Prijetno zimovanje 
malčkov 
v Zapotoku
Zveza prijateljev mladine naše občine, točneje komisija za varstvo in vzgojo pred-šolskih otrok je tudi letošnje leto organizira-la zimovanje za predšolske otroke v Domu borcev in mladine v Zapotoku. Izvedli smo 6 enotedenskih izmen v katerih se je skupaj udeležilo 165 otrok.
Za otroke so skrbele vzgojiteljice vzgojno varstvenih zavodov, pri smučarksem delu pa jim je pomagal smučarski vaditelj. TTKS je posodila smuči ter prenosno vlečnico. Ne smemo pa pozabiti pohvaliti kuharico, ki je skrbcla, da so imeli otroci dobro, kalorično domačo hrano.
Program dela je podoben onemu v vzgoj-no varstvenih zavodih, le da je prilagojen novim razmeram. Velik poudarek je na raz-nih igrah in krajših izletih v bližnji okolici.
Bilo je lepo
Občinska zveza prijateljev mladine je v letošnji zimi organizirala zimova-nje za WO v Domu borcev in mladine v Zapotoku.
Od 16. februarja do 2. marca srno preživeli dvakrat po sedem dni, ki so bili nepozabni v naši bazi blizu Ljublja-ne. Dva tedna so otroci našega vrtca živeli svojstveno življenje. Bili smo ka-kor velika družina, za katero je skrbela kuharica, tovarišice in tovariš Zdenko.
Spali smo v veliki spalnici. Zimske večere smo preživljali ob svojem pro-gramu v lično urejeni jedilnici. Kmečka peč nas je spominjala na čas, ki ga
marsikdo preživj pri svojih sorodnikih na deželi. Stene smo okrasili s svojimi izdelki.
Prva dva dneva smo se čutili na smu-čeh še nebogljeno, a že naslednji dan smo se že preizkušali kakor pravi smu-čarji ob ročni vlečnici, ki nas je poteg-nila na hribček. »Uh, kako je potem šlo po hribu navzdol«. Tovarišica Ksenija nas je še posebej spodbujala.
V četrtek 19. februarja 1981 smo proslavili rojslni dan Jane in Kristine. Tokrat so prišli na svoj račun zlasti sladkosnedneži.
Spoznali smo tudi okolico doma. Ogle-dali stno si tudi spomenik padlih v Ro-ški ofenzivi. Zelo pomembno se nam zdi, da tudi mi najmlajši spoznamo dra-gocene pridobitve NOB.
Končno je napočil dan - krona naše-ga bivanja, to je dan tekmovanja. Po-merili smo se! Zazdelo se nam je, da vozimo kot Bojan Križaj ali Stenmark. Vzpodbujali so nas starši, ki so navijali še in še za slehernega izmed nas. Po tekmovanju je bila slavnostna podeli-tev medalj, ki smo jih samo izdelali iz čokolad. Seveda smo bili posladkani tudi ostali. Po večerji smo lahko malo »potegnili«. Poslušali stno glasbo, kle-petali, rajali, peli in kaj vem kaj še in še.
Naslednji dan smo odhajali zadovolj-ni in srečni. Bilo nam je lepo. Želimo si še podobnih doživetij!
OTROCI IN TOVARIŠICE WP S. Vidmar