedaj zastonj!« To so izbruhi klerikalnih duš. Aškerc sotruduik »Dnevov«. Še ni eno leto, odkar izhaja naš »Dan« ,a pokojni Aškerc je bil tudi že naš sotrudnik. Da se ne pozabi to dejstvo, bodi zabeleženo, da je Aškerc napisal za »Dan« prvi dve koloni podlistka v štev. 20 z dne 20. januarja 1912 »Novi župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar« (t. j. historični del tega podlistka o ljubljanskih sodnikih, rihtarjih, mairih in županih). Ostali dve koloni je napisal njegov kolega. Kolikor ve sedanje uredništvo, ni napisal rajni Aškerc nič druzega za »Dan«, a čital ga je vsak dan z največjim zanimanjem. Aškerčeva literarna zapuščina. Cujemo, da obsega Aškerčeva literarna zapuščina precej neobjavljenih pesnitev in med drugimi tudi začetek velikega epa o Atili v Emoni. Slutimo, da Je v zapuščini tudi še več netiskanih lirskih pesmi, čisto iz Aškerčevih čustev zajetih, a doslej nikomur ne zaupanih, toda spisanih leta 1902/3. Vendar mislimo da Aškerčeva zapuščina ne bo toli obsežna, da bi zadoščala za celo knjigo. Zato smo mnenja, da bi se zbrali v poslednji Aškerčevi knjigi tudi njegovi v prozi spisani, večinoma pa psevdonimno v »Ljubljanskem Zvonu« priobčeni literarni članki. Ti članki bodo za popolno razumevanje Aškerčevih pesnitev eelo važni, in ker so vseskozi zanimivi, bodo naši čitajoči publiki brez dvoma jako dobrodošli. Da bi se v tej posmrtni knjigi priobčila tudi že temeljita Aškerčeva biografija, pa se nam zdi, da še ne bo mogoče. Nadejati se je in nujno je želeti, da čim preje Aškerčevi prijatelji priobčijo svoje spomine na blagopokojnega pesnika, da se reši pozabljenju marsikakšna karakteristična poteza k bodoči izčrpnopopolni sliki Aškerčevega življenja, mišljenja in delovanja. Tudi bi se morala poprej zbrati še vsa Aškerčeva pisma, ki jih je pisal pokojnik svojim prijateljem, dobrim znancem in znankam, založnikom, uredništvom^ društvom in morda tudi cerkvenim uradom, bele po teh zbranih virih bo možno spisati resnično popolno Aškerčevo biografijo. Izvrsten biografski pripomoček bo tudi obširna tuja korespondenca, ki se je našla v Aškerčevi zapuščini. Vso to korespondenco namenu primerno izčrpati pa bode dalo biografu ogromno, a velehvaležno delo, ki se ne opravi v par mesecih. Vsekakor pa bodo spadale v Aškerčevo biografijo tudi različne Aškerčeve slike, ki jih itak ni mnogo. Aškerčeve rojstne hiše doslej tudi še nihče ne pozna. Aškerčeva biografija s slikami bo torej tvorila knjigo zase in to tem lažje, ako se ponatisnejo vsaj Aškerčeva literarno in politično najvažnejša pisma celotno in v odlomkih. Zdi se nam, da je imel Aškerc navado, da je spravljal vsak časopisni članek in vsako notico, ki jo je spisal ter je obenem vsak svoj psevdonim označil s svojim podpisom ali pa vsaj z začetnico svojega priimka. V Aškerčevi privatni knjižnici najde Aškercev biograf v knjigah in časopisih Aškerčeve lastnoročne označbe njegovih spisov. Na vse to je misliti, dokler ne bo prekasno. Naše mnenje je, da more ves ta materijal zbrati le poseben literaren odbor, ne pa le en posameznik, ki bi mogel prezreti marsikaj. V ta odbor spadajo torej tudi Aškerčevi osebni, intimni prijatelji in tovariši, ki vedo marsikaj, kar je ostalo širši literarni javnosti prikrito. — V »Zarji« je bila sprožena jako hvalevredna misel, naj bi se izdala sedaj Aškerčeva izbrana dela, t. j. naj bi se v dveh treh knjigah idale umetniško najdragocenejše pesnitve A. Aškerca, dela, ki so v pesniškem, idejnem in formalnem oziru vzorna in za avtorja najznačilnejša. S tako izbrano izdajo Aškerčevih del bi se veliki umetiški in narodni pomen Aškerčevega delovanja pokazal v idealni koncentraciji ter bi se obenem njegova dela, ki bi se dobila za manjšo ceno, popularizirala. Glavna svrha nam mora biti itak, da se Aškerčeva dela čimbolj razširijo med narod n med zrelo mladino. Tu pa .'-e moramo ozirati na založniške pravice Fed. Bambergove in Lav. Schwentnerjeve, ki sta Aškerčeve spise in njih ponatisk kupila in velja pjuna pravica neprekršno še za trideset let po Aškerčevi smrti, t. J. do leta 1942. Izbrana dela A. Aškerčeva je torej možno izdati le dogovorno z založnikoma, kar bi se moglo zgoditi na ta način, da založi vsak založnik izbrana dela iz knjig lastne založbe, toda v istem formatu in enakem tisku. To bi gotovo ne delalo nikakih težkoč. Uelotni epi, torej »Poslednji Celjan*, »Zlatorog« in »Primož Trubar«, bi menda v teh izbranih Aškerčevih delih sploh ne prišlf v poštev, ker ne kaže iz celotnega epa ponatiska-vati odlomkov. Vsekakor pa naj bi se izbrali biseri iz »Blad in romanc«, »Lirskih in epskih poezij«, »Novih poezij«, iz »Četrtega zbornika«, »Mučenikov«, »Junakov«, »Jadranskih biserov«, »Akropolis in piramid«, »Pesnitev« (V. zbornika) ter iz literarne zapuščine. — Zapisali smo te svoje misli po načelu: Več oči več vidi! Veselilo bi nas ako povedo v tej stvari, ki se tiče časti vsega naroda, tudi še drugi, zlasti pa pokojnikovi prijatelji in naši literarni tovariši svoje menje. Nekaj pismenih In brzojavnih častitk k izvolitvi narodno-siaprednega župana v Šiški. G. Josip Seidl, kot novoizvoljeni župan Sp. Šiške, je dobil razen mnogih pismenih in brzojavnih častitk tudi tele: »Velecenjeni gospod! Blagovolite k izvolitvi za župana sprejeti moje najiskrenejše čestitke. Nadejam se, da bode pod Vašo. spretno upravo Spodnja Šiška v narodnem oziru napredovala. Z odličnim spoštovanjem udani Iv. Hribar.« — »Srčne čestitke zasluženemu možu, zastopniku napredne narodne Šiške — k izvolitvi županom, dr. Fran N o v a k , odvetnik.« — »Radujem se na izvolitvi ter iskreno čestitam. Na zdar! Udani Bogomil K a j z e 1 j, tajnik Slovenske Sokolske Zveze, Ljubljana.« — »Ob častni izvolitvi za župana največje občine na Kranjskem, Ti kličeva gromoviti Na zdar! Živijo na mnoga leta! Ad. Petrin, Fran Krape š.« — »Neka živi novoizvoljeni župan! Tvoj J. Obersnel, Divača.« — »Spoštovani gospod župan! Čestitam k izvolitvi ter podarim vsoto 5 K za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šiški. Na zdar! Rud. Os wald, Jesenice.« — »Živel novi gospod župan spodnjo šišenski. Šušteršič Franc, Medvode.« — »Krepki Na zdar! Robavs, K n a f 1 i č., T e r -škan, Litija.« — »Čestitam, ampak ne Tebi, zavednim volilcem, ki so postavili moža na vrhunec, ki pozna in čuti s tistim ubogim slovenskim trpinom, ki stoji kot junak na svoji zemlji. In dokler bo stal velikan Triglav, ostal bo na svoji grudi ta junak, kar zapiši v spominsko knjigo Vaše občine, Na zdar! Tomazin, Litija.« — »Iskreno čestita Ignac Merhar, župan, Ribnica.« — »Iskrene čestitke vsem zavednim volilcem kakor Tebi kot župan. Pirker, Križman, Ribnica.« »SIovenec«^sporoča, da je tisti Ovijač, ki je bombardiral v Št. Vidu vlak, iz šole liberalnega učitelja Kosa iz Pirnič. Z ozirom nato nam poroča prijatelj našega lista: Meni pa je pokradel preteklo soboto mlad fant z okna najlepše nageljne. Izsledili so ga ljudje in, da se ga ni ovadilo policiji, vrnil je nageljne, s katerimi se je hotel okrasiti za nedeljsko službo božjo, vplačal pa je globo 1 K v korist družbi sv. Cirila in Me-toda.Ta zlikovec je doma v župniji, kjer deluje do blaznosti strupeni ožUndrauee kot župnik in šolski vodja je prezaslužen klerikalec. Dar srbskega sokolstva češkemu. Srbska sokolska zveza je sklenila, da podeli češkemu sokolstvu povodom vsesokolskega zleta ob njegovi petdesetletnici spominski kip. Delo je poverila kiparju Meštrovicu, ki si je izbral za predmet svojega dela srbsko narodno pesem »Srdjo zlopogledja« ter izdelal veličastno umetniško delo, ki ga je takoj razstavil na belgrajski razstavi. Naglica pri rešenju rekurza proti občinskim volitvam v Banjaloki. Vkljub temu, da so se navedle skoraj gole laži in brezpomembni dogodki pri zadnjih volitvah v banjški občinski odbor dne 27. julija 1911 ne morejo oblasti rešiti re-Kurza. Za vsako trditev se jim je skoraj navedla uradna protrditev in dokaz zanjo, ki je-razvidna iz volilnih spisov samih, a rešiti se stvari le ne more. Imamo pač nekake vrste gerentstvo. Zupan nam je umrl in prvi svetovalec, klerikalec seveda, ne razpiše volitev novega župana, dasi mu jih je okr. glavarstvo zaukazalo, ampak lepo rekurira. Tako bomo dalje rekurirali in žu-panovali nam bodo oni, ki imajo najmanj postavne pravice za to. Zakon namreč veli v 14 dneh po izpraznenju županovega mesta je voliti drugega. Ta zakon velja menda le za ostalo Kranjsko, mi v Herzogtum Gottschee imamo posebno klobaso. Na svidenje pri Termopilah, to je za Vas najhuje, ali ni tako dolga noč, da nebi prišel dan. Vidmarjev polet v Ljubljani se je končal z deficitom 1000 K. Mnogo ljudij se je namreč odtegnilo, da ni bilo treba plačati in so gledali od daleč. To ni ravno posebno lepo. Polet je nudil toliko lepega, da je bil gotovo vreden 40 vin. kar vsak lahko plača. Zastonj-gledalci lahko naknadno plačajo v naši redakciji svoj del, da se vsaj deloma pokrije zguba. Aviatik Vidmar ostane še par dnij v Ljubljani. Koiezijsko kopališče. Dolgoletni obiskovalci ljubljanskega kolezijskega kopališča nam pošiljajo sledeči dopis, ki ga priobčujemo, kakor smo ga prejeli: Obiskovalci kolezijskega kopa lišča, katerega obiskujemo že dolgo vrsto let, moramo povdarjati, da se je to mestno kopališče pod sedanjo upravo, lepo razvijalo in se približuje popolnosti modernega kopališča. Kopali-ščna uprava, kakor postrežba v restavraciji zadošča vsem zahtevam, ki jih moremo storiti na kopališčno upravo v sedanjih jazmerah. Res je, da bi se dal promet v restavraciji veliko povečati, ako bi bilo poskrbljeno za primernejše prostore, kar pa je seveda stvar mestne občine, kot lastnice vse kopališčne naprave. Toliko se nam pa zdi neumljivejše, kako je mogla mestna občina sama sebi izzvati in ustanoviti konkurenco s tem, da je nasproti svojemu gostilniškemu podjetju dovolila novo gostilniško podjetje, ki mora na vsak način konkurirati mestnemu podjetju. Ako je bila v novi Kolezijski koloniji nova gostilna potrebna, potem gotovo ni najprimernejši prostor, da se je gostilna dovolila kot konkurentinja mestnemu podjetju. Ako hoče kopališčna uprava zadoščati zahtevam obiskovalcem in ustreči vsaj deloma njih željam, je jasno, da ji nikakor ne more biti dovolj dohodek kopališčne takse, posebno ako pride slaba kopalna sezija, ki je bila n. pr. predlanskem, in ka- korsna se očeta retos, uprava se mora ozirati m računati tudi na gostilnico. Kako pa naj sedaj napreduje mestna restavracija, ako mesto samo postavi vizavi svoji restavraciji za sebno gostilniško podjetje. To samo ob sebi je že neumljivo, a veliko bolj čudno je, če vsa zadeva, ako so resnične, da je novo konkurenčno podjetje nastalo le iz privatnih prepirov in nesoglasja, ako je to res potem je postopanje gotovih odločilnih oseb vsega obsojanja vredno! Na vsem tem trpi edino Je mestna občina; ne gre nam za sedanjo upravo, treba je gledati tudi v bodočnost! Ako sedanji podjetnik radi nove konkurence uvidi škodo, pusti gotovo ves obrat, a kje se potem najde naslednika, ki bi prevzel kopališče? Ako se je čutilo, da kopališče ne odgovarja zahtevam, naj bi se enostavno preuredilo Koiezijsko poslopje, tudi menjalo podjetnika, ako ta ni mogoče kos svoji nalogi — kar pa po lastnih izkušnjah ne moremo trditi, —• nikakor pa ni bilo umestno podpirati in ustanavljati novega konkurenčnega podjetja! Toliko v pomislek merodajnim faktorjem! Cvet klerika!ne morale je gotovo neki klerikalni veljak, ki je spravil nekega pohabljenega delavca na prav čuden način ob denar, ki sta ga mu prihranila in pristradala oče in mati, da pohabljencu olajšata žalostno življenje. V zadevo je upletenih več klerikalnih koritarjev, ki segajo prav visoko, ime za danes še zamolčimo, a pride čas, ko pride ta čudna zadeva pred javnost, ki bo strmela nad moralo gotovih ljudi, ki jim je vera vedno na jeziku. V konkurz je prišel vinski veletržec na La-vrci g. Lenče, ki je odložil radi tega tudi župansko čast občine Rudnik. Invalidske ustanove. Na mestnem magistratu je nabit razglas deželne vlade, da je oddati eno ustanovo društva ljubljanskih gospa v letnem znesku 100 K. namenjena za invalide iz vojsk leta 1848.. 1849., 1859. in 1866. Več je. razvidno iz razglasa. Akadeinični natakarji. Češko gostilničarsko glasilo »Hostimit« poroča o ljudski visoki šoli v Chantanqua v državi newyorški in o ondotnih hotelih in gostilnicah. V hotelu »Atlie-nuenin« imajo uslužbence in natakarje z doktoratom »Columbijske univerze« newyorške. Tudi vratar je akademik, kandidat medicine; hišna je študentka in takisto je 30 natakaric študentk za 600 gostov. Deček, ki oskrbljuje lift. je gimnazijec. Vsi ti delajo podnevi, da si zaslužijo šolnino. Toda gostje so ž njimi vljudni ter občujejo ž njimi brez ošabnosti. V Ameriki sploh ni takih razločkov med umstveno in telesno delujočimi ljudmi, kakor so v Evropi, kjer celo med uradniki iste vrste ni nobene kolegijalnosti. Dopisnik »Hostimila« pripoveduje. da je videl zvečer inteligentno miljo-narko iz Cincinatija prijazno za mizo kramljati z deklico, katera ji je podnevi stregla pri obedu, in star bogataš iz Kentuckyja se je zabaval v dvorani z dečkom liftskim ter ž njim čital latinske stavke. Torej popoln demokratizem in socializem. Za tako stopnjo demokratičnosti je treba seveda dovoljne moderne omike. Pri nas so bogataši vsi nepristopno ošabni, a ošabni so celo srednji stanovi. Ka-stovstvo cvete v Evropi povsod, najhuje pa po malih mestih a la Ljubljana! Na potu k ženitovaaju napaden. 60letni posestnik Franc Gaibas iz Smerjevca se je hotel te dni podati v tamošnjo gostilno na ženi-tovanje. Komaj se je oddaljil od hiše par korakov, že ga napade brez vsakega povoda šest fantov, ki so ga tako pretepli, da je za-dobil več poškodb. Tatinski cigani. Ciganska rodbina v Bre-ščah obstoječa iz enega moža in dveh žensk je osumljena, da je kradla dne 5. in 12 t. m. v Zgornjih Pirničah, slanino in kokoši. Ciganska tolpa se najbrže klati sedaj po Gorenjskem. Tatvina. Posetniku in mlinarju Jerneju Dolinarju iz Razor pri Dobravi je pred kratkim neznan tat ukradel štiri mirnike krompirja. 60 kg .moke in eno kokoš. Tatu so že na sledu. Velik vihar na južnem Francoskem. V okolici mesta Bordeaux je divjal te dni strašen vihar s točo. ki je povzročil velikanska vpo-stošenja. Ze dolgo let niso bila sadna drevesa in viinogradi tako zelo poškodovani kakor sedaj. V okolici Perpignana je vihar odtrgal zgornji del nekega železniškega voza. Več oseb je bilo pri tej priliki nevarno ranjenih. V zaporu postal blazen. V vojašnici v v Boznu se je te dni zidar Fronza prostovoljno javil k vojaštvu. Ker pa je bil preveč pijan, so ga najprej izročili policiji, ki ga je vtaknila v luknjov Kar poštarje Fronza nenadoma blazen in se vrže na kaznjenca Antona Korena iz Primorskega in Masehalla iz Modlin-ga pri Dunaju, ki se proti blazniku nista mogla braniti. Nastal je strašen boj. tekom katerega je blaznik ubil Korena. Maschall se je le na ta način rešil smrti, da je pričel z blazni-kom plesati okolu trupla mrtvega Korena in sicer toliko časa. dokler ni prišla straža. Atentat apašev na pariške policijske uradnike. Ko sta se v nedeljo pariška policijska komisarja^ Cherel in Potel vračala domov, je neka apaška tolpa nenadoma izstrelila na nju 12 strelov s samokresom. Uradnika sta bila k sreči nepoškodovana. Trije apaši so bili aretirani in so izpovedali, da so izvršili atentat iz maščevanja, ker je Cherel v zadnjem času apaše preveč zasledoval. Promenadni koncert »Slovenske filharmonije«. se vrši ob ugodnem vremenu danes od pol 7. do pol 8. ure zvečer pred gradom »Tivoli«. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 18., sredo 19. in četrtek 20. junija 1912: 1. Zurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši, dogodljaji. šport, moda itd. 2. Nogometna tekma Oxford proti Cowborg. (Komično). 3. V noči pragozda. (Amerikanska senzacijska učinkovitost, ki je najzanimivejša vseh živalskih dram in ki daleko presega »Kapitana Kathe« in »Smrtni boj z leopardom«). 4. Petelin v košari. (Krasna amerikanska veseloigra). 5. Trnjeva krona ljubezni. (Senzacijska tragedija v dveh delih z znamenito tragedinjo grofico' Claire Wolf-Metanich. Samo zvečer.) 6. Ko n-' gres cestnih pometačev. (Velekomično).’. DRUŠTVA. Telovadno društvo »Sokol« priredi svojo običajno kresno veselico v soboto dne 22. t. m,1 zvečer na dirkališču v Tivoli. Odbor se je vse-.' stransko potrudil, da pripravi kolikor mogoče; prijetne urice vsem posetnikom. Igrala bode polnoštevilna Slovenska filharmonija, v raznih' paviljonih bodo prodajale narodne dame vino; pivo itd. Jezdni odsek nastopi z nzbranimi točkami. Za mladino bo preskrbljeno plesišče in mnogo drugih atrakcij, katerih za enkrat-še n^ smemo izdati. Odbor Vabi vse napredno občinstvo k najobilnejši udeležbi, saj ravno' letos in prihodnje leto društvo potrebuje mnogo denarne podpore. Na zdar! Velika grajska veselica, ki jo priredi pev-sko društvo »Slavec« v korist Pogorelcem v ^ Tomačevem se vrši v nedeljo dne 23. t. m.-I na ljubljanskem gradu in sicer dopoldne in po-1 poldne. Sodeluje popolna Slov. filharmonija dopoldne in popoldne ter pevski zbor »Slavca« ' Vse podrobnosti sporeda, ki je naravnost impozanten priobčimo v kratkem. Z ozirom na^ to. ker se vrši veselica v dobrodelni nameni bodi vsakega geslo: v nedeljo dne 23. t. m. vse na ljubljanski grad. Telovadno društvo »Soklo« na Bledu priredi dne 23. t. m. ob 4. popoldne na vrtu gostilne br. Sekovaniča veseli, o z javno telovadbo, tamburašem in plesom* Vstopnina 50 vin. čis,ti dobiček je namenjen zletnemu skladu. Gornjegrajsko učit. društvo zboruje dne 30. junija t. I. točno ob 10. uri v Novi Štifti. Vspored objavljen v stanovskem listu. Udeležba naj se javi tov. Kelcu gotovo vsaj tri dni poprej. Oddaljeneji lahko pridejo dan poprej, ali vsaj do Gornjega grada. K polnoštevilni udeležbi vabi vljudno odbor. Slovensko narodno radikalno akademično društvo »Adrija« ima v sredo 19. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih svoj redni občni zbor s sledečim vzporedorn: 1. Razgovor glede manjšinske razstave. 2. Razgovor glede radikalnega shoda v počitnicah. 3. Naše stališče napram »Jugoslaviji«. 4. Slučajnosti. Za odbor; Drago Leskovšek, t. č. podpredsednik; Janko Rak. t. č. tajnik. Prosveta. V SPOMIN ANTONU AŠKERCU. Nobeden slovenski pesnik še ni bil pokopan s takim sijajem in noben ni tako daleč prodrl čez meje svoje ožje domovine kakor Aškerc. Zato je tudi naša dolžnost njemu postaviti spomenik in ga svetu pokazati v vsem njegovem svojstvu. Ko sem pisal »Zgodovino slovenskega slovstva« je izrecno omenil, da se naj povdari to, da so moje »Indijske pravljice in pripovedke« objavljene v Kresu 1883. in 1884. 1. močno uplivaie nanj, da se je začel živo zanimati za duševno življenje vshodnjih narodov. Zato sem jaz mnogo markantnih pesmic preložil na nemški jezik in združil v celoto z naslovom »Aus dem Orient und Occident« posnemajo Čeha Alberta ki je tudi iz prevodov izbranih pesmi Vrclilickega napravil antologijo. Znano je, da je g. dr. Gojmir Krek izdal posebno knjižico o Aškercu, po kateri je objavil.nemške prevode značilnih njegovih poezij. Iz teh dveh zbirk prevodov njegovih poezij bi se dalo napraviti jednotno delo, katero bi naj dobilo primeren uvod, v katerem bi se naj opisal razvitek njegovega duha. Gosp. dr. Povel Turner bi naj sestavil to antologijo in napisal primerni predgovor. V celju je bil Aškerc v 3. gimnazijskem razredu moj učenec iz grščine. Poučeval sem pa takrat tudi francoščino kakor prosti predmet in on je bil jeden najmarljivejših učencev tega predmeta ki sem ga učil na podlagi latinščine in na koncu leta priporočal, da se dijaki naj učijo tudi italijanščine, s katero se je on poz ) lieje tudi pečal in se je tudi prav dobro naučil. Založnika za tako knjigo bi med Slovenci težko dobili, ker bi jim ne ponujala nič novega in med Nemci je še premalo zanimanja za tak mali narod. Vsekako bi se v svetovnem slovstvu Aškerc pokazal izmed vseh slovanskih pesnikov v največjem duševnem obzorju in to bi bila velika moralična pridobitev za riaš mali narod. Naši vodilni krogi in bogate plasti našega naroda so se doslej vse premalo brigali za slovstvo in umetnost. Mojc menje je in ostane neizpremenjeno, da morajo gotovi krogi nekaj žrtvovati za take svrhe n. pr. premožni odvetniki in posojilnice osobito na Štajerskem, ker je on naš bližji rojak, potem pa premožnejši krogi drugih slovenskih dežel. Globoko je Aškerca zabolelo postopanje dveh zastopnikov naših modernistov. Naj se odslej poneha tako nastopanje mlajše generacije, ki očitajo starejšim, da so zaostali glede jezikovne oblike; slog je izraz svojstva vsakega pisatelja. Hoše, 15. junija 1912. Dr. K. Glaser. Nekoliko ugovora. Dir gab der Menschen schnoder Geiz Ein Leichentuch zerfetzet! Nik. Lenau: Begrabnis... »Slovencu«, najbolj krščanskemu, najres-nicoljubnejšemu, v vseh zadevah najtemeljitejše podkovanemu listu pod slovenskim solncem, je grozno zavrela katoliška kri, ko je v Vašem cenjenem listu čital mojo »krvavo« notico o prvotno skrajno škandaloznem ravnanju z mrtvim truplom Aškerčevim v bolnišnični mrtvašnici, ravnanjem, ki bije vsem načelom javne morale in dolžne pietete v obraz. Umevno! Vsaj se je s to vestjo poščegetala občutljiva stran in renome »katoliške« bolnišnične uprave, ozir. usmiljenih sestra! Šel se je informirat (???) »pri upravltelj-Stvu deželne bolnišnice in izvedel, da je v vseh bolnišnicah običajno, da se prenese mrlič iz bolniške postelje v mrtvašnico v isti obleki, katero je imel v postelji, ko je umrl (??!!)... V bolnico so Aškerca pripeljali brez vsake spodnje ali zgornje obleke, zavitega samo v rjuho (???). Usmilil se ga je 3trežaj, ki je bolniku dal svoio srajco (??!!), katero je imel tudi mrtvec na sebi. Toliko v pojasnilo liberalnim kričačem...« To je vse, l«ir navaja dični »Slovenec« v opravičenje bolnišnične uprave, ki je dala ovekovečenega velikega pesnika v mrtvašnici položiti na golo mizo v sami zamazani srajci in pokriti ga z luknjasto, deloma z zaplatami zakrpano rjuho, ne da bi bila kropečemu občinstvu zabranila dohod vsaj dotlej, da se je opremil mrtvaški oder! Usojal se bom omeniti, da je ta ugovor skrajno šepav, informacija lažnjiva in da dej-stveno nikakor ne odgovarja resnici! Pri vsprejemu v bolnico se bolniku odvzame vsa obleka, ki se shrani. Opravi se ga v perilo, ki je nabavlja uprava. Izroči se mu obenem halat (spalna suknja), žepni robec in šlape, po zimi tudi nogavice. Perilo se po potrebi izmenjava. Izjemno se dovoli razrednim bolnikom t. j. bolnikom v I. in II. razredu, da smejo uporabljati svoje lastno perilo. Osobito na medici-ničnern oddelku mora vsak bolnik na sebi imeti vsaj srajco in spodnje hlače. — Umrlega bolnika puste tri ure ležati na postelji. Oblečejo ga v večinoma celo opravo, ki jo je prinesel pri vsprejemu v bolnico sabo. Mnogo jih je sicer, ki nimajo niti hlač, raztrgano srajco in docela defektno vrlino obleko. Vsakemu takemu siromaku se da brezizjenino »erarična« srajca in spodnje hlače, ki se mu puste vsaj do sekcij-ske dvorane. Da secirance. posebno še uboge, take polagajo v krsto, kot jili je bil ustvaril gospod bog. je obče znana stvar. Toda niti največji prosjak se ne odvede v mrtvašnico v sami košnlji in ne polaga polugol na oder. To se je pripetilo edino le Aškercu! — Gorenji običaj sem sam opazoval mnogokrat in nič ne pretiravam. Priča sem bil, ko so zrvnili na mrtvaško mizo prosjaka. ki so mu z glave — — sit venia verbo — lezle uši, — a mož je bil oblečen v srajco in gate. V drastičen dokaz mojemu izvestju naj služi tudi dejstvo, da je bila mrtva starka, ki je v mrtvašnici sose-dovala Aškercu, opravljena celotno v svojo spodnjo in vrlrno obleko, ki jo je bila prinesla sabo pri vzprejemu v bolnico; celo ruto je imela na glavi; bose ie imela samo pete. Jeli ta trditvi »Slovenčevi« mogoče, da je imela ta starka »na sebi. ko je umrla, vso to obleko??« Jaz trdim, da so jo opravili, šele po njeni smrti in to še na bolniški postelji. Da se nahaja dežela kranjska v veliki finančni krizi, mi je že davno znano. Svojim očem pa nisem vrjel vspričo »Slovenčevega« poročila, da je prijadrala po zaslugi ženijalnega svojega finančnega ministra že tako daleč, da mora slavna uprava deželne bolnice že reflektirati na milosrčnost in usmiljenost svojih nastavljencev in jemati za zavodine oskrbovance najpotrebnejše perilo na posodo!!! Vrlo informirani klerikalni monitor trdi. da so pripeljali Aškerca v bolnico »brez vsake spodnje in zgornje obleke, zavitega samo v rjuho.« __ Dolgoletna njegova strežnica gospa Franja Zajčeva pa izjavlja, da ga je pred prevozom v bolnico oblekla v skoro novo srajco. Obleči ga je hotela popolnoma, a to jej je odsvetovalo »rešilno osobje«. ki je gotovo vedelo. da dobi vsak bolnik vse perilo v bolnici na razpolago. Zato ga je zavila v svežo rjuho in pokrila z odejo, s katero se je bolnik običajno odeval. — Vspričo izvajanja verodostojnega klerikalnega dnevnika bi se logično sklepalo, da je »rešilno osobje« spotoma spo-lnalo bolnika!! Vrjetno bo jutri že trdil, da so ubogega Aškerca privlekli v bolnico zašitega v sirovo kravjo kožo. kakor pred dobrimi 'sto leti na smrt obsojenega zločinca na morišče!! V bolnici mu je usmiljen strežaj prepustil svojo zamazano srajco ki jo je i ..jbrže v pričo bolnika bas kar slekel!! Uprava je prišla na psa m ne dispomra z obleko saj Se ere tu le za Aškerca! Interesantno bi bilo izvedeti če so zadnji čas i drugi bolniki brez perila, oziroma če jim je posojajo bolnišnični strežaji!! Da. vse priznanje čislanemu »Slovencu*! S svojo bujno Fantazijo je posekal tebe Cooper May. Dumas. etc.. sploh vse pisatelje — romantike. Pogrebnega zavoda Turkovega ne born branil. Vsaničo vsepbčega priznanja to niti treba ni. Toliko pa bodi dovoljeno omeniti da njega ne zadene nobena krivda. Predno niso Izvršili zdravniki posel balzamiranja. Turek ni mogel Aškerca položiti na oder; le malomarno bolnišnično upravo, ki ni zabranila narodu vstopa v mrtvašnico. Če pa misli spoštovani »Slovenec«, da bo i tu izvajal »katoliški« bo]-bot nasproti 1 urkovi trvdki in kacemu svojemu pristašu ali farški bisagi pripomogel do korita, se prokleto moti! Deželnemu odboru, ki ga kliče na pomoč, ne prizna noben, naprednjak kompetence na svojo mošnjo! Sam bo moral poseči v žep. zato sl bo pa i sam izbiral zavod, ki mu bo spremljal pogrebe. »Slovenec« očita »liberalnim kričačem,« da upijejo šele po Aškerčevi srmti. da ga razen treh prijateljev nihče ni obiskal in da se njegove smrti nihče ni zmenil zanj! Napi ednjaki se od kričaških sirovin v »turški« tiskarni pač ne bomo učili takta, družabif)ih ii - in.Y°bveznosti. Zato njihove opomine naj-^Mamo! Listu, ki zavzema stališče. aa mora v nezavesti, ozir. v agoniji sta-žečega bolnika vznemirjati cela kopa poset-nikov, so se izvestno skisali možgani! Kaj bi rekli zdravniki, ko bi cele trume prijateljev prihajali k umirajočemu pesniku? Jaz pravim, da bi jih pognali vse do zadnjega! Preverjen sem pa tudi. da bi bila okrevajočega Aškerca posečala temi znancev in oboževateljev njegovih. Naprednjak ima drugačno čut. drugače srce. nego bisagarski klerikalec! — Recimo, da je ljubljanskega vladike zadela kap; ako bi ležal v smrtnem boju in bi trumoma drli kranjski fajmoštri in kaplani, pa vse ljubljanske Marijine device v škofijsko palačo, — bi li te legije pustili v bolnikovo sobo? O Ab-deriti! »In nihče se ni zmenil za Aškerca do njegove smrti!« Kaj pak! Og. Stefe in Terseglav, dr. Gregorič in dr. Derganc in nebroj klerikalnih kerifej so se vedevši za nezgodo pesnikovo. nemudoma pripeljali v deželnem avtomobilu na licc mesta, odredili vse potrebno, spremili ga v deželno bolnico, tam slekli mu srajco in naprosili strežaja. da mu je prepustil svojo!! Naprednjaki so pa od strani gledali in občudovali krščansko usmiljenost. Radi veličastnega sprevoda, ki ga je zavedni narod priredil svojemu veleumu in oboževanemu pesniku, se dični »Slovenec« kar duši. V svojem nizkotnem fanatizmu kolje okolu sebe. kakor more. Posebno ga grize, da so mlade deklice iz liceja nosile v sprevodu Aškerčeva dela. Priprosti ženi, ki po svojem mišljenju pripada klerikalnim krogom je baš to silno imponiralo. Prav to je bilo najlepše mi je rekla^ Aškerc je pisal pošteno, ne tako kakor naš škof. Omožena ženska sem. čitala sem Aškrca in nisem rdela srame — pač pa pri branju škofovih spisov. Pri škofovem pogrebu naj pa Marijine device nosijo rudečo in modro brošuro, povito v bujnopestri venec! Nad njegovimi deli se zgražamo, nad Aškerčevimi pa ne! Njega čislamo, škofa pa prav nič! Tako priprosta ženska! Čelesnikov Juri. Klerikalna profesorska kori-tarja pred sodiščem. Novo mesto, 15. junija. Profesorja Makso Sever in Franc Stopar oba bivša svobodomisleca in naprednjaka sta danes pred tukajšnjem okrajnim sodiščem prala svoje uskoštvo v klerikalni tabor, alias koritarstvo s tem. da sta prodala vsak svoj značaj za boljše napolnjen želodec. Oba junaka — eden bolj žalostne postave kot drugi — sta sicer s tožbo proti črkostavcu Fr. Blažu jjo sedaj oficijelnem zastopniku poskušala vrniti njuno v rani jutranji uri po nočnem krokanju na javnem trgu zamazano profesorsko čast. In res: mrtve črke zakona so jima tudi prinesle »zadoščenje«, ki pa bo kot žgoči pečat javne moralne samoobsodbe obtičal na njunim čelu vse žive dni. Zgodovina tega najnovejšega klerikalnega moralnega mačka je ta; Katoliška učenjaka, profesorja na novomeški gimnaziji. Makso Sever in Fran Stopar sta binkoštni praznik praznovala katoliškim vernikom, posebno pa dijakom v primeren vzgled — na ta način, da sta toliko časa krokala. dokler ju niso z drugimi krokarji vred iz zaduhie kavarne poslali na — sveži zrak. Namesto po večerji rožni venec v roke. potem pa v imenu božjem spat — oba sta še mlada oženjena — pa iti po mestu krokat, to je katoliško načeio. takih vzor-katoličanov. ko sta Stopar in Sever. No. ko je prišla kavarniška družba vun na glavni trg. bilo je že četrt na 3. zjutraj in sta si prišla črkostavec Blaž m Stopar nekaj na-vskriž. Blaža je katoliška tiskarna v Novem mestu po katoliško odslovila, ker je postal član soc. dem. »Vzajemnosti«, česar pobožni svetnik kot je Urban Hrovat, seveda ni mogel prenesti. Obtoženi Blaž pripoveduje, da je bil Stopar tako pijan, da je komaj na nogah stal, to je za katoliškega profesorja gotovo lep vzgled, in potem je katoliški profesor Blaža takole nahrulil: »Čakaj tl prokleta duša, ml ti bo=-io že še pokazali, kal smo novomeški proieses-jL Bomo že poskrbeli, da ‘še pet let ne boš dobil nobene službe, te bomo že naučili kaj se praši stradati« Prosimo, prečitajte dobro te katoliške besede klerikalnega profesorja, ker se zelo vjemajo s Kristusovimi nauki? Potem mu je še očital, da je Blaž pijanec, na kar ga je Blaž zavrnil, da je Stopar tako pijan, da se komaj na nogah drži. Stopar mu je na to. nastavil svoj okovani dežnik, ki ga pa je spustil, ko je prišel mestni stražnik Pureber zraven. Stopar je potem proti Blažu rekel, da ima on, Blaž. profesorja Severja v želodcu. Blaž; Sta oba jednaka koritarja. Vi in on. Obtoženi Blaž zanika, da bi bil tožiteljema očital: šuft barabina, da sta oba zadolžena, in da bi Stoparju grozil, da ga oklofuta. Tožitelja vztrajata, da jima je Blaž vse to res očital, ozir. grozil s klofutam. Visokošolec Ivan Možina izpove, da je Stopar Blažu res grozil; »mi bomo že poskrbeli. da pet let ne dobi nobene službe in da je Blažu očital, da je pijanec.« Tudi Blaževo očitanje: barabon, je priča slišala. Blaž je bil zelo razburjen. Višji mestni stražnik Pureber izpove, da se je prepir vršil že zgodaj zjutraj pred dr. Po-znikovo hišo. In da je Blaž rekel; »Sever je prve vrste šuft, Stopar pa druge vrste.« Tudi besedo :barabin, je slišal. In tudi. da bo Stopar še tepen, če ne bo dostojen. Zastojmik obtoženca g. Lotrič (pisjarna dr. Slane) ponudi predlog na dokaz resnice, da sta klerikiama profesorja Sever in Stopar res koritarja. »Beseda koritar« izvaja zagovornik, »pomeni človeka, ki je svoj značaj prodal za svoj želodec. Da sta pa Stopar in Sever v tem smislu res koritarja. za to ponudi dokaz resnice. Oba sta bila Člana »Save«, oba sve bodomisleca. oba naprednjaka. Oba pa sta zatajila svoje prepričanje., ker j.ima je tako glede boljšega kruha boljše kazalo. Taki ljudje so gotovo koritar j;.« Predlaga, da se zaslišijo kot priče: dr. Janez Evangelist Krek, ki jima je službo preskrbel,, ter takratne sovrstnike »Save«, ki vedo,, kaka svobomisleca sta bila oba še nedavno. Zastojmik obtožiteljev, dr. Malharič (pisarna dr. Zitek) izjavi, da z ozirom na ta po-nudeni dokaz razširi obsodbo in sicer radi očitanja: »Taka človeka, ki svoj značaj za svoj želodec protiasta.« Prof. Stopar razburjen: Kdo je to (koritarstvo) povzročil, o tem bomo že j?e govorili. Lotrič predlaga, da se obravnava v svrho zaslišanja ponudenih prič preloži, in da sle glede izraza »korifar« dopusti dokaz resnice. Sodnik zavrne predlog č.eš. da je beseda koritar smatrati kot psovko.. Razsodba. Fr. Blaž se obsodi na 30 K globe, in sicer. ker je Stoparju in Severu očital korita-rijo. ju ozmerjal z barabami, šufti in da delata dolgove. Tako! Zakon tako zahteva, da je Blaž moral biti obsojen. Ampak če se je kdaj taka obsodba, ki zaradi 30 K obsodi moralno še hujs ' obtežitelja samega, res izplačala, se je izplačala gotovo v tem slučaju, ko sta se klerikalna profesorja na tak način sama sebe obsodila. !■■■■■ mi umu ■ iiiiBB i’ «.jm am——■—-■ bbmmbm—— Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. NAPAD NA PODJETNIKE BELOKRANJSKE ŽELEZNICE. Novo mesto. 17, junija. Tu se danes razširjajo vesti, da je prišlo včeraj onostran Gorjancev v okolici Semiča do spopada med delavca in iTodjelaiki hdolteanjjsite železnice. Deftvvci. ki so's postiapanjem in. izkorišeeva-njern delavcev skrajno nezadbvojjni. Včeraj popoldne, sc* tsaia isayadll v okolici Semiča pod-jekai&a LoaEteiCat iu « jcega> podjrodjetnfta. Dru*. Sl fe- baje ubh„ 'ioneariča pa b pretepli.. ta> 'Hčsti; še i-1; gotovo ~ ' ’ .— !<=> vsled razbili jenja med delavstvom bati delavskih nemirov. ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA. Dunaj, 17. junija. Iz čeških krogov se izve. da vesti praških nemških listov o bližnjem povoljnem rezultatu spravnih pogajanj niso tako merodajne in gotove, kakor se trdi. Čehi razmišljajo odločno svoje prvotno stališče in izjavljajo, da je spraya le mogoča ako odnehajo Nemci od svojih neutemeljenih zahtev in garantirajo za popolno delazmožnost vsega češkega deželnega zbora. ČUVAJEVA STRAHOVLADA. Dunaj. 17. junija. Čuvajeva strahovlada je iztegnila svoje prste tudi preko meja Hrva-; ške V tukajšnjih hrvaških in akademiških; društvih »Zvonimir* in »Zora« je policija od-; redila hišno preiskavo, istotako tudi pri nekaterih voditeljih srbsko-hrvaške akademske omladlne. Iz Prage se pa poroča, da se je vršila o redakciji tamošnjega organa hrvaško-srbske radikalne omladine Val hišna preiskava. dva urednika sta aretirana, kakor tudi nekaj dijakov. Policija je izvedla aretacije temeljem pozivov iz Zagreba in Dalmacije VELIKA POŠTNA TATVINA V INOMOSTU. fnomost, 17. junija. Po štiridnevni obravnavi so bili obsojeni obtoženci, ki so po kop-nišlcem vzorcu izvršili veliko tatvino na Ino-moški pošti Karol Volderauer na šest let. njegova sestra Marija na tri ln pol leta in njegova mati Ana Hintner na dve leti težke ječe. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ŠVEDSKEM. Dvajset oseb mrtvih. Stockholm. 17. junija. Ker je bila prenii-kalnica narobe postavljena je zavozil brzovlak v tovorni vlak. Mrtvih je 20 oseb, 16 težko ranjenih. Med mrtvimi je hči Strindberga, ki se je vračala domov v Stockholm. Vsled eksplozije plina sta Po trčenju pričela goreti tudi dva spalna vozova. Večina trupel je zgorelo. Neki mali deček je našel med mrtveci svojega očeta in mater. V TURIH PONESREČENI PRAŠKI PROFESOR. Malniče, 17. junija. Praški profesor Gregorič Franc je ponesrečil v Turih. Gegoic je zašel in čez skalo padel v globino. Praški pro-! fesor je nevarno ranjen. Našla sta ga dva planšarja in prinesla v dolino. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Prodam dobro ohranjeno kolo Puch L po dogovoru. Šifra »Kolbe« poste restante St.: Vidn ad Ljubljano. ______ 418—1: Zahvala. Povodom nenadne smrti blagopokojne, nepozabne, predobre mamice, stare mame, tete itd. Ane Lampret se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo za blagohotno postrežbo m pomoč v njeni bolezni, vsem, ki so spremili nepozabno rajnico k sladkemu večnemu počitku ter nas tolažili ob njeni nenadomestni izgubi Srčna hvala 1 417 Žalujoči ostali. — 516“ — Poslušal je. Dolgo časa je poslušal. Morebiti je Saitaiio še tu. Morebiti ga vseeno še smrtno razžali, predno odide, mu vrže besedo in potem . . . Dolgo je poslušal in bil pripravljen, da se zažene na ono stran, od koder bi Zadonel glas. !i zastonj. Ničesar! . . • altano ni bil vulgarna natura. Da, mogel bi brez strahu zasmehovati svojo žrtev, rv,če bi ga ne mogel doseči v temi, ali on na to m niti mislil . . . Od trenotka, ko je ugasnila sveča, je smatral svoje delo za opravljeno; Passavnnt ni zanj več eksistiral. Oddaljil se je b i s pomočjo tajnih znamenj in davno že je bil na svetlem, ko je Passavant doli v smrtni tišini še vedno čakal, da zasliši njegov gib, njegov dih. Ko se je Hardy prepričal, da mu je Saitano ušel. si je dejal: — Ta čuk si je izmislil zame smrt, ki je, kakor vse kaže, izmed najsitnejših. Sreča zanj, da ostanejo moje kosti v tem neudobnem kamnolomu, sicer bi prokleto drago plačal svojo izdajo . . . Zasmejal se je in spanec se ga je začel po-laščati. Brbljal je še vedno v enomer, ali polagoma je zavladal mir. Ko se je zbudil, je bil krepkejši in je vstal. Polagoma se je začel prestopati in samo od sebe ie prišlo, da je jel otipavati stene in šteti vhode, ki so se stekali v prostorno dvorano. Plazil se je ob zidu štel. štel brez konca; vedno se je zmotil. Popustil je od te zabave in sklenil, da zapusti okrogli prostor in da krene v eden izmed rovov,‘ hodil bo naravnost, vedno naprej, nekje mora končati. Na slepo srečo se je torej — 513 — kam se vijejo. kje se izgubljajo v druge? Dolga leta bi človek mogel bloditi po teh hodnikih, ne da bi našel izhodišče iz tega labirinta. Saitano se je zopet nasmejal in se ustavil. Ako bi bili sami. je dejal, bi poginili grozne smrti po strahotnem smrtnem boju. ki bi mogel trajati več dni; da. poginili bi od lakote in od žeje, umrli od strahu, begali kakor norec po hodnikih in se plašili lastnih korakov. Vsak korak pa. ki bi ga napravili, bi vas usodnejše zapletel v gotovo pogubo... ali z menoj ste in ni se vam treba ničesar bati; mnogo stokrat sem že prehodil pot. ki jo hodiva sedaj, vse te ovinke in stopnjišča. Passavanta je ob čarodejčevem pripovedovanju obšla smrt. Prijel ga je za roko in je dejal: — Ali bova skoro na mestu? — Vsak hip! je odgovoril ta in pogledal svečo, ki je že pojemala. Stopil je naglo naprej in sedaj sta prišla v zelo obširen prostor, prostoren in visok. Bil je popolnoma okrogel in vse polno hodnikov se je stekalo sem. Saitano je prijel plemiča za roko, peljal ga ob zidu okoli in okoli in se končno ustavil sredi dvorane. Brez prestanka pa je zrl v svečo. — Idiva dalje! je zapovedal Hardy in hude slutnje so ga stresle. Pa Saitano se ni zmenil, gledal je v enomer v plamen, ki se je v zadnjih plapolanjih oblizoval kvišku in zopet ponehoval in obenem z njim sta se metali dve dolgi senci po tleh in po zidu . . . HiSa Saint-PoL Par konj, omnibus, kočijo za par konj in več zraven spadajočih potrebščin proda iz proste roke Franja Medved v Rudolfovem. Zunanje tobakame. GORICA; Karol Schmelzer. južni kolodvor. Ter. Leban. Corso Verdi 20. Jan-Sardaqua, Gosposka ulica štev. 9. Likar U.. državni kolodvor. KRANJ: Adamič Glavni trg. *" Rant. Šifrer, na kolodvoru. BLED: Pretnar in A. WolfIing. K. Schmelzer, Nabrežina. K. Schmelzer. Št. Peter na Krasu K. Schmelzer. Divača. Trbojevič. Reka. A. Komel. Komen pri Nabrežini. Rus Josip. Gorenji Logatec. Dorniceli A.. Rakek. K. Werli. Cerknica. Marinšič. Postojna. M. Grobotek, Bohinjska Bistrica. Oton Homan. Radovljica. M. Žigon. Škofja Loka. Zvezna trgovina. Celje. ; Vilko Weixl. Maribor. M. Peterman, Zidanmosb ^ Josip Kos, Novo Mesto. -»* A. Tomašič, Opatija, v Sax. tiskarnar, Idrija. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina" / Do b jr o i <1 o 6a gostilna ki se nahaja v večji obrestujoči se hiši, na prometnem kraju v Ljubljanski okolici, se pod izredno ugc diimi denarnimi pogoji proda. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič v Ljubljani Škofja ulica 10. — Telefon 155. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-::: nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga ,V;.; starie 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino ::: 26 vinarjev več. ::: Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Ll'V X1* Jr W J. V19 X i r »Angleško sklad O. Bernatovič, Ljubljana, naznanja okasijsko poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami. Slovenci! Spominjajte se nase prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Mcsiiialiraniliicaljubljaiiska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1911: 614*5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42,0()0.000 K. Rezervni zaklad nad 1,300,000 K. Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po 411 o |4 0 brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. dežela vlada. Izliljučcsia je vsaka špekulacija in ijepp;)*-,* vloženega denarju. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj 'b°/o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične dccranače Ibjrsunllaails:©- Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. M O ta OJ N< N < —! < C a> «c u> tu o "8 sr OJ 3C-3 oj st -xr ZZZ SJ Qu 5’