©y^oiüs) m&m bäh© ^©©©g ifo ©/ddö Sramota za Ribnico? Da. Deponijo bodo začeli urejati v poznih spomladanskih mesecih Preko 5 milijard nas je in samo 1231 na svetu jih je letošnjo sezono prejelo naziv “WORLD LOPPET - MASTER”, med njimi tudi 3 Ribničani TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Ribnica Planinsko društvo • 6. tradicionalni pohod v Jelenov Žleb, 20. marec 1999 Galerija Miklova hiša • razstava: Dušan Fišer, 5. - 25. marec 1999 Rokometna zveza Slovenije (razpored tekem) • 1. B državna liga moški / spomladanski del 20.3. -21.3. 53 RK Rudar Trbovlje : 17 RK Ribnica 27.3. - 28.3. 17 RK Ribnica : 35 RK Preddvor Gradbinec 10.4. -11.4. 9 RK Dol TKI Hrastnik : 17 RK Ribnica 17.4. -18.4. 17 RK Ribnica : 15 RK Grosuplje KUD FRANCE ZRAŠNIK Dolenja vas VABI na predstavo ob materinskem dnevu, ki bo 27. marca 1999 ob 19. uri v dvorani DC-16. Nastopajo: Osnovna šola Mlajša folklorna skupina Cerkveni mladinski pevski zbor Nori Maček Lončar i Vstopnine ni. Vljudno vabljeni. K a \r 0 ostalih prireditvah boste obveščeni preko vabil in radia UNIV0X Dnevi evropske kulturne dediščine Razpis za sodelovanje na fotografskem natečaju Fotografska izkušnja 1999 starost: 10-18 let; - vsak avtor bo v času trajanja natečaja na eni od petih spodaj naštetih lokacij lahko dvignil en barven ali en črnobel film, ter poslikanega na istem mestu vrnil v zaprti kuverti. - avtorji obdržijo za predložena dela avtorske pravice; - udeleženec dovoljuje organizatorju natečaja uporabo posnetih fotografij za promocijske namene Dnevov evropske kulturne dediščine; - komisija bo upoštevala le posnetke, ki bodo narejeni na enem od naštetih objektov; - filme in fotografije bo razvil organizator; - vse oddane fotografije bo pregledala in ocenjevala komisija v sestavi: Miloš Ekar (Uprava RS za kulturno dediščino), Valentin Benedik (Restavratorski center RS), Miran Kambič (samostojni fotograf), Janko Testen (profesor za fotografijo na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo), Robert Žvokelj (oblikovalec vizualnih komunikacij, studio id). Trajanje razpisa in lokacije: - filmi bodo na razpolago od nedelje 7. marca do vključno nedelje 25. aprila na naslednjih lokacijah: Kašča v Škofji Loki; Kapela Sv. Petra v Stražišču pri Kranju, Minoritski samostan v Piranu, Orfejev spomenik na Ptuju in Drča, muzej na prostem -Pleterje. Razglasitev rezultatov natečaja in podelitev nagrad bo 25. septembra ob 12.00 na Gradu Podsreda, kjer bo na ogled tudi razstava izbranih natečajnih fotografij in razstava natečajnih fotografij iz drugih držav udeleženk. Nagrade - udeleženci natečaja bodo fotografirali s filmi, ki jih poklanja podjetje KE-FO d.d.; - najboljših osem fotografij (štiri barvne in štiri črnobele) bo nagrajenih v sodelovanju s podjetjema Avtotehna-Canon d.o.o. in založbo Modrijan d.o.o.; - od teh bodo najboljše štiri fotografije (dve barvni in dve črnobeli) razstavljene na mednarodni razstavi Fotografska izkušnja, septembra 1999 v Barceloni in decembra 1999 v Strasbourgu; - Ministrstvo za kulturo - Uprava RS za kulturno dediščino bo prve štiri nagrajence popeljala konec novembra na sedež Sveta Evrope, kjer bodo prejeli priznanja za sodelovanje. Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino KINO "RIBNICA" - marec / april 1999 Sobota, 20. marec, ob 21. uri POGAJALEC, am. akcijski triler Nedelja, 21. marec, ob 16. uri BLONDINKA, am. romantična komedija Sobota, 27. marec, ob 21. uri OBSEDNO STANJE, ameriški triler-uspešnica Nedelja, 28. marec, ob 16. uri ŽIVLJENJE ŽUŽELK, am. računal, animirani film Sobota, 3. april, ob 22. uri BABE II.-PUJSEK V MESTU, am. - avstralska komedija Nedelja, 4. april, ob 17. uri TEMNI ANGELI USODE, sloven. ljubezenski film Sobota, 10. april, ob 22. uri ELIZABETA, am. zgodovin, drama Nedelja, 11. april, ob 17. uri ZA ENO NOČ, am. ljubezenski film Sobota, 17. april, ob 22. uri VZOREN UČENEC, am. kriminalna srhljivka Nedelja, 18. april, ob 17. uri ŽENITNI POSREDNIK, am. komedija Sobota, 24. april, ob 22. uri DRŽAVNI SOVRAŽNIK, am. akcijski film Nedelja, 25. april, ob 17. uri RONIN, am. akcijski triler Obveščamo vas o članarini za leto 1999: Člani A 4.400 SIT - planinci, ki se odpravljajo tudi v tuja gorstva Člani B 2.000 SIT - planinci izven šolanja Člani C 600 SIT - predšolski otroci, šoloobvezna mladina in študentje Pri članarini nudimo naslednje popuste: • 50% C članu, če sta člana PD tudi starša • 40% B članu, starejšemu od 70 let • B in C članu 30 % popust pri prenočevanju v planinskih kočah, nezgodno zavarovanje PD Ribnica ZDAJ JE CAS, DA RIBNIČANI POKAŽEMO, ALI SMO RES ZAGRETI ZA SKAVTE Neposrednih pobud, tako župana, poslanca kot ostalih vodij družbenih področij, je bilo za ustanovitev združenja skavtov kar precej, zdaj pa se začenjajo konkretne dejavnosti. 26. marca ob 19. uri bo v zgornji dvorani ribniškega župnišča predaval predsednik slovenskega skavtskega gibanja Janez Kobal, praktično delo pa bo predstavila skupina skavtov. Poslanstvo članov tega združenja se izraža v posebej negovanem odnosu do narave in živih bitij, svoje medosebne odnose pa gradijo na temeljnih krščanskih vrednotah. Dekan Maks Ipavec upa, da bo odziv Ribničanov dober, vendar ne bi želel celotnega bremena ustanavljanja in vodenja prevzeti nase. Pri združenju se mora izkazati duh in interes posameznikov, voditelji pa naj bi bili stari nad 20 let, medtem ko starost ostalih članov ni omejena. Lahko se vključijo tudi odrasli in starši, za duhovne smernice pa bi moral poskrbeti eden izmed župnijskih duhovnikov. Skavti običajno sodelujejo tudi pri vseh župnijskih in mnogih laičnih slovesnostih. Edina težava pri nas bi bila za zdaj le prostor zanje, saj so župnijska dvorana in učilnice preveč zasedene, zato bo na pomoč pri reševanju priskočila tudi občinska stran. V marčevski številki pišemo: Kilometri pri -34°C so bili neskončni Tuberkuloza med Romi............. 31 32 Najvišja investicijska postavka bo Gorenjska cesta....4 NAPOVED SEJE RIBNIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Ribniški svetniki bodo imeli svojo 3. redno sejo 25. marca in ne 18., kot je bilo prvotno predvideno. Potrebno je bilo namreč pripraviti vrsto natančnih podatkov za obravnavo osnutkov o zaključnem računu za lansko leto ter o letošnjem proračunu. Tako bo seja ena izmed najpomembnejših letos, saj bo predstavljen letni načrt življenja in razvoja občine, tudi po osamosvojitvi Sodražice. Svetniki bodo sprejemali popravljeni osnutek statuta, saj so ga prejšnjič zavrnili kljub temu, da so sprejeli vse predlagane spremembe, sporne so bile predvsem pristojnosti župana in odborov. Tudi Ribnica se bo, tako kot šest ostalih občin, odločala o tem, ali se bo odločila za ustanovitev Področnega centra za razvoj gospodarstva, katerega sedež naj bi ji pripadal. 19 svetnikov pa se bo seznanilo tudi z letnim programom športa v občini. Sodražani še vedno ne vedo, kakšen bo njihov proračun...5 INLES: Odpuščanj ne bo..................................6 Sodražani še vedno ne vedo, kakšen bo njihov proračun...5 INLES: Odpuščanj ne bo..................................6 Ribniška posebnost? "Vsak dan je 90 delavcev na bolniški, ko že govorimo o težavah s kadri... Zadovoljen pa sem, da se v Kočevju jeseni začne izobraževanje za poklicnega mizarja in Inles je jasno povedal, da je vsako leto pripravljen zaposliti najmanj polovico oddelka (za zdaj je predviden eden). Za ogrevanje raje biomaso kot plinifikacijo.................7 Namesto platna les..........................................9 Galerija Miklova hiša na najuglednejšem svetovnem likovnem bienalu.................................11 Najdimo mlade ljudi v vasi, ki bi se poklicno ukvarjali s kmetijstvom................................... 12 Dražba.....................................................18 Grčarice, Masern in hinderhonderji.........................22 Bralci pišejo: Velike Poljane v Mikuževem letu...................23 Guverner ali Gospod iz Žlebiča...................23 Bralci sprašujejo....................................24 - 25 Za zdrave ženske..........................................26 Pomagajmo našim ljudem.....................................27 Prava drama pri 21 : 21...................................29 Triatlonci.................................................30 Junija v Južno Ameriko.....................................30 Zabavne strani: Tudi drugo leto karneval bo.................... 17 Mnogi, ki so si karneval ogledali, pravijo, da so bili “Jelcinovi zdravitelji” najboljši. Z žago, jastogom in drobovino. In če so si prislužili fotografijo v Delu, si jo lahko tudi pri nas. IZVEN VSEGA IN NAD VSEM... Njegova aura lahko objame celo Ljubljano, aura poprečnega človeka pa seže le nekaj dlje od fizičnega telesa. Swami-Ji je veliki svetovni učitelj joge, največji guru tega časa, ki je dosegel samoizpolnitev. V duhovnost uvaja posameznike po vsem svetu, a redkokdaj zaide v njihove hiše, kot je 8. marca k Suljevičevim na Breg. Z indijskim možem v oranžnem, poosebljeno energijo, so se tamkaj srečali tudi redki Ribničani in Kočevci, majhen del tistih, ki svoje telo in duha obuja na tečajih joge. Dogodek je še kako vreden naše omembe, čeprav veličine njegovega pomena marsikdo ne bi razumel... le izrazito duhovno izpopolnjeno bitje. Za vse ostale naj bo to le nekaj zapisanih besed o človeku, čigar izjemna duhovna moč in silna energija sta znani po vsem svetu. In je tisti, ki je vsaj za dve uri, kolikor je bival v Ribnici, “razsvetlil” nebo nad njo. Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica, Metka Tramte in (s. h.) - člana. Lektorica: Tania Debeljak. Trženie oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.600 izvodov. Naslov uredništva: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-805/97, z dne 11.6. 1997, se šteje občinsko glasilo REŠETO med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov v skladu s 13. točko tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. RAZVOJ IN OBNOVA O LETNEM NAČRTU INVESTICIJ V RIBNIŠKI OBČINI Spremenjen bo tudi prostorski načrt in s tem popravljeni črni grehi preteklosti Proračun bodo svetniki sprejemali 25. marca In se odločali tudi o Investicijah, ki jih bo predlagal župan. Zanje je predvidel približno 25 odstotkov proračunskega denaija, M naj bi se enakomerno porazdelil preko celega leta, pričakuje pa se tudi priliv nepovratnih državnih sredstev. CESTE Tisto, nad čimer občani najbolj negodujejo, so ceste, in ravno magistralka Gorenjska cesta bo najvišja investicijska postavka, saj bo za izgradnjo pločnikov, javne razsvetljave, kanalizacije in vodovoda potrebnih kar 34 mio SIT. Delno bo treba obnoviti tudi cesto Jurjeviča - Kot, končno bo asfaltirana cesta Ugar - Zadolje, po županovem mnenju pa je tudi nujno asfaltiranje Ulice talcev. Obnovili ji bodo vodovod, izgradili kanalizacijo ter postavili javno razsvetljavo. KOMUNALNE DEJAVNOSTI Letos se bo začelo urejati smetišče v Mali gori, ki je nujno potrebno temeljite sanacije, saj sedaj zelo obremenjuje okolje. 40 milijonov (v prvi fazi) vrednega projekta naj bi se lotile vse tri občine: Ribnica, ki nosi breme onesnaženja, ter Loški Potok in Sodražica, ki semkaj vozita svoje odpadke. Ribnica naj bi prispevala 20 mio SIT, 10-milijonski delež bo morda pridobila Komunala na državnem razpisu, ostalih 10 mio pa bi zagotovili ostali občini. Sodražica se je za projekt sanacije, ki bo z ureditvijo in širitvijo deponije trajal 3 leta, že odločila, medtem ko se Loški Potok svojim obveznostim izmika. Za lokacijo je bilo lanskega novembra končno izdano tudi gradbeno dovoljenje. V prvi fazi bodo uredili celotno površino z odplinjevalnimi jaški in odvodnjavanjem, prostor zagradili z žično ograjo in postavili zaporo. V proračunu je še vedno načrtovanih 18 mio SIT za predvideno nadaljnjo obnovo vodovoda v Kotu ter 5 mio za čistilno napravo v Dolenji vasi, saj naj bi zanjo letos zagotovili gradbeno dovoljenje. Občinske službe pripravljajo tudi projekt za rekonstrukcijo preostalega dela Šeškove ulice, od Male Hrovače do policijske postaje. Ulico naj bi temeljito obnovili šele v prihodnjem letu, ko naj bi napeljali kanalizacijo, obnovili vodovod in zgradili pločnik. KOMUNALNO UREJANJE PROSTORA Letos je načrtovan začetek komunalnega urejanja zazidalnega načrta Hrastje, s čimer bi zainteresiranim lastnikom omogočili pridobiti gradbeno dovoljenje. Občina bo v ta namen zagotovila 25 mio SIT. Precej visok znesek, kar 30 mio SIT, pa bo namenjen za odkup zemljišč, ki so potrebna za razširitev in ureditev cest, predvsem za podaljšek servisne ceste. Župan je dejal, da so z obema lastnikoma na Gorenjski cesti razgovori deloma že opravljeni. Občina jima je ponudila ustrezno menjavo zemljišč. Eden izmed lastnikov si je menda še vzel čas za premislek, medtem ko je drugi ponudbo že odklonil. Sicer pa so svetniki na zadnji seji odločili, da je ta ponudba zadnja, temu naj bi sledil dolgotrajni postopek razlastitve. Za stanovanjski blok, ki ga bodo gradili na Knafljevem trgu, bo letos izdano gradbeno dovoljenje. Po županovem mnenju pa je za občane strateškega pomena predvsem sprememba občinskih prostorskih dokumentov, ker bo širjenje in urejanje stavbnih, poslovnih in kmetijskih zemljišč določeno na novo. S tem bi se popravile napake iz preteklosti. ŠOLSTVO IN ŠPORT Novi objekt glasbene šole bo dokončan in ob zaključku šolskega leta naj bi bilo že njegovo slavnostno odprtje. Lastni del sredstev je občina pokrila že v prejšnjih dveh letih, preostali del pa bo sofinancirala država. V investicijskem programu je tudi izgradnja šolskega športnega igrišča v Sušju, tudi zato, da se s tem ohrani ta šolski okoliš ter omogoči razvoj različnih interesnih dejavnosti. Začetka rekonstrukcije športne dvorane pa letos ne bo, saj so stroški začetne faze in minimalne obnove od 60 do 100 mio SIT. Teh pa sedanji proračun ne omogoča. Za ta izjemno dragi in velikopotezni projekt, ki bo v celoti stal okrog 250 milijonov tolarjev, bo treba zagotoviti celotno finančno konstrukcijo, pravi župan, ker ne želi prekomerno tvegati. KULTURA Po mesecu juniju se bo predvidoma začela tudi obnova gradu, ki bo znašala 14 mio SIT. Polovico bo prispevala država. Prav tako bo treba zagotoviti proračunski denar za delno širitev in dodatno opremo prostorov knjižnice v Mi ki o vi hiši. Kot se za občino spodobi, bo tudi letos nekaj denarja namenjeno za obnovo sakralnih objektov, župnijske cerkve ter njenih podružnic. Pogovor z županom zapisala Alenka Pahulje SODRAŽICA S 3. redne seje OS občine Sodražica V ROKU ENEGA MESECA BO ZNANA OBČINSKA UPRAVA Sodražica bo pomagala pri sanaciji deponije in se vključila v Področni center za gospodarstvo Status Komunale, ki Je bila nekdaj skupna, ni rešen, In tako Je tudi lastništvo deponije v Mali gori, Id mora biti sanirana še v tem letu, vprašljivo. Pričakuje se, da bi bila deponija še naprej last treh obän: Ribnice, Loškega Potoka in Sodražice, zato bi Ribnica breme sanacije rada prenesla tudi na obe novonastali obänl, saj so prebivalci navedenih področij že prekomerno napolnili smetišče, ki je zato nujno potrebno ne samo celovite obnove, temveč tudi širitve. 30 odstotkov od 41 milijonov tolarjev, ki jih bo potrebno vložiti letos, je pripravljena prispevati tudi država, a le, če se bo Komunala do predvidenega 13. aprila javila na razpis. Predhodno mora pridobiti soglasje vseh občin, zato so se sodraški svetniki za projekt odločili že 4. marca, čeprav so sporno zadevo najprej sprejeli le kot informacijo. Kasneje so si premislili, vendar naj bi člene pogodbe še usklajevali. Loški Potok najprej ni bil pripravljen podpisati pogodbe o sofinanciranju, kar po mnenju ribniškega župana, kije svetnikom razložil pomen sanacije, pomeni, da tega ne razume, saj je interes skupen in je treba sprejeti tudi obveznosti. Manj kot teden dni zatem pa je direktor Komunale povedal, da seje za sanacijo odločila tudi ta gorska občina, zato se Ribnica lahko poteguje za razpisana sredstva. Poleg statuta občine in poslovnika o delu občinskega sveta so se svetniki odločali še o tretji pomembni zadevi, ki Sodražico poskuša vključiti v regijski projekt, tokrat o Področnem centru za gospodarstvo. Sedež naj bi imel v Ribnici (o njem pišemo tudi v tej številki), vključeval pa naj bi sedem občin, in Sodražica je prva, ki seje za projekt odločila. Do začetka tega meseca naj bi se odločile še ostale občine, a za zdaj so loškopotoški svetniki zadevo obravnavali le kot informacijo, Dobrepolje pa želi še več podatkov. Pomen podjetniškega centra sta pojasnila ribniški župan JožeTanko in Darja But, vodja Oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo, ki sta zavrnila bojazen sodraških svetnikov o tem, ali bo financiranje projekta zagotovljeno. Edina tveganja sta po njunem mnenju izguba ustanovnega deleža, v smislu "več kot nas bo, manjši bo delež", in težava pri izbiri pravega, samoiniciativnega kadra, ki bi znal dobro poslovati. Ostale pogodbe, ki od Sodražice terjajo odločitev o prihodnjem sodelovanju, kot je bila na primer obravnava pogodbe o upravljanju komunalne dejavnosti v občini (in prejšnjič o Rešetu), gredo skozi daljša razpravljanja. Tako se bo zaradi vrste postavk, katerih visoki zneski so po mnen- ju svetnikov sporni, o ponudbi Komunale odločal najprej domači komunalni odbor, na prihodnji seji pa še občinski svet. Direktor komunalnega podjetja Jože Zakrajšek svetnikov namreč nikakor ni mogel prepričati, da ročni pometač sodraške ulice čisti 168 ur na mesec, ker so ga videli pri delu samo nekajkrat. Nekateri pa so o urejanju okolice predlagali tudi drugačne zamisli, ki bi v delo vključile domačine. Alojz Zabukovec bi na primer delal tako, kot so nekdaj v Nemčiji, ko so lažja dela zaupali osnovnim šolam, medtem ko je Branko Košir dejal, "da bi rož'ce lahko sadili tudi naši ljudje in to z ljubeznijo in za majhen denar." S tem, ko bi se Sodražani sami odločali, komu bi kakšno delo poverili, bi to po Zakrajškovem mnenju pomenilo, da Sodražica ne more biti soustanoviteljica Komunale, ker samo slednja lahko izbira podizvajalce. Občina lahko podeljuje le koncesije. Sicer pa so svetniki z razpravljanjem o 13 točkah dnevnega reda skorajda presegli začrtani štiriurni rok zasedanja, med katerim jih je župan Andrej Pogorelc seznanil s tem, da še vedno ni znana višina proračuna in da bo v roku enega meseca že izbral delavce občinske uprave. Alenka Pahulje IZ UREDNIŠTVA IZ UREDNIŠTVA IZ UREDNIŠTVA "ALI NAM BOSTE VZELI TUDI REŠETO?" Sodraški svetniki se še vedno niso odločili. Dejstvo je, da jim je občina Ribnica ponudila možnost soustanoviteljstva (člana v uredniškem odboru in v programskem svetu) in s tem sofinancerskega deleža. Glede na to, da nimajo še razdelanih proračunskih postavk, so zadevo preložili, bolj sprejemljiv pa bi se jim zdel zakup strani, saj naj bi bil po njihovem mnenju cenejši, vendar ne vedo, ali bi te strani lahko popolnih. Vendar smo jim na njihovo nas sprašujejo Sodražani. pobudo na 3. redni seji predložili le dejansko delitev stroškov, saj bi bil zakup strani cenovno še bolj neugoden. Postavljena bi bila namreč tržna cena posamezne strani, hkrati pa bi morali tudi odkupiti 680 izvodov. Prav tako v obeh navedenih primerih ne bi imeli nobene besede pri urejanju in razvoju glasila. Ponudbo so zavrnili, češ da še vedno znaša en odstotek njihovega proračuna. Sodraški župan je na željo svetnikov pridobil še dva cenika časopisov, a sta oba dražja, sploh pa Delo ne zanima njihov predlog. Zadeva še vedno ni dokončna, tako da so Sodražani tudi ta mesec Rešeto prejeli na dom. Ko ga ne bodo več, bo to posledica odločitve domačih svetnikov in ne bi želeli, da se krivda pripiše Ribnici. Vsekakor bi bili še naprej dobrodošli med nami. Danes pa se vsakomur izmed Sodražanov zahvaljujemo za dosedanje dobro sodelovanje in sprejem. 1. Pisma bralcev: Dolžina pisma naj ne presega 20 vrstic. 2. Ostali teksti: Sestavek naj ne bo daljši od 45 vrstic (1 vrstica=60 znakov). Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, če bo gradiva preveč. Podpišite se s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko. Obvezno pripišite avtorja teksta in fotografij. Ime in priimek ter kraj bodo objavljeni, vsi ostali podatki pa zadržani v uredništvu. Pisma naj ustrezajo zahtevanim pogojem. Uredništvo si pridržuje pravico do selekcije. INLES Na novinarski konferenci razkrili letošnje Inlesove poslovne načrte ODPUŠČANI NE BO, CELOTNI DOBIČEK BO RAHLO NAD NIČLO IN INLES BO OSVAJAL SLOVENIJO Razmišljajo, da bi se povezali s širšim slovenskim področjem in postali nosilec panoge Zdaj, ko Je podjetje večidel počistilo izgubo in začelo poslovati pozitivno, se vodstvo lahko začne spogledovati z Idejo o prodoru na slovenski trg, kjer sedaj proda samo 7% izdelkov. Razmišlja celo o tem, da bi ribniški Inles postal nosilec te panoge v državi, ker je še vedno največji proizvajalec stavbnega pohištva In edini z blagovno znamko Isarholz, ki bi lahko omogočala skupen nastop podjetij na tujih trgih. A podjetje s 650 zaposlenimi še vedno za seboj vleče breme 500 milijonov tolarjev in nedokončano prestrukturiranje, čeprav je po trditvi Braneta Ambrožiča, predstavnika Slovenske razvojne družbe (SRD), med najuspešnejšimi v tej fazi. znašali okrog 800 milijonov tolarjev, finančni odhodki pa naj bi se z restruk-turiranjem dolgov znižali za 45% v primerjavi z lanskim letom," je pojasnjeval Ambrožič. Inles je po Matetovih navedbah vzpostavil zaupanje zaposlenih in poslovnih partnerjev, predčasno podpisal pogodbo z Lescom in popolnoma prečistil vse nabavne kanale; dokončal je investicijo v proizvodnjo plastičnih oken ter uvedel nov program aluminij / les oken. INLES NAJ BI LETOS POSLOVAL POZITIVNO Nadaljevalo se bo dezinvestiranje v Prigorici, predvidena je prodaja kotlovnice občini, če bo pridobila ustrezna državna sredstva, medtem ko je usoda hrvaškega proizvodnega obrata Jušiči še vprašljiva in jo bosta reševali državi. "Polovico prigoriškega obrata je kupil Inotherm in prodajna pogodba je že podpisana, za preostali del pa poteka razpis. Verjetno bo več interesentov, ne samo z ribniškega, ampak tudi širšega področja, a za zdaj ni nikogar s konkurenčnega trga stavbnega pohištva, gre za povsem druge dejavnosti. Kupca bomo izbrali do konca marca." Andrej Mate V februarju je bila podpisana tudi pogodba za projekt Isarholz, ki bo Inlesu omogočala, da bodo vsi izdelki, ki bodo v Nemčiji in Avstriji prodajani pod to blagovno znamko, šli preko njega. Lesco in Inles si znamko sicer polovično lastita. V prodajo izdelkov, ki jih Inles sam ne izdeluje, pa bodo vključeni tudi manjši proizvajalci stavbnega pohištva. Mate je prav posebej poudaril tudi obsežno investiranje v proizvodnjo in njene progame, ki bo stalo 450 mio SIT, 75% denarja zanj pa je že zagotovljenih s strani SRD, Inlesa in preko dolgoročnih kreditov. V tem mesecu bo končana selitev iz Prigorice in ves režijski del ter strojna oprema bodo nastanjeni v tri nove proizvodne hale. S to potezo bo Inles zmanjšal mesečne stroške za 100. 000 nemških mark, obenem pa vso svojo proizvodnjo vodil na enem mestu. V ta namen bodo tudi tehnologije razmeščene drugače. Precej sredstev je bilo namenjenih za nakup nove tehnološke opreme, prav tako je v 450 milijonov tolarjev vštet tudi nakup celotne tehnologije za izvajanje dveh novih proizvodnih programov. "Vsekakor pa ne bomo odpustili nobenega delavca," je dejal Andrej Mate, čeprav je v podjetju slaba kadrovska struktura zaradi "bivše socialne naravnanosti podjetja," a v prihodnje naj bi bila vsaj pri izbiri kadra za vodstvene položaje selekcija ostrejša. Alenka Pahulje Letos naj bi uprava in SRD, ki skrbi za finančno sanacijo in prispeva tudi denarna sredstva za razvoj, stabilizirala družbo, vsekakor pa zagotovila kapital, saj gaje po navedbah Ambrožiča in ugotovitvah nadzornega sveta z januarske skupščine sedaj premalo. 1. marca je javnost na novinarski konferenci direktor Andrej Mate seznanil tudi s tem, da so revidirane pogodbe z vsemi kreditodajalci, v okviru finančne sanacije in državnih obveznic pa so dosegli tudi odpis starih dolgov pri dobaviteljih in banki v vrednosti 200 milijonov tolarjev. "Od vsega tega prestrukturiranja pričakujemo, da bodo neposredni finančni učinki I .' Kmalu po zagonu novega proizvodnega PVC - obrata naj bi bilo zelo malo naročil. Je kriva mrtva sezona ali konkurenca na trgu? Mate:"Trenutno delajo v dveh izmenah, proizvodnja pa se je začela ustavljati šele decembra. Po naših analizah profitnih centrov ugotavljamo, da so PVC okna dosegla celo najboljše rezultate. Tudi naprej bodo prodajana preko celega leta, razen v zimskih mesecih." Poslovni dohodki bodo predvidoma znašali 6,1 milijarde SIT (cca 64 mio DEM), kar pomeni 16 - odstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Dobiček iz poslovanja bo 363 mio SIT, celotni dobiček iz rednega delovanja pa bo zaradi dezinvestiranja druge polovice Prigorice, kjer uprava pričakuje 120 mio kapitalske izgube, ker je ne bo uspela prodati po knjižni vrednosti, le rahlo pozitiven, približno 6 mio SIT. Ponovno pa prihaja do povezovanja nekdaj skupnih, sedaj pa ločenih družb in do konca leta naj bi se Inles Trgovina d. d. pripojil k "matičnemu" podjetju Inles d. d. Firmi bi tako prenehali z dvojnim nastopom in trženjem, trgovina pa naj bi vodila tudi povsem drugačno Inlesovo prodajno politiko na doslej zanemarjenem slovenskem trgu. Večinska pozornost bo še vedno usmerjena na nemški in avstrijski trg, že ta mesec pa odhaja v Švico prva pošiljka oken, najprej plastičnih, kasneje verjetno tudi lesenih. Foto: A. Pahulje OGREVANJE Tudi 6000 tolarjev je lahko krivo za nesoglasje SAMO STROŠKI, POTRDILA, DA IE STANOVANIE NIIHOVO, PA OD NIKODER Neurejeni lastniški odnosi so krivi za to, da so stanovalci Prijateljevega trga proti posodobitvi ogrevanja, saj še vedno nimajo uradnega potrdila, da so stanovanja res njihova. Čakajo na vpis v zemljiško knjigo, pomoč pri tem pa jim je sedaj obljubil tudi njihov upravnik SPL d. d., ki se je pri delu prisiljen ukvarjati tudi z blokom, ki ni hotel preiti pod njegovo vodstvo, na kurilnico pa je vseeno priključen. Po zakonu mora vsak blok imeti upravnika in Matjaž Malovrh z gradbenega inštituta ZRMK, ki naj bi opravil energetski pregled sedanjega neučinkovitega ogrevanja, je 16 prisotnih zastopnikov stanovalcev opozoril, da ta blok "visi na njih in moti celoten ogrevalni sistem." Sestanek z inštitutom 17. februarja je bil nujen. Ne samo zaradi tega, ker se stanovalci nikakor ne morejo zediniti, da bi denarno podprli pro- jekt, temveč predvsem zato, ker mora biti odločitev jasna do 1. marca, saj se prve vloge za razpisanih 44 milijonov državnih sredstev za sofinanciranje energetskih pregledov odpirajo že 27. marca. Ob koncu meseca bi morala biti podpisana tudi pogodba, da bi bile meritve lahko verodostojne. Najbolj učinkovit način prepričevanja bi bil po Malovrhovem mnenju obisk operativne upravnice v vseh 120 stanovanjih, saj bi le z osebnim pogovorom lahko zlomila velik odpor do financiranja. Šlo naj bi za enkraten znesek, v poprečju 6. 000 tolarjev na lastnika, skupen strošek pregleda pa bi znašal 900.000 tolarjev. Ko bil bilo po 4 mesecih pregledovanja ugotovljeno, kaj je potrebno obnoviti in predlagan vrstni red ukrepov, bi sledil nov projekt, tokrat dejanskega posodabljanja ogrevanja, ki pa bi ga izvajala druga organizacija. “Za dobro ogrevanje morate biti pripravljeni dajati denar "na stran", jemati kredite, da boste lahko zanj plačali 50 - do 100.000 tolarjev," je dejal Malovrh, ki pri ZRMK vodi strokovno službo Energije in zgradbe, ter pokazal na krivca. Izvajalec namreč ni naredil hidravlične regulacije, medtem ko projektant za velike izgube toplotne energije, ki jih nikakor ni mogoče nadomestiti, ni kriv. Občina Ribnica naj bi bila po njegovem tudi na dobri poti, da bi z energetskim konceptom prišla do državnega denarja, a je odnehala, ker ni bila pripravljena na celovito rešitev težave. Zdaj bi morali lastniki preseči miselnost ‘vsi v enem, a vsak zase’, saj se le s skupnim nastopom lahko potegujejo za državno sofinanciranje preko razpisa in zmanjšajo lastne stroške. Sicer pa je soglasje 60% lastnikov že doseženo in upravniku zakon določa, da se projekt lahko začne izvajati. PREVERJAMO "5, 7 mio SIT vrženih proč za zastarel in neuporaben projekt energetske zasnove Ribnice?" IGA IN OGREVANJE KRAJA V PRIHODNJE Inles se z Občino dogovarja o tem, da bi ji prodal kotlovnico, po drugi strani pa je v gornjem članku zapisano mnenje strokovnjaka z gradbenega inšituta, Matjaža Malovrha, češ da občina ni bila pripravljena celovito rešiti problema s projektom, ki ga je pripravila pred dvema letoma in zanj odštela 5, 7 mio SIT. Polovico sredstev zanj je prispevalo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in projekt je bil razložen tudi svetnikom. Potem je vse potihnilo. Nekateri občani, ki so ali pa želijo biti neposredno vpleteni v urejanje učinkovitega ogrevanja celotnega kraja, menijo, da je bil denar vržen proč. Kotlovnica, ki je predmet prodaje, naj bi bila zastarela in bi se je Inles rad znebil, prav tako pa to podjetje tudi ne more zagotavljati lesnih odpadkov, ki so bili kot biomasa predvideni v projektu ogrevanja, saj jih še sam dobiva od drugod. Ali energetska zasnova Ribnice res ni preživela? Odgovarja župan Jože Tanko: "Pred dvema letoma smo naročili in dobili študijo energetske zasnove, a je v tem času prišlo do sprememb pri predvidenem dobavitelju in največjem potrošniku energije, Inlesu. Dejstvo je, da je bistveno spremenil strukturo proizvodnega programa, potrebo po tehnološki porabi; trenutno rabi samo ogrevanje tople vode in zimsko ogrevanje. Prav tako je objekt, v katerem je bila predvidena deponija surovinskih odpadkov, preuredil v industrijski obrat in ukinil možnost za lesne odpadke. Kljub vsemu smo se odločili za naslednjo fazo - študijo izvedljivosti, ki bo natačno obravnala ta projekt in vključila vse potencialne energetske porabnike, tudi individualne. Dokončana naj bi bila do maja in jo bo, zelo verjetno, polovico sofinanciralo Ministrstvo. Če hoče občina dobiti še druga nepovratna državna finančna sredstva, mora izpeljati predpisano proceduro: napraviti energetske zasnove, študijo izvedljivosti, idejni projekt, šele potem sledijo izvedbeni projekti. V nasprotnem primeru sredstev ne bomo dobili. V zimskih mesecih sva imela z direktorjem Inlesa kar nekaj pogovorov na institucijah, ki skrbijo za področje energetike, a hitre rešitve niso možne. V projekt je treba vložiti nekaj 100 mio SIT. Tveganje za občino je izjemno veliko, ker je investiranje v izkoriščanje biomase izredno drago, projekt pa je nerentabilen, če zanj ne zagotovimo vsaj polovico nepovratnih državnih sredstev. O možnosti plinifikacije pa na občini nismo razmišljali, čeprav smo zanjo prejeli nekaj ponudb." Ampak Inles menda sploh nima odpadkov, iz katerih naj bi se "hranil" celotni energetski koncept? "Res ne, ima pa določene tehnološke odpadke, ki jih bo moral potrošiti ali pa deponirati. Podjetje predeluje les in določeno količino odpadnega materiala ima, prav tako je v neposredni bližini proizvodni obrat Grče, ki ima velik presežek energetskih in surovinskih odpadkov, so pa tudi drugi viri." Torej je bila energetska zasnova in študija pred dvema letoma smiselna in skoraj 6 milijonov tolarjev upravičenih? "To sta predfazi, v katerih se ugotavlja, ali energetski viri in potencialni potrošniki obstajajo in ali obstajajo ugodnejše variante. Skratka zato, da se ugotovi smiselnost projekta, ker je vsaka nadaljnja faza dražja." Teksta in fotografija: Alenka Pahulje i KULTURA Spet prihaja v deželo pomlad Mrzle sape so zamenjali toplejši vetrovi, sneg se je spremenil v vodo, sonce že kliče iz zemlje novo bilje, žene sokove v vejevje, vsa narava se prebuja, od vsepovsod veje neizmerna sila, okrog nas je, prežema našo zunanjost in notranjost, vse je eno samo veliko praznovanje novega, bujnega življenja. Ob vsem tem dogajanju se mi porajajo številne misli. Zdi se mi, da se ljudje vse premalokrat ustavimo ob cvetju, ki nam kaže svoje bogastvo, kriči za zami, naj si vendar vzamemo nekaj trenutkov svojega noro divjajočega časa ter si spočijemo oči in razbolelo dušo ob njegovi lepoti. Je mogoče le srečno naključje sočasnost tega prebujanja življenja in praznovanje materinskega dne? Gre mogoče zgolj za naključje ali pa bomo v sebi združili ti dve praznovanji? Vsaka mati ima do življenja, posebno do novega, še prav posebna občutja, sicer se verjetno nikoli ne bi odločila za vse odpovedovanje, ki je povezano z njegovim posredovanjem. Vsaka ženska postane mati pravzaprav šele s posredovanjem in kasneje z ljubeznivim in nesebičnim vzdrževanjem le-tega. In z vsakim novim življenjem, ki ga podari, je bogatejša, bogatejše je njeno lastno življenje. Bodite zahvaljene, ve matere, ki ste bile in ste pripravljene sprejemati to nalogo. Toda vsi nismo poklicani k posredovanju telesnega življenja. Res, ampak ali ni posredovanje življenju tudi prijazen pozdrav vsakemu, ki ga srečamo, dobra beseda človeku, ki se počuti izgubljenega? Mar ni nasprotovanje življenju, če kdo vzame mlademu človeku vrednote ati ga ne vzgaja zanje z besedo in zgledom? To je popotnica, ki jo lahko brez sramu nudimo zanamcem in je hkrati največ, kar jim lahko damo! Še druge misli so, pa bodi za danes dovolj. Te moje skromne besede naj bodo čestitka in zahvala vsem materam tega sveta, še posebno vsem slovenskim materam, materam, ki boste brale te vrstice. Srčno želim, naj nas duh pomladi preplavi s svojo življenjskostjo, naj v našem življenju vedno pihlja blagodejni pomladni vetrič! Jože Lampe Z literarnega večera SLKD Z OPEVANJEM ŽIVLJENJA SKOZI ŽIVLJENJE Redkokdaj se na odru, nekateri celo prvič pred očmi javnosti, predstavijo pesniki, ki tako kot vsi, ustvarjajo iz trenutnih vzgibov, a jim to vendarle ni poklic. So amaterji po definiciji in razmišljujoči posamezniki, ki misli ubesedujejo v verzih. Območna izpostava Sklada za ljubiteljske dejavnosti jih je 26. februarja zbrala v Miklovi hiši in večer je bil podarjen obojim, številnim domačim, znancem in ljubiteljem ter petim avtorjem, ki so lahko z lastnim izborom in recitalom svoje pesmi občinstvu prenesli nepotvorjene, takšne, kot jih čutijo oni sami. Vodja izpostave, Jože Lampe, je tokrat posegel tudi po kulturnikih iz sosednjega mesta ter povabil Romano Novak in Davida Šušlja iz Kočevja. A ne zato, ker Ribnica ne bi premogla zadosti pesnikov, le nekako so po Lampetovem mnenju tematsko bolj sodili skupaj Duška H. Mihelič, Alenka Mlakar, Marko Modrej in že imenovana gosta. Duška je v Miklovi hiši pred časom že predstavila svojo zbirko, pripravlja pa novo, ki jo bo izdala v samozaložbi. Prav tako že dlje časa svoje pesmi podarja javnosti Romana. In vseh pet je bilo povabljenih, da kaj povedo o svojem pisanju. Moje pesmi, moje misli Marko Modrej "Začneš razmišljati... želel bi nekaj spremeniti, pa ne moreš... opisati, pa ne moreš, in takrat začneš pisati pesmi. Moje so pogled na svet, politične in ljubezenske. Skušam opominjati, kaj bi bilo treba spremeniti. Pozabljamo namreč na osnove življenja." Alenka Mlakar "Ustvarjam pesmi, odkar pomnim, a so vedno imele različen pomen. Vseskozi pa so zdravilne, ker izražam sebe, svoja občutja. Včasih komu napišem posvetilo, sporočilo, včasih pa se želim samo pomiriti." Duška Hočevar Mihelič "Zelo dolgo že pišem. Iščem nove izraze, zato hodim tudi na literarno delavnico v Ljubljano. Poiskala sem pesmarico pesniških oblik, ki je zame pomenila nov izziv. Lahko oplemenitim vsebino z obliko in obratno. Predvsem so mi všeč francoske srednjeveške oblike." Romana Novak "Zame so pesmi moji otroci, kajti odločila sem se, da ne bom mati. Ubesedujem to, kar vidim. To sem jaz." David Šušelj "Razširiti meje poezije v prozo... To je poezija o prozi. Opevam naravo, višjo raven zavesti, ki jo lahko dosežemo preko ljubezni, ter človeka, ki išče bistvo v tem svetu." Alenka Pahulje 4. ŠTEVILKA REŠETA BO IZŠLA 23. APRILA GRADIVO ZA OBJAVO ZBIRAMO DO 8. APRILA V UREDNIŠTVU REŠETA, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, OBČINA, GORENJSKA CESTA 3, TELEFON: 861-090, 861-533 (konlaktna oseba ga. Metka Tramlel. TELEFAKS: 861-091. Zaželene so diskete in fotografije (obvezno dopišite avtorja teksta in fotogralij). Gradivo oddajajte v navedenem roku. Drago Košir prvič razstavljal v rodnem kraju ZATO, DA SE NIKOLI VEČ NE PONOVI GORIE! KULTURA | Je oblikovalec lesa in je lovec. Živi usklajen z naravo, domačo dolino in s samim seboj. BRANE ŽUNIČ, nenavaden avtor z nenavadno razstavo 65-krat je moral dobitnik lanskoletne Urbanove nagrade za življenjsko delo razstavljati doma In v tujini, da je končno dobil priznanje tudi v domačem, sodraškem prostoru. 2500 del in vsa ustvarjena v duhu pozitivnih vrednot "viharnika s plemenitimi lastnostmi", Draga Koširja Našel gaje v božjem hramu, župnijskem domu, kjer je od 20. do 28. februarja javnosti predstavljal 24 prizorov, vklesanih v grške krajnike in z njimi kričal v nebo: Ustavite vojne! "Vsak primerek izraža drugačno trpljenje in prav vsak nas navda z jezo do izrodkov človeštva," je ob odprtju 20. februarja, ko so v cerkvi blagoslovili tudi Križev pot Franceta Goršeta, dejal njegov dolgoletni prijatelj Peter Svetik. Ciklus Vae victis ali Gorje premaganim je nastal v prvih letih tega desetletja, namenjen žrtvam in mučenikom tako balkanskega gorja kot ubogim iz slovenskih jam, holokavsta, kosovske bitke... Košir pravi, da je bil to zanj velik napor, saj je moral prebrati obilo literature in prepoznati srž nasilja posameznih obdobij. In vendar pravi, da se je ob odprtju počutil kot igralec pred nastopom. Imel naj bi tremo... ta veliki samouk, rezbar, kipar, slikar, pesnik in filozof in "viharnik s plemenitimi lastnostmi", ki je sodraškim sakralnim objektom zapustil že toliko del, ustvarjenih z veliko ljubeznijo in vedno zastonj. Razstava je razgalila največje kršitelje človekovih pravic, zato jo je odprl varuh Ivo Bizjak, ki se je tako kot mnogo dobromislečih ljudi utapljal v iluziji, da nas je druga svetovna vojna nečesa le naučila. Potem pa je prišla Bosna in njeno klanje. Za nenavadnega ga je označil Janez Černač, ker naj bi s povabilom javnosti na ogled svojih del v Galeriji Toni presenetil. Poklicno se namreč ukvarja s spravilom lesa, kar je grobo delo, a v njem bivata pretanjena duša in ramišljujoči duh, je avtorja iz Grčaric na odprtju, 18. februarja, označil Černač. Samouk Žunič je v začetnem obdobju pokazal spretnost rezbarjenja, nadaljeval z dekorativnimi deli, ki so izražala navezanost na dolino in njeno suhorobarsko tradicijo ter po Černačevem mnenju sedaj prešel v obdobje, ko se je njegovo rezbarjenje večinoma živalskih motivov izpopolnilo do te mere, da so že skoraj prosojni in odsevajo krhkost življenja. Avtor v pogovoru z gosti Mala plastika v lesu je do 10. marca obiskovalcem šepetala avtorjeve naslovne besede: "Glej me, tudi jaz gledam tebe...". Brane Žunič množičnih obiskovalcev, ki jih je na odprtju zbrala območna izpostava SLKD, tudi z besedo ni pustil oditi prazne. Velel jim je spoštovati korenine in jih opomnil, da "kdor ne ve, kje živi, tega okolja tudi vreden ni." Ko sva se zadnjič videla, mi je zaupal, da je v dneh po odprtju razstave ustvaril toliko del, kot jih ni v mnogih letih poprej. Podarila mu je izreden navdih in polet. Avtorica tekstov in fotografij: Alenka Pahulje Iz uredništva POMANJKANJE "REŠETA"? je sicer opazno že od začetka lanskega leta, v zadnjem času pa pošte prosijo za vse več izvodov, ki jih z našo naklado (3600) ne moremo zagotoviti. Odlok občinskega sveta namreč predvideva brezplačno izdajo za 3404 gospodinjstva, kolikor jih je uradno registriranih iz popisa prebivalstva 1. ‘91, ostanek pa je namenjen občinskim institucijam. Kljub temu smo povečali naklado še za 100 izvodov, saj je povpraševanje po Rešetu precejšnje, tako državnih institucij kot tudi rojakov, ki želijo ohraniti stik z domačo dolino, ter ljudi, ki so kakorkoli povezani s posameznimi vsebinami v glasilu. Iz uredništva V čim krajšem času bomo poskušali ugotoviti, kakšna naj bi bila dejanska naklada Rešeta. Vendar je treba opozoriti, da je veliko gospodinjstev v občini neregistriranih, težava pa je tudi v tem, ker je glasilo nenaslovljeno. Kolikor registrirana gospodinjstva Rešeta ne dobivate redno, obvestite pošto, ki je zadolžena za vaše področje. Na novinarski konferenci je župan Jože Tanko 25. februarja javnost seznanil z vrsto dejavnosti, ki trenutno potekajo tako na podjetniškem kot kulturnem in promocijskem področju. • 0 Področnem centru za gospodarstvo, v katerega naj bi bilo vključenih sedem kot prva za projekt odločila Sodražica, občin, smo pisali že v prejšnji številki, O vključitvi Ribnice, kjer naj bi bil sedež najnovejša informacija o tem pa je, da se je centra, bodo njeni svetniki odločali na marčevski seji. Loški Potok je predlog obravnaval le kot informacijo, občina Dobrepolje pa za svoj končni sklep želi še več podatkov. Občine Grosuplje, Velike Lašče in Ivančna Gorica se za to zamisel na svojih občinskih svetih še niso opredeljevale. V sklopu podjetniškega centra bi bili dve enoti; ena v Ribnici - za sosednje občine, in druga v Ivančni Gorici, ki bi pokrivala še Grosuplje in Dobrepolje. O smiselnosti povezovanja tega področja je župan dejal, da ima le - to že razvite in utečene oblike financiranja za gospodarstvo, preko 40.000 prebivalcev, občine so si v marsičem sorodne, vse pa imajo tudi že pripravljene lokacije za obrtniške cone. "Ravno zato bi bilo lahko delovanje tega Področnega centra zelo uspešno," je menil. Od leve proti desni: Jože Lampe, Jože Tanko, Jure Mikuž • 0 privlačnosti Ribnice za promocijo Slovenije in njenega turizma "Ribnica je iskana in zanimiva" Ribnica je dobila dve ponudbi za sodelovanje. Eno povabilo je prišlo iz Gospodarske zbornice, naj naš kraj sodeluje na sejmu Alpe -Adria. Tam mu je bil 10. marca tudi posvečen dan. Tudi Center za promocijo turizma je Ribnici ponudil, da s svojo tradicijo suhe robe in lončarstva sodeluje na njihovih turističnih borzah po Evropi. Prva je bila od 24. do 28. februarja v Milanu in tamkaj so se že predstavili tudi naši izdelovalci. "Mislim, daje naše dosedanje delo postalo zanimivo za institucije, ki delujejo tako na gospodarskem kot promocijskem področju v Sloveniji in da nas te ustanove zato sedaj vabijo tudi na svoje prireditve." RIBNIŠKI DAN NA SEJMU ALPE - ADRIA Na stojnici območne gospodarske zbornice Ljubljana se je v okviru sejma Alpe Adria predstavila tudi občina Ribnica in imela svoj dan. V kulturnem programu smo obiskovalce popeljali skozi ribniško zgodovino (ribniški patent, sojenje zadnji čarovnici na Kranjskem, pomembni intelektualci), nastopil pa je tudi oktet Gallus. Preko celega dneva je potekal prikaz izdelovanja suhe robe, vrtel pa se je tudi lončarski kolovrat. Obiskovalci so lahko okusili dobrote iz kmečke kuhinje in hrano iz gostilne Mihelič. Delili smo tudi promocijsko gradivo, preko katerega smo poskušali obiskovalcem približati našo dediščino in jih povabili, da jo tudi sami spoznajo. Obiskovalcev naše stojnice je bilo zelo veliko in Ribničani smo znova dokazali svojo gostoljubnost. Danica Čampa Marinč TIC Ribnica Bile so izrečene tudi pohvale in podeljena priznanja, a bolj pereče na letni konferenci ribniških gasilcev, 20. februarja, so bile druge zadeve, od očitka, da je društvo skomercial-izirano, do popolne ignorance odgovornih institucij. Tako po predsednikovi trditvi gasilci nikoli niso obveščeni o dogodkih v Ribnici, pa čeprav bi morali v skrajni in nujni sili prvi posredovati. Še posebej je Matjaž Virant izpostavil neučinkovito obveščanje policije pod vod- VISOKA KULTURA IMA PODPORO DRŽAVE, ZAKAJ MORA MNOŽIČNA SEBE PREŽIVLJATI SAMA ? Večkrat se je glasno pojavljal očitek, da Galerija Miklova hiša zapira vrata amaterskim umetnikom ter da je njen prag sprejemljivosti izredno visok. Lastnik Galerije TONI je oh ustanovitvi dejal, da je ravno s svojo razstavno -prodajno galerijo želel privabiti k sebi vse simpatizerje množične kulture in razstavljalce, ki niso sprejemljivi za Miklovo hišo. Kljub vsemu so se sedaj pojavila vprašanja o tem, zakaj zasebna galerija nima nikakršne državne podpore. Dr. Jure Mikuž je ovrgel namigovanja o nelojalni konkurenci, saj žeti Miklova hiša s svojim strokovnim svetom pro/ilirati okus in estetsko vzgajati občinstvo, za kar država prispeva tudi finančna sredstva. Zasebne galerije pa so naravnane tržno in imajo širok komercialni okus ter večjo podporo javnosti. "A obe naj bi delovali v mirnem sožitju, "je dejal Mikuž. Sicer pa posamezne razstave v obeh galerijah sojinancira tudi ribniška Občina. Izmed 10 prijavljenih galerij je minister za kulturo izbral ribniško, ki jo bosta zastopala Nataša Prosenc z videom Steber ter Andrej Zdravič z video produkcijo filma o Soči "V steklu reke". Svoj program dela je na novinarski konferenci predstavil tudi vodja območne izpostave SLKD Jože Lampe, ki mora letno pripraviti vsaj 15 prireditev, drugače ne dobi obljubljenega državnega denarja. Omenil je 24. Revijo pevskih zborov, ki bo v Dolenji vasi, srečanje gledaliških skupin, literatov, Božično - novoletni koncert, sprejel pa je tudi ponudbo za državno tekmovanje za najboljšega ljudskega godca. V Ribnici bo ponovno organiziral plesno delavnico in tekmovanje, občanom pa bo ponudil možnost izpopolnjevanja tudi preko literarne in likovne delavnice. In morda bo tu še delavnica za zborovodje, saj so ravno oni sami izrazili željo zanjo. Izpostava se bo tudi letos vključila v Dneve evropske kulturne dediščine in Ribnico obogatila z obiski, kot bo na primer gostovanje mednarodnega zbora Vox Europe, ki naj bi bilo sredi julija. Ravno pred kratkim pa je SLKD tudi uspešno izvedla literarni večer in predstavitev knjige o Grčaricah. Alenka Pahulje • 0 razvoju Galerije Miklova hiša in ribniškega muzeja je spregovoril dr. Jure Mikuž, strokovni vodja umetniškega sveta Miklove hiše. Posebej je pohvalil župana zaradi njegovega velikega posluha tako za profesionalno kot ljubiteljsko kulturo. Na razumevanje in podporo računa tudi vnaprej, saj se galerijska in muzealna dejavnost naglo širita in razvijata. Muzej bo tudi letos nadaljeval z urejanjem novih muzejskih jeder. Na vrsti je 20. stoletje, obdobja vojn in izseljeništva, ki so določala usodo doline skozi zgodovino. Okrog Miklove hiše se je zbrala skupina 20 izobraženih ljudi, ki vključuje zgodovinarje, etnologe, antropologe vezane na ta kraj, in so zato bolj dovzetni za domačo problematiko. Za program Galerije Miklova hiša že tretje leto skrbi umetniški svet, v katerem so poleg dr. Mikuža še 4 profesorji z Akademije za likovno umetnost. Njihovo osrednje vodilo ostaja isto: v likovni umetnosti poudariti kakovostne stvari, ki estetsko plemenitijo in bogatijo obiskovalce iz širše Slovenije. Poleg vrste umetnikov, ki bodo letos polnili galerijske razstavne prostore, je Mikuž omenil tudi letošnje Likovno srečanje. Posvečeno bo delovnemu in teoretičnemu sodelovanju med kritiki, umetnostnimi zgodovinarji in ustvarjalci. Slednji naj bi tudi ustvarjali za Galerijo. Vse akcije, tako obnove ortneških oltarjev, začetek dokumentacijskih del za prenovitev Marofa in priprave nanjo, sanacija ribniškega gradu in galerijski program bo v precejšnji meri sofinancirala država. "Lep dokaz za to, da je naša začrtana pot prava, pa je dejstvo, da bo ribniška Galerija predstavljala Slovenijo na najuglednejšem Beneškem bienalu, ko bo od 13. junija pa vse do 7. novembra pozornost svetovne likovne javnosti usmerjena v Benetke." Gasilci PGD Ribnica opravili letni pregled DOBILI NOVO VOZILO, SVETNIKA IN DENAR IZ SKUPNIH AKCII stvom novega komandirja Mirka Ješelnika, medtem ko naj bi "s prejšnjo strukturo odlično sodelovali". Sedaj se dogaja tudi to, da se je npr. v Žlebiču pripetila prometna nesreča, kjer je obstajala nevarnost razlitja goriva, a o njej gasilci sploh niso bili obveščeni. Obenem pa se edinemu profesionalnemu gasilcu Virantu zdi sporna tudi pustna plesna prireditev v Športnem centru, kjer je organizator najel varnostnike iz Kranja, namesto da bi delo poveril gasilcem. Ne samo zato, da bi denar ostal doma in za nabavo opreme, gre za enak primer, kot je bil prej naveden. Ponovno niso bili obveščeni o dogajanju. Očitek predstavnika Gasilske zveze Janeza Žuga, daje društvo preveč skomercializirano, pa je predsednik gladko zavrnil, češ "saj mi nimamo nič od tega, in navsezadnje, a naj denar za opremo venomer zbiramo le z gasilskimi veselicami?" V lanskem letu jim je s skupnimi akcijami, od dežurstva ob pustnem sprevodu, odprtju Škrabčeve hiše, Srečanja v moji deželi in Ribniškem sejmu uspelo zbrati precej sredstev za razvoj. Za servis hidravlike na tehničnem vozilu, goriva in mazila, izobraževanje, zaščitne obleke in podobno pričakujejo letos 4 milijone tolarjev od države. Precej obnovitvenih del pa bo potrebnih tudi na gasilski stavbi. Te bodo krili z lastnim denarjem, saj jim je iz lanskega leta uspelo prihraniti še okrog milijon tolarjev. Kar pet so jih porabili za novo vozilo, ki je z opremo vredno kar 9 milijonov tolarjev, in čeprav ga gasilci po predsednikovem mnenju ravno ne cenijo dovolj, ker ga po vožnji vsakokrat ne operejo, so si za usposobljenost z njim prislužili odlično oceno. Denar so zbirali tri leta, en del pa so prispevali tudi občani, ki so kupovali koledarje. O tej akciji so gasilci sami zapisali nekaj besed, dejstvo pa je, da so najmanj prispevali stanovalci v blokih, največ pa prebivalci centra mesta. Tekst in fotografije: Alenka Pahulje PEREČA PROBLEMATIKA Piše: mag. Franc But, državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve in namestnik vodje ožje pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU PRIHODNOST KMETIJSTVA V RIBNIŠKI DOLINI Tokrat bom pisal o kmetijstvu. Pa ne o kmetijstvu kar tako na splošno, z vsemi njegovimi problemi in priložnostmi vred. To razmišljanje je namenjeno kmetijstvu v Ribniški dolini, njegovim razvojnim možnostim, prednostim in slabostim. Kaj se bo zgodilo s kmetijstvom v Ribniški dolini po vstopu Slovenije v EU ali pa že pred tem? To je vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak, ki je kmetovalec ali pa ima s kmetijstvom poklicni ali ljubiteljski odnos. To vprašanje bi si moral zastaviti vsak politik, bodisi da deluje na državnem ali občinskem nivoju. Predvsem pa bi si moral, veliko bolj kot doslej, to vprašanje zastaviti vsak Ribničan, ki mu je kaj do podeželja, do lepote naše pokrajine in ki si ne želi imeti v Ribniški dolini namesto rodovitnih polj in travnikov v nekaj letih grmovje, osat in trnje. In nevarnost je, da se to lahko zgodi. Ribniško kmetijstvo je specifično. Ne zaradi manj ugodnih klimatskih razmer, prisotnosti kraškega sveta ali česa podobnega. Takšni pogoji so vsaj v polovici Slovenije. Tisto, kar je specifično, je skoraj neverjetna razdrobljenost kmetijskih zemljišč. Razparceli-ranost na majhne parcele je tako intenzivna, daje že skoraj na meji neverjetnega. Težko ji je najti primerjave v Sloveniji. In to je izvirni greh našega kmetijstva. To je največja slabost, ki onemogoča kakršnokoli resno kmetovanje, praktično uporabo vseh sodobnih tehnologij, predvsem pa pašo, brez katere skorajda ni ekonomične proizvodnje mleka. To velja zlasti za južni del občine. V preostalem delu imamo, hvala bogu, nekaj kmetij, ki so vzorne, ki so že zdavnaj samoiniciativno zaokrožile svoja zemljišča, naredile zamenjave in so vzor tudi v slovenskem merilu. Žal pa so te zelo redke, le peščica jih je. In težko jih je najti na z zemljo najbogatejšem delu, med Ribnico in lasnico. Evropska unija, ki bo kakorkoli skoraj zagotovo tudi v Sloveniji v nekaj letih realnost, temelji na področju kmetijstva na skupni kmetijski politiki. Ta zajema 21 tržnih redov (skupna določitev ciljev, intervencijskih cen, standardov..) in skupno strukturno politiko ter razvoj podeželja (podpore pri investicijah, zemljiških operacijah, za mlade kmete, organizacije proizvajalcev, direktna plačila na ha za manj ugodna pridelovalna področja ter za okoljske programe, CRPOV....). Toda skupna kmetijska politika ima še en element. To je element proizvodnih kvot, vsaj za nekatere tržne rede (mleko, sladkor...). In kvote so neizpodbitno dejstvo, ki je obvezno za vsako državo EU. Država Slovenija bo te kvote pridobila na osnovi pogajanj, najkasneje do vstopa. Pri mleku bomo tako izpogajali kvoto za državo Slovenijo in ta bo razdeljena z jasno in natančno višino vsakemu kmetu. In ta bo v letih veljavnosti dodeljene kvote smel proizvajati le dodeljeno količino mleka in niti litra več. S temi ukrepi želi Evropska unija omejevati obseg proizvodnje, hkrati pa vzdrževati sorazmerno visoke cene in ohraniti kmetijstvo v področjih, kjer bi sicer prenehalo aktivneje obstajati zaradi predrage proizvodnje. Tako bo kvota, dodeljena Sloveniji pomenila, da bo lahko naša država proizvedla (in imela za to trg) določeno količino mleka, ki bi sicer lahko bila, po ekonomski logiki, mnogo ceneje proizvedena na Nizozemskem. In kvote so lahko usodni udarec kmetijstvu v Ribniški dolini. Pravzaprav bi morala biti priložnost in osnova za razvoj, saj bi država, z dodelitvijo kvote za mleko našim kmetom omogočila, da bi se del mleka, ki bi bil lahko ceneje proizveden na Štajerskem ali Gorenjskem, proizvedel v Ribnici. Toda težava bo nastopila pri preprostem vprašanju, komu dodeliti kvoto med Hrovačo in Dolenjo vasjo. Tistim nekaj zgaranim ženam in možem, ki še vztrajajo pri kravi, dveh ali treh? Ali morda njihovim hčeram in sinovom, ki kljub gospodarski krizi ne vidijo smisla in prihodnosti v kmetovanju na majhnih parcelah ali na kmetiji z eno ali dvema kravama? Ali se bo res zgodilo to, da med Hrovačo in Dolenjo vasjo nihče ne bo pridobil mlečne kvote ali le peščica njih? Če bo tako, potem vsaj deset let po dodelitvi kvot nihče na tem področju ne bo smel proizvajati mleka, tudi če bi to želel. Kaj bi to pomenilo za kulturno krajino, si lahko le predstavljamo. Če bomo to dopustili, bomo krivi vsi. Od države, politikov - delujočih na lokalnem in državnem nivoju, strokovnjakov, delujočih na področju kmetijstva, in v veliki meri tudi lastniki zemljišč. Država, ker je dovolila nerazumno drobljenje zemljišč in kmetij, politiki, ker v nebrzdanem boju za politične točke in priljubljenost niso hoteli v svoj program vključiti manj priljubljenih tem, strokovnjaki, ker so se problema sicer zavedali, a ob vsem tem le nemočni obupavali na zaokrožitev kmetij, parcel in domnevani realnosti novih časov. In kaj pravzaprav lahko naredimo, da se tistemu, kar se zdi neizogibno, vendarle izognemo? Najprej ničesar, ampak res ničesar ni mogoče narediti brez zložbe, zaokrožitve parcel in kmetij. To je potrebno nadgraditi s tem, da kot država lastnikom parcel, ki jih ne želijo več obdelovati, omogoči prodajo ali pa tisto, kar je mnogo bolj realno, z dolgoročno najemno pogodbo, pri kateri lastnikom zemljišč plačuje letno rento, ki je neke vrste odškodnina ali najemnina. Tako so problem rešili v vseh državah EU. Najti je potrebno dva, tri ali štiri mlade ljudi v vsaki vasi, ki so se pripravljeni s kmetijstvom ukvarjati kot s poklicem. In tem je potrebno omogočiti, da s pomočjo podpore mladim kmetom iz državnega proračuna in iz denarja predpristopne pomoči EU (tako imenovana SAPARD pomoč od leta 2000 naprej) izpeljejo nujne investicije (postavitev sodobnih hlevov na obrobju vasi, nakup mehanizacije in ostalo). To je, zdi se, da edina pot. In za vse to imamo čas do leta 2003, morda 2005. Takrat pa bo Slovenija verjetno že članica EU, imela bo svoje kvote in skoraj nič več se ne bo dalo spremeniti. Bojim se, da ta zapis zveni črnogledo, a je žal realen. Bojim se, da ga nekateri ne bodo hoteli razumeti. Toda, kaj je mogoče pošteno napisati drugače? Sam ne bi želel biti grobar kmetijstva v Ribniški dolini. In grobarji bomo vsi, od države do politikov, lokalnih in državnih, od strokovnjakov do lastnikov parcel. Da, celo vsak Ribničan bo lahko grobar tistega, kar so nam zapustili predniki in kar se je ohranilo stoletja. Toda še imamo priložnost, da kaj spremenimo... op P RT O ZA GOSPODARJE LASTNEGA ČASA DOLENJSKA BANKA \v7 P-206 1.1 1.546.000,00 SIT P-206 1.4 1.728.000,00 SIT AVTO SERVIS UGODNI KREDITI T+5% LEASING Bi radi učinkovito predstavili svojo dejavnost? Bi radi šli v korak "s cajtom ' in bili "cool"? ; ui m. 9 $ J*' Bi radi prodali več? ■ - š » *• S L % ? & l| ■ ■ 3 x DA? : * S * i ^; .;v:. ■ ... rešitev . ^ #: .■ * , mi GSM: 041/536 889 (Marko Modrej) Kjer je Rešeto, tam ste tudi vi! 1310 Ribnica, Lepovče 42, tel.: 061/861-980, 860-840, fax: 061/861-981 E-mail: kvm@siol.net n puMej d.o.o. RIBNICA • Industrijska čistila in razmastila • Visokotlačno pranje (300 barov, 98°C) in zaščita škarp, fasad, tlakov • Nizkotlačno peskanje naravnega in umetnega kamna PODJETJE M iBGOVinO m STORITVE Goričo vos 18,1310 Ribnico tel./fo«: (OBI) 862-272 gsm: 041 642-713 Pisarno: Olerharjevn 9, Ribnica Čiščenje kanalizacije od premera 5 do 30 cm. PRONEKO Vrvarska 3, 1310 Ribnica Tel./fax: 061/860-660 GSM 041 712-070 E-mail: proneko@siol.net INTEL PENTIUM II 300MHz 128k/celeron 64Mb sdram/5,2Gb trdi disk/1,44 Mb disketnik, ATI 3D CHARGER 4Mb AGP, cd rom 32 x hitrost, zvočna kartica SB VIBRA 16, ohišje mini tower, miška + podloga, tipkovnica MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT! CENA NE VKLJUČUJE 5% TRD: 99.999,00 SIT tu Pooblaščena trgovina v Ribnici tehnounion MARIJA MARKEU s.p. Gornje Lepovče 86 1310 Ribnica Brezplačna dostava ter ugodne cene strojev MIELE, BLANCO, švedski lak za parket in pluto, gorska kolesa, šivalni stroji. Novost pri fehnounionu so sesalniki angleškega proizvajalca HOOVER. Pri nas dobite najnovejši model pralnega stroja CANDY ECLYPSA že za 55.518,00 SIT. Informacije na tel.: 061/861-714. SONY. SHARP BLANCO Miele Cmaw ©Husqvarna ßspesua. KELOmat Casco Nobel Nobd Ind nitrier GOSTILNA: • tor, sre, čet: od 9-• petjSobJO' • ned: od 10-21 •TeL 862-621 m TRGOV pon.-pet:| od 7-1930 Ssob-od7-13 • ned-od 8-11 Zabavne strani pripravil in uredil: Marko Modrej Pomlad že pošteno trka na naša vrata, kar je po dolgi in tokrat za spremembo pravi zimi prav prijetno. Led je torej staljen in ovo-denel, prebit pa je tudi v naši novi akciji, ki smo jo začrtali z novim letom, in sicer RIBNIŠKI PUŠELJC, ki ga uvrščamo v DRUŽABNI KOTIČEK. Res, da ni še pisemskega navala, kot je bil v zadnjih mesecih preteklega leta, ko smo na teh straneh izbirali najpriljubljenejšo osebo v občini Ribnica, je pa nekaj precej zanimivih predlogov za osebnost letošnjega leta. Več o tem na naslednji strani. Verjetno so mrzli dnevi v preteklem mesecu krivi tudi za nekoliko manj pošte za nagradno igro. Fotografijo, za katero smo v prejšnji številki spraševali, kaj prikazuje, smo nekoliko preveč skrili oz. odkrili, saj je bila objavljena na naslovnici. Prepričani pa smo, da bo ponovno več pošte med letom, predvsem pa ob koncu leta. Tokrat boste morali s fotografije ugotoviti, koga smo na njej zamaskirali in kje, v kateri vasi je bila fotografija posneta. Odgovorite lahko z imenom in priimkom skrite osebe oz. z vlogo, ki jo je ta oseba predstavljala. Oboje bomo upoštevali. V pomoč vam razkrijemo, da je bila fotografija objavljena na naslovnici letošnje prve številke glasila Rešeto. Izžrebanci 2. številke pa so naslednji: Pravilen odgovor: Fotografija pusta prikazuje parodijo na avtohtone lipicance. 1. nagrado - radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UNIVOX, prejme: FRANC BARTOL, Opekarska 3, 1310 RIBNICA. 2. nagrado - 2 color filma, ki ju poklanja FOTO TONI Ribnica, prejme: MIHAEL SLEVEC, Groharjeva 18, 1241 KAMNIK. 3. nagrado - 2 vstopnici, ki ju poklanja KINO RIBNICA, prejme: SUZANA MAROLT, Na Pesek 36, 1317 SODRAŽICA. Nagrajencem čestitamo. Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. NAGRADNA SKRIVANKA Kdo je na fotografiji in kje je bila le - ta posneta? Nagrade: L nagrada: večerja za 2 osebi, gostilna URŠNJAK 2. nagrada: radijska čestitka, radio UNIVOX 3. nagrada: 2 color filma, Foto TONI ^ KIII» O M I KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:______________________________________ Moj naslov: Tel.: KUPON - KDO MANJKA NA FOTOGRAFIJI IN KJE JE PRIREDITEV BILA? Rešitev je:____________________________________ Moj naslov: Ime in priimek: Ulica:___________ Pošta:___________ Tel. številka: KUPON - “RIBNIŠKI PUŠELJC” Osebnost:______________ Projekt oz. pomembno delo:_ Na kakšen način pripomore k razvoju doline? V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnite pa spodnji kupon s polnim naslovom. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasneje do 1. aprila 1999. Kupon za brezplačno objavo malih oglasov lahko izrežete in ga pošljete po faksu: 061 - 861 091. “RIBNIŠKI PUSELIC” Kot smo omenili na prejšnji strani, je v uredništvo prispelo nekaj predlogov za osebnost leta '99. Do oktobra bomo zbirali predloge, ki jih boste napisali na naše kupone, v zadnjih treh številkah pa bomo glasovali za osebe, ki so v tekočem letu dale pečat razvoju Ribniške doline oz. so se s svojim delom in dejanji vtisnile v vaš spomin, ker so prispevale k razvoju naše doline. Ne glede na to, da bomo vsak predlog upoštevali le enkrat, lahko pošljete za določeno osebo več glasov, seveda z različnimi utemeljitvami. ■■ Tokrat ste predlagali naslednje osebnosti, ki so se s tem že uvrstili na ■h glasovanje ob koncu leta: • Župan občine Ribnica g. Jože Tanko, ki po vašem mnenju veliko prispeva k splošnemu razvoju doline, ^ vodi projekt celovitega razvoja občine, se uspešno povezuje s L sosednjimi občinami, s formiranjem dobre ekipe in doslednim izvajanjem uspešno uresničuje svoj program ter pomaga pri ^ nadomeščanju izgube nekdanjih "velikih" podjetij. • G. Tone Matelič uspešno izvaja tečaje smučanja, skrbi za ravoj športnih dejavnos-” ti v Sodražici, skrbi za smučišče Izvir. • Dr. Alenka Nadler Žagar skrbi za zdravje Ribničanov in rešuje številna življenja krajanov, kot članica "Lions Kluba" pomaga pri humanitarnih in družabnih dejavnostih. • Pater Niko se vam je vtisnil v spomin zaradi ureditve Škrabčevih spisov, skrbi za promocijo kulture v Ribniški dolini. • Dekan Maks Ipavec (napisal je več knjig o Ribnici, veliko je naredil za promocijo Ribniške doline). Tako, to so bili predlogi tega meseca. Naštetih, kot smo omenili, ni potrebno več predlagati, v primeru, da pa želite njihovo dobro delo le še potrditi, vam tega nikakor ne prepovedujemo, samo da so druge utemeljitve. Akcijo RIBNIŠKI PUŠEUC vodimo skupaj z radiom UNIVOX, na katerem bo 1. oddaja v četrtek, 25. marca, ob 18. uri. Z oddajo RIBNIŠKI PUŠEUC se bomo srečevali vsak zadnji četrtek v mesecu, do oktobra, ko bodo teimini postali pogostejši. Preko valov radia Univox boste lahko v živo predlagali, v vsaki oddaji pa vam bomo pripravili tudi kakšno presenečenje. Torej, predlagajte osebnost leta preko naših kuponov in na slišanje v četrtek, 25.3., ob 18h. DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URŠNIAKU OBRAČA Letos mineva 10 let, odkar sta zakonca Marija in Jože Ambrožič ■p odprla lokal v Sušju. Poimenovala sta ga Mesarija Ambrožič, saj £ je bila mesarija tudi njuna osnovna dejavnost. V trgovino so radi zahajali tako sosedje kot prebivalci okoliških vasi in pa Ribničani. Da bi stanovalcem ribniškega trga še bolj ustregla in bi lažje prihajali do dobrot izpod Jožeteve sekire in pridnih rok, sta leta '94 na Opekarski cesti zgradila novo, prijazno hišo, v kateri domujejo trgovina z mesarijo in bife. Da pa bi lahko obiskovalci mesne in ostale jedi ob obisku še poizkusili, sta pričela razmišljati o restavraciji. In tako sta iznajdljiva Marija in Jože, 22. januarja letos povabila znance in prijatelje, naključne obiskovalce in ostale gospodarstvenike na otvoritev Gostilne Uršnjak, v prvo nadstropje stavbe na Opekarski L Najprej me je zanimal delovni čas. Precej je bilo namreč primerov v Ribnici, ko so prišli gostje od drugod (turisti, športniki...) in si v nedeljo popoldne niso mogli privoščiti kosila z juho., saj so se vsi lokali z raznoliko hrano zaprli zgodaj popoldne. Velik plus je torej delovni čas gostilne pri Uršnjaku, ki je odprta od torka do četrtka od 9h- 22h, v petek in soboto od 9h - 21h, v nedeljo od 10h - 21 h, ob ponedeljkih pa je zaprta. Njena druga pozitivna točka je jedilni list, saj si lahko privoščite domač Uršnjakov narezek, Jožetovo tlačenko, primorske jedi s pršutom, olivami, nadevanim paradižnikom, klobaso v vinu, rezance z dodatkom, gobe po dunajsko, mrežno pečenko, tržaško bržolo, ploščo Uršnjak, zrezke na X načinov, sirove štruklje, razno zelenjavo, solate, palačinke, hruško v teranu... Našteli smo le del ponudbe, ki poleg dnevnih malic in kosil privablja številne goste iz Ribnice in drugod. Estetsko opremljen lokal ima 70 sedežev, nad restavracijo, v 2. nadstropju, je posebna "klubska" soba, ki je namenjena sestankom, občnim zborom, prezentacijam, na voljo pa ima 20 sedežev. Gostilna Uršnjak je prijetna popestritev turistično-gostinske ponudbe v Ribnici. Zakonca Ambrožič sta ponosna tudi na osebje, ki je v celoti iz Ribnice in lepo skrbi za svoje goste. Od 1 zaposlenega pred 10 leti je danes pri njih zaposlenih 16 ljudi (mesarija v Sušju, trgovina in mesarija, bife ter gostilna v Ribnici), kar je tudi lep prispevek k razvoju ribniškega gospodarstva in zmanjševanju brezposelnosti. Če oklevate, kam ob koncu tedna na kosilo, večerjo, domače vino, potem dvignite slušalko in pokličite 862 621 in rekli si boste lahko le "mizica, pogrni se". Marko Modrej O PUSTU PO PUSTU Spodbudno je, da tudi drugo leto pustni prikovala bolezen in tako niso prišle karneval v Ribnici bo. Ali bo spet trajal tri pustne skupine s Hrvaške in iz Italije, in dni, se še ne ve, znano pa je, da je bilo tudi radovednežev po naših ulicah je bilo letos na sobotnem sprevodu preko 800 manj. A najtežje je bilo organizatorju, etnografskih mask in maškar ter okrog Pustnemu društvu Goriča vas. Za pripravo 8000 gledalcev. Mnoge pa je na posteljo tako velike prireditve, ki je že pred štirimi Pustna sekcija KUD Dolenja vas se je predstavila pod naslovom "Nori parlament št. 2" (zrcalna podoba parlamenta, ki je v Ljubljani). Zasedal je eno uro, največ dela pa sta imela Kacin in Hvalica. Ob nekajkratnih udarcih s časopisom si je moral Hvalica nadeti boksarske rokavice, da je lahko obračunal. Zaradi bolezni je bila odsotna le Polonca Dobrajc. Tekst: Janez Ilc leti prerasla samo sebe, je neutrudnemu predsedniku Cvetu Marinšku ostala le peščica enako mislečih zanesenjakov, a zmogli so kljub slabemu ter mrzlemu vremenu. Še pred tridnevnim rajanjem so nekateri dvomljivci ugibali, ali bodo dobro - in prostovoljci letos sploh zagrizli v to veliko jabolko, ker so se razhajanja čutila tudi v samem društvu. Zato so člani s Cvetom Marinškom naredili še enkrat več kot ponavadi. Postavili so šotor, petkovo zabavno prireditev, karnevalsko soboto in nedeljsko otroško prireditev. Denarnih podpornikov je bilo dovolj, sicer pa so bile prireditve stroškovno pokrite skoraj 80 % še pred začetkom pusta. Generalni pokrovitelj je bila občina, generalni sponzor pa Pivovarna Laško. A kdo bi brez pustnih peripetij! Na sobotni dan sta se za "kruh" potegovala kar dva, društvo in zasebnik. Nova, a dobra izkušnja za predsednika Marinška, saj, kot je dejal, doslej še nihče ni izkoriščal pustne sobote sebi v prid. Pustno društvo si bo za prihodnje leto pridobilo koncesijo, takšno kot jo ima Turistično društvo v času Ribniškega sejma, ko na isti dan nihče drug ne more tržiti brez njihovega dovoljenja. A. Pahulje PLANINSKO IFÖjI OKBŠTVO MAREC K»™1«* llatimi: SOBOTA, 20. Kam: v JELENOV ŽLEB “tradicionalni zimski pohod” Načrt ture: Nova Štifta -Travna gora - - Jelenov Žleb -Travna gora Zahtevnost: MANJ ZAHTEVNA Trajanje: 8 UR APRIL llatuin: SOBOTA., 17. Kani: na MENINO PLANINO (Vivodnik) 1508 m Načrt ture: Tuhinjska dolina - Golice - Menina planina (Vivodnik) - - Zgornji Tuhinj Zahtevnost: NI ZAHTEVNA Trajanje: 6 UR lufo: Jože Andoljšek ( 860 - 555 ali Odbor za pohode v društveni pisarni, Gorenjska c. 9, ob ponedeljkih. Prijave: Marjana Rozman, v četrtek pred odhodom (od 18" - 19h) v društveni pisarni. m a I i <16 LASI Prodam dele za Vugo Koral (motor, menjalnik, rezervoar za gorivo, itd...) in še neatestirani lahki priklopnik. Franc Šilc, Praproče, 1316 ORTNEK, tel. 861 498. Prodam osebni avto Mercedes, letnik 79. Prodam osebni avto VW Derby LS, letnik 79. Prodam novo tračno žago za železo. Viktor Modic, SODRAŽICA, tel. 866 354, dopoldan 866 211. Prodam dve obhajilni oblekici za vitki deklici, s čevlji (št. 35) in vsemi dodatki. Vse je rabljeno le enkrat. Tatjana Arko, C.N.O. 48, 1317 SODRAŽICA, tel. 866 518. Ugodno prodam tovorno prikolico ( kovinsko z lesom, dimenzije 150 cm x 108 cm x 30 cm ). Prikolica je na ogled pri ŠEGA, Ravni dol 1, 1317 Sodražica. Vse informacije dobite po telefonu 061-332-311 po 19. uri. PGD Ribnica Merharjeva ul. 1 1310 Ribnica tel.-fax :(061) 861-269 SPOŠTOVANI SOKRAIANI! GASILCI PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA RIBNICA SE ČUTIMO DOLŽNI, DA SE VAM OB ZAKLJUČKU AKCIJE »KOLEDAR V VSAKO GOSPODINJSTVO« NAJLEPŠE ZAHVALIMO ZA DAROVANA SREDSTVA. OB KONCU LETA 1998 SMO OBISKALI 715 GOSPODINJSTEV V RIBNICI. VSEM SMO VOŠČILI OB NOVEM LETU IN PODARILI KOLEDAR, NA KATEREM SO TELEFONSKE ŠTEVILKE, KI JIH LAHKO POKLIČETE, KADAR STE V NEVARNOSTI ALI POTREBUJETE POMOČ. AKCIJA JE BILA NAMENJENA ZBIRANJU SREDSTEV ZA POSODOBITEV, VZDRŽEVANJE IN NAKUP GASILSKE IN REŠEVALNE OPREME. NA TAK NAČIN SE BREME ZA NAKUP NOVE OPREME PRENESE NA VSE PREBIVALCE IN VSAK PRISPEVA PO SVOJIH ZMOŽNOSTIH ZA OPREMO, KI JO BOMO RIBNIŠKI GASILCI MORDA RABILI PRI NESREČAH. ZAVEDATI SE MORATE, SPOŠTOVANI KRAJANI, DA SMO RIBNIŠKI GASILCI IZKLJUČNO PROSTOVOLJCI. OGROMNO SVOJEGA PROSTEGA ČASA PREŽIVIMO V GASILSKEM DOMU, DA GA VZDRŽUJEMO, SE SAMI USPOSABLJAMO, ORGANIZIRAMO RAZNE PRIREDITVE ALI SE JIH LE UDELEŽUJEMO, POLEG VSEGA TEGA PA SMO ŠE PREKO POZIVNIKOV NENEHNO PRIPRAVLJENI NA POMOČ V MOREBITNI NESREČI. S SVOJIM DELOM V DRUŠTVU NE MOREMO ZBRATI DOVOLJ SREDSTEV, DA BI KUPILI POTREBNO OPREMO ZA GAŠENJE IN REŠEVANJE, S KATERO POSREDUJEMO. TUDI V BODOČE PRIČAKUJEMO VAŠE RAZUMEVANJE IN POMOČ, SAJ BOMO LE NA TA NAČIN IMELI DOVOLJ OPREME ZA NAŠE PROSTOVOLJNO IN BREZPLAČNO DELO. KOT JE BILO ŽE OMENJENO, SMO SREDSTVA PREDHODNE IN PRAVKAR ZAKLJUČENE AKCIJE NAMENILI ZA ZAMENJAVO GARAŽNIH VRAT IN NAKUP KOMPRESORJA ZA POLNJENJE ZRAKA V GASILSKIH TOVORNIH VOZILIH, DA TAKO LAHKO TAKOJ INTERVENIRAMO. V ZADNJI AKCIJI »KOLEDAR V VSAKO GOSPODINJSTVO« SMO ZBRALI 719.310,00 TOLARJEV. ZA ELEKTRIČNA DVIŽNA VRATA IN KOMPRESOR PA SMO MORALI ZAGOTOVITI 1.700.000,00 TOLARJEV. VRATA SMO DOBILI VSEENO, SAJ JE DOBAVITELJ ODOBRIL, DA LAHKO RAČUN PORAVNAMO DO KONCA LETA 1999. IZ TABELE JE RAZVIDNO, KAKO SMO KRAJANI RIBNICE PRISPEVALI ZA RAZVOJ IN VZDRŽEVANJE SVOJEGA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA. OMENIL BI SAMO TO, DA SO NAJMANJ SREDSTEV NAMENILI PRAV TISTI, KI SO NAJBOLJ POŽARNO OGROŽENI. KONČNO SLIKO PA NAJ Sl USTVARI VSAK SAM, KO BO VIDEL REZULTATE NAŠIH PRIZADEVANJ, S KATERIMI HOČEMO ZAGOTOVITI VEČJO UČINKOVITOST. MATJAŽ VIRANT PREDSEDNIK PGD RIBNICA Na podlagi 1. odstavka 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/97) in sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica, z dne 11.02.1999, Občina Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3, razpisuje IAVN0 DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN, ki bo v sredo, dne 07.04.1999 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3. I. Predmet prodaje je prizidek k poslovno -stanovanjski stavbi Ortnek 16, na pare. št. 92/5, v izmeri 44 m2 k.o. Velike Poljane. n. Izklicna cena je znižana za 20 % in znaša 1.677.217,00 SIT. ra. Varščino v višini 10 % izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva, ko sklene pogodbo. rv. S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica, št.: 51310-630-12019, ali pri blagajni občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. V. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI. Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani javni dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu. VII. Davek na promet nepremičnin in druge stroške prenosa in vknjižbe plača kupec. VIII. Ogled nepremičnine je možen na kraju samem. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 8614)90. OBČINA RIBNICA ULICA RAZNAŠANJA IZROČENO KOLEDARJEV ZBRANO TOLARJEV POVPREČJE TOURJEV Kolodvorska, Šolska, Majnikova, Jožeta Petka 51 51.750,00 1.014,70 Hrovača 30 45.500,00 1.516,60 Mala Hrovača 18 23.400,00 1.300,00 Grajska pot, Cesta na Ugar, Topniška, UI.Talcev, Podgorska, Opekarska, Louisa Adamiča, Kurirska, Kosovelova, Čolnarska 115 132.870,00 1.155,40 Lepovče 27 29.500,00 1.092,60 Škrabčev trg, Ob Bistrici, Urbanova, Ljubljanska, Gallusovo nabrežje, Struška 53 94.400,00 1.781,10 Prešernova, Prečna, Vrtnarska, Trubarjeva, Merharjeva 44 61.300,00 1.393,20 Zadolje 6 8.000,00 1.333,30 Gorenjska cesta, Gornje Lepovče 96 123.450,00 1.285,90 Knafljev trg 183 98.590,00 538,70 Prijateljev trg 92 50.500,00 549,40 SKUPAJ 715 719.310,00 1.006,00 OPTIXC] Tel.: 861-128 Majni kova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) 9{ITßl NUDIMO VAM: - očala na recept tudi brez doplačila - ultrazvočno čiščenje očal - tekočine proti rosenju MAX - krpice, etuije, vrvice, lupe ... - popravila - svetovanje Delovni čas: pon. 8 - 12 in 15 - 20 tor., čet. 8 - 12 in 16 - 18 sre., pet. 8 - 14 in 16 - 18 MENJALNICA MIKEL Kolodvorska 9 a, Ribnica tel./fax: (061) 860-657 $ odkup in prodaja deviz $ non - stop 800 - 1800 $ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji NOVO: Borzno posredovanje odkup in prodaja delnic in PID-ov - ki kotirajo na Ljubljanski borzi (Lek, Mercator, Krka ...) - ki niso na Ljubljanski borzi (Union, Laško ■..)_ $ DEM Č Opekarska 41a, 1310 Ribnica, TcL&fcoc.: 061y861-363 Delovni čas dopoldan: od 8 do 12h popoldan: od 15 do 19h sobota: od 8 do 12h Pekarna mm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept =0 (n £ 00 IBSUM3B51 NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p. Del, čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 862 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO UŠE - Ribnici - Grii, thetUnovanjiki hii dinL 12,518,5 m. id. pare. 660 m', dre um. O, SAT, IH, EU roda. kompldno dorajana. oprana po dogovoru, tona 24.I80H00.00 SIT. Možna amonlan a hOa al dkond I km ed morji na hrvtiid obali • Sodražica • center, atareüa stanovan|aka hiia, primerna za poaloiml praalor, ielpirc.1668 m’, al, roda, cena 7i54.000.00 SIT. VIKENDI: • Ortnek - bivalna brunarica 5x4 m epramljena, in gndtwia parcela 1342 m' z začato novogradnjo (prva ploič a 10 x 12 m) * popolno gradbeno dok, lepa lokadja, cina 9.552.000,00 Sff ali 99.500 DEM. STANOVANJA: - Ribnica - rtrogi center iertubno rlanovanje, primimo za poslovne prostore, večkosll cca 215 m2, dvorit če velikosti 96 m2. Bildrika, voda, tat, cantnlno egrivanji, cena 16.740.000,00 SIT. • Ribnica - center, dvosobno stanovanji 110 m', pritličje, možen poslovni prostor, el, roda, tel, Mas. ogrevanje, cena 5.600.000,00 SIT. vsa infrastruktura v objektu, dok. urejeni, cini 8.742.000,00 SIT. • Ribnica - center, gostinski lokal 399 m', od tega stanovanjski del ca 150 m1, potreben adaptaciji, mnogo pomožnih objektov, ca 300 m1, lastni paridml prostor 1200 m1, zelenica 600 m', vrt cca 160 m', al, roda, Mat ogrevanje, cona 55.970.000,00 SIT. PARCELE: - Ribnica - Gorenja vas, kmetijska parcela ca 26 a, cena po dogovoru. - Kolpa • Laza, zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, velikost ca Ba, dostop vrojen, narejen Izkop, grad sa lahko takoj, cona 2.500.000,00 SIT. GOZDOVI: •Podtabor-gozd 3, rol 7 ha 93 a 85 a' U Podtabor, cona po dogovoru. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORE - Ribnica - Goriča vas poslovni prostor ca 60 ra' za mimo dejrmast, na zato dobri tokacfi, dokumentacija urejene STANOVANJA: Pokličite nas in nam POSLOVNI PROSTORE • Kočevje - industrijska cona, poslovni prostor, 86 m' v pritličju, IV. grJaza, zaupajte Vaše želje! Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00 RAZSTAVNO-PRODAJNA GALERIJA [Föiön«£p. I PRUS TONE s.p. tel.: 061/860 - 569 1 Gorenjska c. 10 tel./fax: 061/862 - 400 J 1310 Ribnica J GSM: 041 -633-415 MULIMO VAM: izdelava fotografij v 1 uri fotografije dobite v albumih za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti @ velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... ® strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE MA ENEM MESTU • ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI MOINITAŽA - AIMDOLJŠEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOVI kNAUF Hrovača 6 1 1310 RIBNICA (gfrmatrong Mbt: (041) 647 226 RIGIPJ Tel.: (061) 863 089 OPTIK JANEZ POZNIČ s.p. Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 061/860-367 Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 19.00 sobota zaprto Še več Slovencev na Triglav! NIŽJE PREM,JEdo 2^>/o V Zavarovalnici Triglav, d.d., smo s 1. januarjem 1999 občutno znižali premije nekaterih avtomobilskih, premoženjskih in kmetijskih zavarovanj, pri tem pa še vedno zagotavljamo 100-odstotno varnost naših zavarovancev. S še bolj dostopnimi premijami ter zanesljivimi zavarovalniškimi storitvami skrbimo za to, da bi bilo življenje v Sloveniji bolj varno. avtomobilska zavarovanja premoženjska zavarovanja kmetijska zavarovanja • znižanje premije za zavarovanje polnega avtomobilskega kaska za vse vrste vozil za 15 odstotokov; • zavarovanje tatvine vozila (kombinacija K) je cenejše za 30 odstotokov; • ob sklenitvi polnega avtomobilskega kaska so kriti stroški najema nadomestnega vozila (kombinacija I) in stroški pomoči na cesti (kombinacija R) brez plačila dodatne premije: • in še druge ugodnosti. Znižanje premije za 20 odstotkov pri; • požarnem zavarovanju objektov, opreme in zalog; • zavarovanju gospodinjskih strojev in aparatov; • zavarovanju računalnikov, glasbenih instrumentov in akustičnih aparatov; • zavarovanju stekla; • zavarovanju obratovalnega zastoja zaradi požara; • montažnem zavarovanju; • zavarovanju opreme v zakupu; • zavarovanju blaga v hladilnicah in zamrzovalnikih; • zavarovanju sejmov. • znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju: - vinogradov, - sadovnjakov, - hmelja in - vrtnin. • znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju: - kopitarjev, - govedi in - psov. Podrobnejše informacije o številnih drugih ugodnostih in celovit pregled nad popusti pri naših storitvah lahko dobite na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. DFUTURA KMETIJSTVO NOVOSTI PRI FINANČNIH INTERVENCIJAH ZA KMETIJSTVO V LETU 1999 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v letu 1999 uvaja spremembe v načinu uveljavljanja intervencij. Cilj sprememb je, da se usposobijo vsi udeleženci izvajanja intervencij v kmetijstvu za prevzem sistema EU, izboljšanje evidenc in kontrole upravičenosti uveljavljenih ukrepov, usposobitev za kvalitetnejše načrtovanje in spremljanje učinkov intervencij ter olajšanje in poenostavitev postopkov. Vse to bo mogoče le ob hkratni izgradnji in uveljavitvi računalniško podprtega sistema. Bistvena novost je, da se uvaja obvezna izpolnitev in predložitev izpolnjenega posebnega obrazca, ki smo ga poimenovali PODATKI O KMETIJSKEM GOSPODARSTVU. Ta obrazec je treba poslati priporočeno, na naslov: POSLOVNO ZDRUŽENJE PREHRANE ZA SLOVENIJO - GIZ, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, NAJKASNEJE DO 15. APRILA 1999. PREDLOŽENI OBRAZEC JE POGOJ ZA UVELJAVLJANJE KAKRŠNEGAKOLI UKREPA INTERVENCIJ V LETU 1999 IN SE VLOŽI SAMO ENKRAT LETNO. Če ugotovite, da ste zainteresirani vsaj za enega od predvidenih ukrepov, ne glede na to, kdaj v letu ga boste uveljavljali, morate izpolniti in poslati obrazec o kmetijskem gospodarstvu. Pri izpolnjevanju je treba biti posebno pozoren na zahtevo v uredbi, da se v obrazec vpisujejo podatki, ki odražajo stanje v kmetijskem gospodarstvu na dan 31. marca 1999. Obrazce in informacije lahko dobite pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije ali pri lokalnih enotah Kmetijske svetovalne službe. Predstavitve intervencij bodo po KS: KS Sveti Gregor in KS Velike Poljane, Gasilski dom Sveti Gregor, dne 24. 3. 1999 ob 10.00 uri, KS Ribnica, zgornji prostori Miklove hiše, dne 25.3. 1999 ob 10.00 uri, KS Dolenja vas, Gasilski dom, dne 26.3. 1999 ob 10.00 uri. Kmetijska svetovalna služba ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete JUSTINE NOSAN iz Prigorice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Kregarjev! in ostalemu osebju ribniškega ZD, župniku Avguštinu za opravljen obred ter pevcem pevskega zbora Lončar iz Dolenje vasi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA Enota Ribnica Škrabčev trg 19, 1310 Ribnica Telefon:861 927 BRESKOVA K0DRAV0ST (Taphrina deformans) ZNAKI OKUŽBE To je bolezen, ki jo vsak sadjar pa tudi vrtičkar dobro pozna, saj dela velike težave in zahteva redno škropljenje breskev. Spomladi, ko listje odganja, opazimo, daje izmaličeno, namehurjeno in skodrano. Listi so odebeljeni in mesnati ter zelo lomljivi, obarvajo se rumenozelenkasto ali rdečkasto. Okuženi listi porjavijo, se posušijo in odpadejo, tako da obolele breskve ostanejo brez listja že v začetku poletja. POSLEDICA OKUŽBE Izguba listja ima za drevo hude posledice, čeprav zraste pozneje novo. Drevo se izčrpa, les ne dozori in pozebe, cvetni nastavek je naslednje leto slab, slej ko prej pride tudi do propada drevesa. KAKO PRIDE DO OKUŽBE Gliva prezimi v brstih in vejicah in zgodaj spomladi vzkali v posebne brstiče, ki okužijo komaj opazne lističe. KDAJ ŠKROPIMO Proti bolezni je treba že zelo zgodaj škropiti. Do močnih okužb pride zlasti v pomladih, ko je dosti padavin, v nekaterih suhih pomladih pa bolezni skoraj ni. Čeprav obstajajo v občutljivosti razlike med sortami, škropimo redno vse sorte, kar seveda velja tudi za nektarine. Breskve je treba škropiti v času, ko se začno odpirati brsti. To moramo dosledno upoštevati, čeprav se bo komu zdelo, daje za škropljenje še prezgodaj. V blagih zimah se lahko zgodi, da breskve napno brste že februarja ali v začetku marca in prav v takih letih pride navadno do močnih okužb po kodravosti. Kdaj določimo rok za škropljenje, je pomemben razvojni stadij breskve, ne pa datum. Vsako poznejše škropljenje je neuspešno. PRIPRAVKI ZA ZATIRANJE Uporabljamo lahko bakrove pripravke (bordojsko brozgo, bakreno apno, cuprablau), primerni so tudi organski fungicidi (radociram ali ciram S-75, radotiram, dodin in delan). Škropimo temeljito z dosti škropiva. Pripravila: Irena Šilc, ing. kmet. GRČAVLIANI Iz ljubezni do domačega kraja je Mirko Oražem prvi zajel njegovo preteklo življenje v knjigi PRED 500 LETI SO BILE 'MASERN' IN V NJIH “HINDERHONDERH” “Tudi nas Slovence, ki smo prihajali iz Grčaric v Dolenjo vas, so otroci med potjo skozi Rakitnico obsipavali s hinderhondeiji,” je na svoji prvi predstavitvi knjige Grčarice skozi preteklost, spomine obujal njen avtor Mirko Oražem. V teh krajih Je preživel otroštvo skoraj od rojstva, se šolal v osemletki In se zaradi navezanosti, ki jo čuti do domače vasi, po tolikih letih odločil, da ji posveti prvo knjigo, ki je v celoti posvečena Grčaricam in njenim prebivalcem. Bile so edino naselje v ribniški občini, kjer je nekdaj živelo nemško ljudstvo, Kočevarji, ki so se v zimah med letoma 1941 in 42 odselili. Tisti Slovenci, med katerimi je bil tudi avtor, so ostali sami, in spominja se "prvega prišleka Konstantina Dezorda, ki je skozi vas peljal natovorjen ročni voziček, zadaj pa ga je rinila njegova hči Anica." Do konca vojne seje v Grčarice in Grčarske Ravne naselilo 29 družin, praznih pa je ostalo 15 hiš in potem je prišlo človeka nevredno pobijanje, rušenje in maščevanje in "nekdaj lepo urejena ter negovana vas s svojim ponosnim središčem je bila ob koncu II. svetovne vojne in nekaj let po njej pravo razdejanje," piše avtor Oražem. Potem je prišla še povojna prisila in Grčarice odrezala od sveta s t. i. zaprtim področjem, lastnina Kočevarjev je bila podržavljena, takratna vlada pa je razpolagala z vsemi objekti na strogo varovanem prostoru. Po dolgotrajnem in mukotrpnem zbiranju objektivnih podatkov, ki bi mu služili, da stvarno predstavi preteklost, in zavoljo spomina, ki mu ga je dala narava, ter volje, da vse to zapiše, knjiga obsega 150 strani, od tega 66 fotografij, 14 zemljevidov in skic. Že zaradi vsega tega je avtorju treba priznati velik trud, pogum, vztrajnost in izreden posluh za dokumentiranje, čeprav nihče ne more izčrpati vsega dogajanja preteklih stoletij, je na prvi predstavitvi knjige 5. marca v gostilni "Pri Černetu" v Grčaricah povedala lektorica Tanja Debeljak. Avtor sam priznava, da je bil do določenih občutljivih povojnih dogajanj zadržan in se do njih raje ni opredeljeval, zato bi marsikdo morda želel dopolniti njegove besede. S knjigo je želel le ustvariti kažipot, ki vodi od njegovih prednikov do najmlajše generacije, ki ji na ta način prenaša sporočilo, je njen namen opisala Debeljakova. Knjiga, ki je izšla večer pred prvo svojo predstavitvijo in jo je pripravila območna izpostava SLKD, je spisana v spomin na 500 - letnico prvega zapisa imena v urbarju; utrinke, ki jih je Mirko Oražem zbral in zabeležil, pa je predstavil tudi v Dolenji vasi 10. marca in v Ribnici 12. tega meseca. Knjiga je natisnjena v 500 izvodih in je namenjena širšemu krogu bralcev, ne samo 175 prebivalcem Grčaric, kjer seje zadnji novorojenček rodil leta 1996. Tole je pa prava GRČAVLJANSKA STRAN, saj moramo nanjo umestiti hvalevredno dejanje, ki ga opravljajo domačini. Že prej so me opomnili, da vsakršen dih in utrip male vasice zbira In 26 let zapored ureja gostilničar Norbert Čeme (na fotografiji levo). Ni nam znano, da bi bilo še katerikoli drugi vasi v dolini toliko do zgodovinskega spomina, da bi ob vsakem koncu leta izdala Vaška obvestila. Motiv? Znajti se je bilo treba, če so želeli novico razširiti med vse Grčavljane, in ker so okrožnice svoj čas preživele, se je Norbert Černe skupaj s svojimi sodelavci odločil, da celoletno delo in dogodke z listkov združi v večjo celoto. Sredstva pridejo iz vaške blagajne, kopiranje pa podjetja velikokrat zagotovijo brezplačno in tako tik pred novim letom, že 26 let, vsako gospodinjstvo dobi in prebira grčavljanske aktualne zadeve, Brane Žunič obvestila popestri s karikaturami, domači inženir pa sestavlja nagradno križanko. Izdajo samo 70 izvodov in vsi takoj poidejo, tako da smo si mi lahko zagotovili le en izvod Vaških obvestil, iz katerega bomo prihodnjič kaj zanimivega objavili. Zato, da Grčarice, ki so na samem robu naše Ribniške doline, zaživijo tudi v našem glasilu. Alenka Pahulje Iz uredništva Iz uredništva POZABLJENI, ČEPRAV SE LONČARSKO VRETENO NI USTAVILO ŽE VEČ KOT 200 LET V februarskem Rešetu je bil objavljen članek Marka Modreja: NA OBISKU PRI ANI ČEŠAREK, ki nas je privedel do pisanja tega prispevka. Lepo je, da je predstavil stare in nove ustvarjalce iz gline, a pri tem je pozabil na dva lončarja z več kot 200 - letno tradicijo izdelovanja lončene posode. Čeprav živi v teh krajih, pa naj si vseeno bolje ogleda vsakoletni Ribniški sejem kakor tudi druge prireditve v Ribnici. Tone Nosan in Janez Bojc "Res si tako zelo želim, da bi nas fotografirali...Edini Grčavljani smo, ki smo tu živeli še pred vojno (bili bi štirje, a ena gospa ni utegnila priti), "je z radostnim glasom prosil avtor knjige Grčarice skozi preteklost, Mirko Oražem, ki sedi na sredini. ZA UREDITEV VAŠKEGA JEDRA PREČUDEN CVET JE V GRAPI ČRNI! Vas Velike Poljane so bile deležne pozornosti komisije ob lanskoletni akciji Moja dežela, lepo urejena in čista. Pričujoči fotografiji avtorice Kati Kostanjšek pa sta še dve od številnih, ki jih je "videl" njen fotoaparat. Ivanec Jože - Blažev je ob nekaj izvirnih kmečkih pripomočkih, ki so pri njih še vedno v uporabi, še posebno in to upravičeno, ponosen na svojega konja Rižana. Marjančna mama je lani izgubila moža, tolažbo pa gotovo dobila pri zelo posrečeni kombinaciji cvetja, ki je tako lepo popestrilo vhod v njeno hišo. Naj omenim, da je njen sin Janez Adamič izredno delaven in požrtvovalen predsednik Gasilskega društva Velike Poljane. Obe fotografiji pa naj bi bili vsem Poljancem spodbuda, da bo predvideni projekt ureditve vaškega jedra, o katerem je govoril župan g. Tanko, uresničen. Franc Šilc Ko pomlad počasi leze po prisojnih pobočjih Grmade, Petelinjeka, Brbovca, razkriva precej neokrnjen svet nad Velikimi Poljanami, kjer najdeš marsikaj lepega pa tudi trpkega. Na osojnih pobočjih Suhe krajine najprej zacveti na milijone velikih zvončkov - kronic. Vse to se skriva radovednim očem. Ko pa odkriješ to lepoto, ti zastane dih. Nato pa proti Šobam, kjer se malo kasneje razbohoti pisana preproga telohov. V različnih barvnih odtenkih - od bele, rožnate, do skoro rdeče, do zelene - lepotijo jase med smrekami. Vsak letni čas okrasi pokrajino s cvetjem, ki mi vliva pozitivno energijo za življenje in delo. Tu najdem tudi ciklame, »korčke«, ki mi s svojo žametno lepoto burijo domišljijo. Moj »gorenjski« stari ata jih je imenoval »soldatki«. Povedal mi je, od kod ime: "Veš, kjer je bila prelita kri v katerikoli vojni, je iz kapljic krvi pognal čudovit žameten cvet z omamnim vonjem." V grapi pod Grmado pa je skrit nenavaden kamnit cvet - pomnik težkih časov: 3. novembra 1943 so Nemci tu ustrelili 11 ujetih partizanov. Grenko doživetje, spomin na pobite, je sililo prijatelja Žukovega Ivana, da je začel lastnoročno graditi spomenik, a ga na žalost ni uspel dograditi. Vzrokov je več, nazadnje zaradi bolezni. Ko nemo obstojiš pred spomenikom velikega zločina, si misliš, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo! Narava dno globeli vsako leto okrasi s cvetjem, tudi s ciklamnimi cvetovi - soldatki, v spomin in opomin. Prijatelj Ivan mi bo morda kdaj več povedal o doživetju. V monografiji o Tomšičevi brigadi sem zasledila nekaj vrstic o tem poboju, meni pa gre bolj do srca Prijateljeva pripoved. Žukov Ivan, naj zacveti vaš kamniti cvet, morda v »Mikuževem letu«. Sonja Verbec z Velikih Poljan Iz uredništva Iz uredništva Zanimivost: Guverner ali gospod Pakiž iz Žlebiča? Takoj po izidu Rešeta se je pri nas oglasil gospod Pakiž iz Žlebiča in nas presenetil z docela nenavadnim vprašanjem: "Sem mar to jaz na fotografiji?" Le komu se ne bi ob tem takoj utrnila tiha misel:"Ja, gospod, kaj ne veste, kakšni ste?" A vendarle naj bi šlo za precejšnjo fizično podobnost z guvernerjem slovenskih Lions klubov, ki je bil objavljen na naslovni fotografiji, v tekstu na notranjih straneh pa je bila pojasnjena tudi vsebina. Gospod Pakiž je domneval, da gre za fotomontažo, a smo ga uspeli prepričati, da si nismo sposodili njegove fotografije, ker bi bilo to povsem brez pomena. In nato je pomirjen odšel. f Primer št. 1 ) Vprašanje: Ali davčni organ preverja podatke, ki jih zavezanci navajajo kot vir dohodnine? Odgovor: Cirila Žlindra, DAVČNI URAD KOČEVJE, direktorica Pravilnost podatkov v napovedi za odmero dohodnine se pri davčnem organu preverja tako v kontrolnem postopku kot tudi v postopku naknadnega nadzora. Prvi pregled se tako opravi že pri samem sprejemanju napovedi, kjer se v sodelovanju z davčnim zavezancem odpravijo praviloma vse prepoznane nepravilnosti. Kontrolni postopek se nato nadaljuje ob vnosu podatkov iz dohodninske napovedi v računalniški program, pri čemer se pravilnost podatkov zagotavlja z dvakratnim zaporednim vnosom le-teh. V nadaljevanju sledi primerjava teh podatkov s podatki, ki so jih po Odredbi o dostavi podatkov za odmero dohodnine dolžni posredovati davčnemu organu izplačevalci vseh virov dohodnine. Ob tem se opravi tako logična kot tudi vsebinska kontrola pravilnosti podatkov, morebitna odstopanja pa se uskladijo v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe o odmeri dohodnine, in sicer z zaslišanjem davčnega zavezanca. V primeru, da se v tem postopku ugotovijo nepravilnosti, se zadeva odstopi v reševanje davčni inšpekciji. Davčni organ torej spremlja podatke, ki jih zavezanci navajajo kot vir dohodnine. * Iz uredništva: Kljub naši prošnji, da davčni urad napiše konkretno število primerov, ki jih je prijavil inšpekcijskim službam, ker je obstajal sum, da zavezanci ne navajajo pravih podatkov, tega odgovora nismo dobili. Vprašanje: Stanovalce ob Gorenjski cesti Je presenetila položnica Hydrovoda, Iz katere je razvidno, da mora vsaka hiša plačati 50. 000 tolaijev za priključek na vodovod, In to v roku 10 dni. Odgovor: Kljub temu, da Hydrovod ni občinska institucija, smo za odgovor prosili župana Jožeta Tanka, da je pojasnil zadevo kot predstavnik sofinancerskega partnerja v projektu rekonstrukcije Gorenjske ceste: "Gre za obnovo priključkov in montiranje merilnih instrumentov, podobno kot je bilo že izvedeno v Jurjeviči. Magistralni vod je stvar investitorja, priključek od osnovnega voda do posameznega objekta in obnova cevi do hiše pa je stvar posameznega lastnika. Enako velja tudi za toplovodno in kanalizacijsko omrežje. " Primer št. 3: Splošno negodovanje glede dveh pustnih prireditev na Isti dan Vprašanje: Občani: Kdo Je Izdal soglasje? Gasilci: Zakaj nismo bili obveščeni o dogajanju? Odgovor: Janez Henigman, načelnik Upravne enote Soglasja za prireditve izdaja Upravna enota in to vsem prosilcem, ki so oddali popolne vloge. Sami ne selekcionirajo vlog, saj gre za ekonomske zadeve in bi s tem povzročali nelojalno konkurenco. Organizatorji prireditev se lahko pozanimajo na Upravni enoti, ali se določen dan že dogaja kakšna prireditev in svoj termin primerno prilagodijo. Težavno pa je to, ker društva in zasebniki, ki so prejeli pravilnik o tem, kdaj je potrebno pravočasno oddati vlogo, pravil ne upoštevajo in hočejo vse urediti tik pred zdajci. Sistem obveščanja Upravne enote deluje tako, da vsako prireditev prijavijo policiji zaradi varnosti in inšpekcijskim službam zaradi sanitarnega nadzora. Upravna enota ni dolžna obveščati gasilcev, ker je to naloga policije. Ta sama presodi, kdaj je potrebno o dogajanju obvestiti gasilce. Vprašanje: PP Ribnica nikoli ne obvesti PGD Ribnica o prometnih nesrečah v občini. Zakaj? Sprašuje predsednik droštva Matjaž Virant Odgovor: Mirko Ješelnik, komandir PP Ribnica, Inšpektor I. razreda Po Zakonu o varnosti v cestnem prometu so policisti dolžni oditi na kraj prometne nesreče, kadar so o njej obveščeni. Policist, ki opravlja ogled prometne nesreče, se na samem kraju (glede na okoliščine) odloča o ukrepih, ki so potrebni pri reševanju. Če je prometna nesreča take narave, da ne zahteva sodelovanja in pomoči gasilcev, jih o nesreči tudi ne obveščamo. V vsakem primeru pa obvestimo gasilce preko centra za obveščanje, če je v prometni nesreči kdo od udeležencev ukleščen v vozilu, če je prišlo do požara, če gori ali pa je prišlo do izlitja nevarnih snovi in v vseh ostalih primerih, ko okoliščine prometne nesreče narekujejo intervencijo gasilcev. Glede na to, da zadnjega pol leta nismo obravnavali prometnih nesreč z zgoraj navedenimi elementi, ni bila potrebna intervencija gasilcev. Osebno menim, daje sodelovanje med Policijsko postajo Ribnica in prostovoljnim gasilskim društvom korektno in dobro. APEL PROTI ODLAGANJU ODPADKOV V MALI GORI Vprašanje: Kot občanka bi rada povedala svoje mnenje glede Sanka v časopisu Delo od 2.3.1999, Wer je napisana negotova usoda ribniške deponije. 1. Nisem za povečanje deponije, želim pa, da se le - ta odstrani iz središča gozdov v Mali gori. 2. Predvidi naj se nova primerna lokacija, ki bo prijazna za okolje in ljudi, in smetišče naj bo le za potrebe prebivalcev občine Ribnica. O tem je bilo že veliko povedano, narejenega pa nič. Geslo naj bo: "Varujmo naše gozdove in skrbimo za čisto okolje." V tem stanju, v kakršnem je sedaj, je velika sramota za občino Ribnica. 3. Večjo pozornost je treba nameniti sortiranju odpadkov. 4. S pomočjo Ministrstva za okolje in prostor naj se pripravi študija za novo deponijo odpadkov. Zelo sem začudena, zakaj semkaj smeti odlagajo tudi sosednje občine - s kakšno pravico??? 5. Odločno nasprotujem, da odlagata smeti na deponijo v Mali gori sosednji občini, to sta Loški Potok in Sodražica. Vsaka občina naj skrbi za svojo deponijo odpadkov. S pomočjo občanov se bom zavzemala, da se ta problem uredi v najkrajšem možnem času. 6. S tem dopisom želim opozoriti svetnike občine Ribnica, da se resno zavzamejo za rešitev tega perečega problema. Štefanija Klun, Ribnica Za odgovore smo povprašali direktorja Komunale, Jožeta Zakrajška. Povedal je, da je sedanja lokacija v Mali gori v vseh treh navedenih občinah edina primerna za odlaganje odpadkov. Takšna je bila namreč ugotovitev študije o presoji vpliva na okolje. Edino ribniška deponija je v okolju, kjer ni vodnih virov, Loški Potok je namreč moral svoje odlagališče zapreti. Nova lokacija ni možna tudi zaradi tega, ker naj bi lokalne deponije obstajale le še do leta 2003, potem pa bodo v državi skupne regijske (pokrajinske) deponije ali pa zažigalnice. Ribniška deponija zaradi svoje majhnosti ne bo mogla prevzeti takšnega bremena in bo tako delovala le še okrog 8 let. V tem času bo tudi sanirana. , Torej deponija samo za potrebe ribniške občine v prihodnje ne bo več možna. Ravno nasprotno, naše odpadke bomo najverjetneje vozili drugam. Daje smetišče v Mali gori sramota za Ribnico, lahko sodimo že po površnem ogledu, zato je bilo lanskega novembra končno izdano gradbeno dovoljenje, ki bo omogočilo sanacijo. Prva faza se bo začela maja ali junija. Večjo pozornost je treba nameniti sortiranju odpadkov... Program sanacije in širjenja deponije obsega tudi sortiranje, reciklažo in predelavo odpadkov. Ribničani in Sodražani že sortirajo steklo in papir, v spomladanskih mesecih pa bo to omogočeno tudi Loškemu Potoku. Svetniki občine Ribnica naj se resno zavzamejo za reševanje problema... Svetniki vseh treh občin so seznanjeni s tem problemom in sklepi občinskih svetov so, da ga bodo enotno reševali na obstoječi deponiji za dobo od 5 do 10 let. Deponija naj se sanira po okoljevarstvenem zakonu. SOBOTNfGLASOVI SIREN Opozarjam: Stoji sloveče mesto Ribnica, skozi njo teče reka Bistrica, nad njo je kamniti obok, pri hoji daje svoj zvok, še hujši bi bil otroški jok, če bi ga ubil električni tok. Ostanki ribniškega gradu so zgodovinski spomin. Še iz časov graščakov in podložnih kmetov. Marsikdo se v gradu razvedri in odpočije. Ogleda si like slovenskih mož, ki so kaj izboljšali ali ustvarili v naši dolini. Ob sobotah popoldne hodijo navadno mladi zaljubljeni ljudje v grad, mladi lepi princi in princese stopajo po obokih mosta. Po mostu je ostro kamenje, paziti morajo na svoje lepe čeveljčke in na opazovalce. Oboka mostu sta na vrhnji strani zelo izčrpana. Ob vsakem deževju odnaša nasip v nižino. Skozi oboka pa tudi pronica voda ter slabi povezovalno malto med posameznimi kamni. Potrebno bi bilo dati asfaltno streho. Najvažnejše pa je, daje od zadnjih grajskih vrat ter po poti grajskega dvorišča v zemlji položen kabel visoke napetosti. Čez most gre v plastični cevi, ki je na mostu vidna ter se po njej tudi hodi. Od tu gre njegova pot naprej v Struško ulico, v transformatorsko postajo. Nekega dne se lahko zgodi, da radovedni otroci preizkusijo ostrino svoje sekire na plastični cevi. Konec bi bil tragičen. Bil je to moj poklic, sodeloval sem pri delu kot elektrikar. Zato opozarjam pristojne občinske organe, da navedeno popravijo, dokler nesreča še počiva. Jože Pakiž, Ribnica Direktor Elektra Kočevje, Vincencij Janša, je takoj, ko smo mu posredovali vprašanje bralca, v grad poslal svojo terensko ekipo. Za zdaj niso ugotovili nobenih poškodb, vidne pa naj bi bile šele, ko se bodo ledene ploskve odtajale. Fotografija je bila posneta po odjugi, vendar nam direktor dodatnega pojasnila ni poslal. ZA TVOJE ZDRAVJE KAJ MORAJO ŽENSKE VEDETI O ZORI ? ZORA je državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu. Ta program opravljamo tudi v dispanzerju za ženske v ZD Ribnica. Cilj programa je zmanjšati zbolevnost in umrljivost za rakom materničnega vratu v Sloveniji. To lahko dosežemo tako, da odkrivamo predrakave spremembe in jih zdravimo, še predno ima ženska karkšnekoli težave, zaradi katerih bi morala k zdravniku. Tako je rak materničnega vratu večinoma mogoče preprečiti. Zdravljenje začetnih sprememb je preprostejše, kratko-trajnejše in uspešnejše kot zdravljenje napredovale bolezni in pri ženskah v rodni dobi ne zmanjšuje sposobnosti zanositve in poroda. S KATERO PRESEJALNO PREISKAVO ODKRIJEMO PREDRAKAVO SPREMEMBO ? Zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb nam omogoča presejalna preiskava, ki je dokazano učinkovita, preprosta, cenena in jo ženske dobro poznajo. Taka preiskava je odvzem in pregled celic v brisu materničnega vratu, ki se Imenuje test PAR (po grškem zdravniku Papaniculauu). Celice za mikroskopski pregled dobi ginekologinja ali ginekolog pri običajnem ginekološkem pregledu, ko s posebnim loparčkom podrsa po sluznici materničnega ustja, celice z loparčka pa nanese na objektno stekelce. Pod mikroskopom jih nato pregledajo v laboratoriju in ocenijo, ali so normalne ali pa manj ali bolj spremenjene. Ce so celice blago ali zmerno spremenjene, so potrebni kontrolni odvzemi in pregledi brisa. Le redko so celice huje spremenjene in so zato potrebne dodatne preiskave in morda tudi zdravljenje. Ženska, pri kateri bo test odkril kakršnekoli spremembe, bo povabljena na nadaljnje preglede in, če bo treba, tudi na zdravljenje. ZAKAJ SMO ORGANIZIRALI PROGRAM ZORA IN KAKO? Kljub temu, da je Slovenija ena redkih držav, ki je po letu 1960 omogočila vsem ženskam redne preventivne ginekološke preglede in odvzeme celičnih brisov, se pri nas zbolevanje za rakom materničnega vratu ne zmanjšuje več, pri ženskah, mlajših od 54 let, pa se povečuje. Vsako leto za rakom materničnega vratu zboli 200 žensk. Zato smo se strokovnjaki odločili, da se organizirano lotimo tega problema. Pri tem nas je podprlo Ministrstvo za zdravstvo. In ZZZS Ljubnjana. Aktivno zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb dosegamo tako, da povabimo na ginekološki pregled vsako žensko v starosti od 25 do 64 let, ki tega pregleda ne bi imela narejenega v obdobju zadnjih treh let. V začetku leta 1998 smo organizirali pilotsko preverjanje na območju ljubljanske zdravstvene regije in tako je bila vključena tudi RIBNICA. Zato je bilo vsak teden v ginekološki dispanzer povabljenih 6 žensk, starih od 25 do 64 let, za katere smo predvidevali, da niso bile že tri leta ginekološko pregledane. Le-te smo naključno izbrali med vsemi ženskami iz ljubljanske regije. kemičnih kontracepcijskih sredstev. Ob vabilu za pregled boste dobili tudi vprašalnik, ki ga, prosimo, izpolnite in vrnite v priloženi kuverti, tudi če ne nameravate priti na pregled. Tako bomo lahko vaše želje upoštevali v celoti. Poleg tega boste doprinesli k izpopolnitvi naše evidence in preprečili nepotrebno ponovno klicanje. S tem nas boste tudi obvestili o razlogih, zakaj se vabilu ne boste odzvali: bodisi, da ste bili na pregledu v zadnjih treh letih, ali da se zaradi morebitnih sprememb že zdravite, ali da želite iti na pregled k drugemu ginekologu, za katerega ste se že opredelili. Če menite, da vas le nadlegujemo - kar nikakor ni naš namen - se vam opravičujemo in prosimo, sporočite nam na vprašalniku, da vabil ne želite več sprejemati, tako vas k programu ne bomo več vabili. Če pa se boste morda kdaj premislili, nam to sporočite, da vas bomo znova vključili v redni program. V vsakem primeru pokličite tudi svojo ginekologinjo ali ginekologa in VMS Lili Zamida v ginekološki dispanzer in jih obvestite o svojih namenih. Dosegljivi smo vam: v ponedeljek popoldne v torek popoldne v sredo dopoldne v četrtek dopoldne v petek dopoldne od 14h- 19h od 14h- 19h od 7h - 14" od 7" - 14" od 7" - 14" KAKO POGOSTO NA GINEKOLOŠKI PREGLED ? Predrakave spremembe se lahko razvijajo v rak postopoma več let, preko blagih, zmernih in hudih predrakavih sprememb do začetnega raka, ki je omejen na sluznico in šele po več letih napreduje v pravi invazivni rak. Nekatere predrakave spremembe pa celo same izginejo. Za pravočasno odkrivanje predrakavih sprememb je dovolj, če ženska pride na preventivni ginekološki pregled na 3 leta, potem ko ima v obdobju enega leta opravljena dva testa, oba z normalnim izvidom. Pri več kot 95% žensk, ki prihajajo na ginekološke preglede, so celice normalne. V času od februarja do konca junija 1998 je od 126 povabljenih vrnilo vprašalnik 66 žensk. 46 jih je odgovorilo, da bodo prišle na pregled, pregleda pa se jih je udeležilo le 39. V letu 1998 je bilo vabljenih 200 žensk, pregledanih pa jih je bilo le 51. KAJ IN KAKO UKRENITI, KO SPREJMETE NAŠE POVABILO ? Večina žensk test PAP že pozna, saj ga naredi ginekologinja ali ginekolog ob običajnem pregledu, in ve, da je opravljen hitro in ni boleč. Na rezultat testa vplivajo kemična kontracepcijska sredstva (spermicidne kreme, pene, filmi...) in menstrualna krvavitev. Zato priporočamo, da pridete na odvzem brisa takrat, ko nimate menstruacije in 24 ur pred testom ne uporabljate Telefon: 861 - 058, 862 - 008, 861 - 004 Pomagali vam bomo po svojih najboljših močeh. POKAŽITE ODGOVORNOST ZA LASTNO Z D RA VJE IN SE ODZOVITE NAŠEMU POVABILU! Z udeležbo in sodelovanjem v programu boste poskrbele za svoje zdravje, pa tudi za zdravje ostalih žensk, saj jih boste s svojim zgledom vzpodbudile in pripomogle k osveščenosti in odgovornosti za zdravje vseh žensk. mag. dr. med. Dunja Obersnel Kveder VMS Lili Zamida ZA POMOČ NAŠIM LJUDEM BESEDE VESELJA OB NAJVEČJEM KRŠČANSKEM PRAZNIKU "Zima bo premagana in prišla bo pomlad." Piše: Maks Ipavec, dekan Ob biserni maši dekana Alojzija Dobrovoljca, L "98 Za Jezusove apostole je na velikonočno jutro odločilno vprašanje: "Ali smo morda zaman živeli? Smo morda zaman zapravili svoje življenje? So bila morda ta tri leta, ki smo jih preživeli z Jezusom, kratkotrajna nora pustolovščina? Kaj je ta Kristus, za katerim smo šli, goljuf ali Sin živega Boga?" Moje življenje in življenje vsega človeštva je odvisno od tega odgovora. Od velikonočnega jutra dalje se ljudje ločujejo ob praznem grobu. Za ene je Kristus umrl in mrtvi ne vstanejo. Za druge je Kristus umrl, a je sedaj živ in iz njegove smrti je vstalo življenje. Belgijski kardinal Suenens, kije zelo vplival na pokoncilska dogajanja v katoliški Cerkvi, je pomenljivo zapisal, kako je velika noč tisti praznik, ob katerem se moramo odločiti za življenje ali pa za smrt-za nič. Vsako leto za veliko noč cerkev ponavlja svetu klic veselja, ki gre iz stoletja v stoletje: "Bratje in sestre, KRISTUS JE VSTAL!" Cerkev živi iz tega vstajenja, rojena je iz tega praznega groba, vse njeno veselje je velikonočno veselje. Vsi duhovniki vam želimo v vašem življenju tega veselja, ki ga zaradi pogostega trpljenja, bolečine in žalosti ne čutite. Sleherni Kristusov duhovnik je priča Jezusove zmage nad smrtjo. Če je Kristus vstal, se odpira življenje vsakomur izmed nas. Stopamo iz noči, da bi prišli v luč. Ljudje potrebujemo velikonočno veselje bolj kot vsakdanji kruh. Vedeti, daje Kristus živ, pomeni obenem vedeti, da bo imelo življenje zadnjo besedo nad ničem in smrtjo, da je zima premagana in bo prišla pomlad. Kako pomenljivo sporočilo velike noči nam oznanja naša velikonočna pesem: "Minil je dan trpljenja, aleluja, prišel je dan vstajenja, aleluja. Kdo zdaj se ne bi radoval, saj Jezus je iz groba vstal. Aleluja. Bodri nas Jezus mili, aleluja, tolaži nas v vsaki sili, aleluja. V trpljenju in nevarnosti nam daje varstva in moči." Naj vsem, ki radi berete ribniško občinsko glasilo "Rešeto", letošnji velikonočni prazniki podarijo obilje novega upanja, radosti in veselja. Vsem, ki veliko trpite na duši in telesu, pa naj Jezus, ki je premagal smrt, pomaga v vsaki sili, trpljenju in nevarnosti, da boste mogli žalostne dni svojega življenja spremeniti v vesele in radostne. NAUČIMO SE GLEDATI IN VIDETI ČLOVEKA V STISKI Ce želim videti človeka v stiski se moram najprej naučiti gledati. Naučiti videti in prepoznati črva, ki gloda sočloveka. Na rednem občnem zboru župnijske karitas v februarju 1999 se nas je zbralo 20 bolj ali manj aktivnih karitatitvnih delavcev. Pregledali smo delo preteklega leta in sestavili načrt, kako naprej. ŽK je organizacija, kije odvisna od darov dobrih ljudi. Največ denarja se nabere v Tednu karitas z nabirkami pri sv. mašah in preko lokalnega radia UNIVOX. Ugotavljamo, da je pomoči potrebnih vedno več, denarja pa se nabere vedno manj. V letu 1998 smo porabili 765.800 sit. Letos razpolagamo s polovico manj sredstvi kot v preteklem letu. V letu 1998 smo finančno pomagali 14 družinam, 4 materam samohranilkam, 6 otrokom in dvema starejšima občanoma. Tuje šlo v glavnem za plačilo položnic in računov. Vsak prosilec je dobil pomoč samo enkrat. V sodelovanju z Rdečim križem smo razdelili okrog 300 kg hrane in 180 kg toaletnih pripomočkov. Največ prosilcev prosi pomoč za plačilo stanarine, elektrike in ogrevanja. Poleg tega smo dvakrat obiskali starejše občane v domu počitka v Kočevju in jih skromno obdarili. V božično -novoletnem času smo se spomnili naših najstarejših občanov s čestitkami, ki so jih z veseljem izdelali fantje in dekleta pri mladinskem verouku. Poskrbeli smo tudi za duhovno rast posameznikov in skupine z udeležbo na duhovnih obnovah, seminarjih, romanjih in molitvenih skupinah. Stroške je kril vsak sam. S Škofijsko karitas smo sodelovali pri izvedbi najrazličnejših akcij: Seme za BIH, Streha nad glavo, Stiska ne pozna počitnic itd. Pohvaliti moramo pošteno in korektno sodelovanje z našim Centrom za socialno delo in RK. Skupaj skušamo pravično deliti pomoč najbolj potrebnim ne glede na versko ali narodnostno pripadnost. To pa ni vedno lahko. Prednost pri dodelitvi pomoči dajemo družinam. Naše delo je prostovoljno in dostikrat nehvaležno. To delamo iz gole ljubezni do pomoči potrebnim. Naj zaključim uvodno misel: Da se bomo kot kristjani lahko spopadli s stisko, ki razjeda sočloveka, se moramo naučiti, kako stopiti k njemu in kako mu učinkovito pomagati. Kdor želi pomagati sočloveku v stiski, naj se nam pridruži, lahko tudi nakaže svoj dar na račun Župnijske karitas pri LB 50100-620-133-1321110-110345. Naš naslov je: Karitas župnije Ribnica Škrabčev trg 11 1310 Ribnica Vsem dobrotnikom se zahvaljujemo v imenu vseh tistih, ki jim bomo z vašim darom pomagali zmanjšati njihovo stisko. OŽJI ODBOR ŽK KARITAS RIBNICA 1 ŠOLSKI MOZAIK Naravoslovni dan PUST ŠIROKIH UST! Februarski naravoslovni dan je bil namenjen pustu in pustnim jedem, in učenci 7. razreda smo se v četrtek, 11. februarja, razdelili v tri skupine. Vsaka izmed njih je imela svoje naloge in cilje. Prva skupina je bila v računalnici, kjer je potekalo delo z literaturo, seveda pa so si učenci pomagali z računalniki. Po knjigah so iskali podatke o pustnih jedeh. Skenirali so slike in zraven dodali še besedila. Opisali so značilne pustne jedi in tudi recepte za peko flancatov - krhkih in kvašenih - ter, seveda, recept za peko tradicionalnih krofov. Ko je bilo vse stiskano, so izdelke nalepili na plakat. Naslov pa je bil: PUST ŠIROKIH UST! Druga skupina je delala v kuhinji. Tam so bile punce pa tudi nekaj fantov, ki so spretni pri kuhi. Zelo so bili zanimivi s svojimi predpasniki in to še posebej fantje. Obljubili so nam, da bodo tudi nam dali kaj poskusiti. Imeli so sicer nekaj težav z elektriko, ki je v kuhinji potrebna, vendar so na koncu ocvrli prav dobre kvašene flancate, iz beljakov, ki so ostali, pa spekli še španske vetrnice. Te dobrote so potem ponudili vsem in zdele so se nam odlične. Ostane nam še tretja skupina, ki je bila v likovni delavnici. Ta je imela nalogo, da čim bolj natančno in domiselno okrasi mizo za pustne jedi. Najprej smo mizo pogrnili s pisanim krep papirjem, robove pa okrasili s trakovi. Potem smo naredili možičke na špinah, da jih bodo zataknili v krofe, ki bodo tako bolj zanimivi. Izdelali smo še stožce, ki so imeli obraze, tovarišica pa je izdelala velik klobuk za na sredino mize. Tako smo okrasili mizo. Seveda pa je pri tem lahko vsak uporabil svojo domišljijo, zamisli pa tudi ročne spretnosti. Čeprav smo imeli kar veliko dela, smo se vseeno lahko malo poveselili in pozabavali na račun pusta. Dominika Lušin 7.b r. OŠ dr. Ivan Prijatelj, Sodražica Na pustni torek so se vsi razredi sodraške OS našemili v pristne slovenske maske. Med najzanimvejšimi maskami so bili “prvčki” z učiteljico Brigito, ki so bili prave pravcate domine. Prvo nagrado je dobil Jani Čampa, ki je sam izdelal najbolj tipično slovensko masko, Kurenta. Vida Čampa NAJBOLJŠA DELA 0 VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V prvi polovici šolskega leta 1998/99 je Uprava RS za zaščito in reševanje razpisala natečaj za likovna in literarna dela na temo "POPLAVE". Na natečaju, ki je potekal v okviru aktivnosti izobraževanja predšolske in šolske mladine na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, so sodelovali tudi učenci iz OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica ter OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica. Na natečaj na temo " Poplave" je do 8. 01.1999 prispelo: - 135 literarnih prispevkov iz 16 šol - 517 likovnih prispevkov iz 34 osnovnih šol in 18 vrtcev Regijska komisija za ocenjevanje in izbor najboljših likovnih in literarnih izdelkov, ki je bila imenovana pri Upravi za obrambo Ljubljana, je izbrala: - osem literarnih prispevkov v kategoriji od 1. do 4. razreda, med katerimi je tudi prispevek Mateja Pajniča, 2. d razred OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica. - triindvajset literarnih prispevkov v kategoriji od 5.do 8. razreda, med katerimi je bil tudi izbran literarni prispevek: - Ane Marije Lalič - OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, - Nejca Orla, 7.b - OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, - Katje Pogorelc, 8.r - OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica, - Andreje Dolšak, 6.b - OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica, - Darjana Pakiža, 6.a - OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica, - Eve Arko, 6.b - OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica, - Kristijana Levstka, 6.a - OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica. Likovni prispevki iz OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica ter OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica niso prišli v ožji izbor. Vsi izbrani likovni in literarni prispevki so bili posredovani na Upravo RS za zaščito in reševanje v nadaljnji državni izbor. Lado Mate SPORT UTRINKI ROKOMET 1. B DRŽAVNA ROKOMETNA LIGA 12. kolo RK SEVNICA : RK RIBNICA 22:21 (11:8) Začetek spomladanskega dela prvenstva se za ribniške rokometaše ni začel najbolje. Kljub slabi in raztrgani igri se jim je na koncu ponudila priložnost za ugodnejši rezultat, vendar se na žalost ni izšlo. Strelci: Hojč 5, Henigman 4, Ivanec, Ilc in Pajnič po 3, Dokič 2 in Malnar 1 gol. 13. kolo RK RIBNICA : RK KRIM 22 : 16 (12 : 5) Čeprav so nastopili brez najboljšega igralca Hojča, ki ima težave z gležnji, so domači zmagali brez težav. Strelci: Lesar 5, Pajnič 4, Ilc in Špoljarič po 3, Henigman in Dokič po 2, Malnar, Bartol in Zbašnik po 1 strel. 14. kolo RK M.A.R.C. ŠKOFLJICA : RK RIBNICA 19:21 (7:9) Do nove prvenstvene zmage so ribniški rokometaši prišli veliko težje, kot je bilo pričakovati. Igra v napadu namreč nikakor ni stekla, in čeprav so vodili skozi vso tekmo, je bil zmagovalec odločen šele v zadnjih minutah. Strelci: Ilc in Henigman po 4, Dokič 3, Hojč, Pajnič, Bartol in Zbašnik po 2, Lesar in Ivanec po 1 gol. 15. kolo RK RIBNICA : RK ORMOŽ 29 : 22 (16 : 10) Ribničani so se s polno mero oddolžili Ormožanom za poraz v jesenskem delu prvenstva. Vso tekmo so vodili, nekajkrat celo z 10 goli razlike, tako da zmaga ni bila vprašljiva. Blestela je naveza Dokič (podajalec) in Henigman (strelec). Strelci: Henigman 8, Lesar 5, Dokič 4, Hojč, Ivanec in Špoljarič po 3, Pajnič 2, Zbačnik 1 zadetek. 16. kolo RK ŠMARTNO : RK RIBNICA 25 : 30 (12 : 15) Gostje so od samega začetka narekovali tempo, vodili vso tekmo za 5 zadetkov in zlahka zmagali. Boljšo igro od ostalih so prikazali Dokič, Lesar in mladi Špoljarič. Strelci: Lesar 7, Dokič in Ilc po 5, Pajnič in Špoljarič po 4, Hojč in Ivanec po 2 in Bartol 1 gol. 17. kolo RK RIBNICA : RK VELIKA NEDELJA 23:21 (10:9) Tudi starejši ljubitelji rokometa se takšnega vzdušja v dvorani ŠC ne spomnijo. Polna dvorana, čudovita navijaška skupina TORNADOSI s sirenami, bobni, zastavami in drugimi navijaškimi rekviziti so ustvarili peklensko atmosfero, ki se je ne bi sramovali niti GREEN DRAGON-SI, najboljša navijaška skupina v Sloveniji. Tudi igralci obeh ekip so dokazali, da so upravičeno na prvih dveh mestih v ligi in bi si napredovanje v 1. A DRL zaslužili oboji. Ribničani so sicer vso tekmo vodili, največ s tremi zadetki, vendar so jih borbeni in nepopustljivi gostje vedno znova ujeli. Prava drama se je začela pri rezultatu 21 : 21. Domači so s zadetkom Hojča povedli, v nasprotnem napadu je vratar Dukič strel ubranil, Henigman je zadel za domače, gostje pa so na koncu zgrešili še sedemmetrovko in začelo seje vsesplošno slavje. Pohvale si zaslužijo vsi igralci, Natan Hojč pa je dokazal, da je igralec za velike tekme. Naj omenim še izredno dobro organizacijo prireditve, ki je bila v rokah tajnika RK Ribnica Uroša Bregarja, prvič pa je tekmo neposredno prenašal radio Univox. Strelci: Hojč 9, Lesar in Ilc po 4, Pajnič, Henigman po 2, Dokič, Ivanec po 1 zadetek. Na lestvici zdaj vodi Ribnica z 28 točkami, Velika Nedelja 25, Sevnica 24, Rudar 21, Ormož 20, Dol TKI Hrastnik 18, Šmartno 15, Krim 14, Ohio Besnica 13, Gradbinec Preddvor 11, Marc Škofljica 9 In Grosuplje 6. PRIPRAVE ŽENSKE MLADINSKE REPREZENTANCE V Ribnici je bila na štiridnevnih pripravah ženska mladinska rokometna reprezentanca Slovenije. Trener reprezentance Zdenko Mikulin je bil s pogoji in samimi pripravami zelo zadovoljen. Odigrali so tudi dve prijateljski tekmi z RK Gramiz Kočevje. PODROČNO PRVENSTVO Na področnem prvenstvu OŠ v rokometu za dekleta v Ribnici je prvo mesto in uvrstitev v nadaljnje tekmovanje dosegla OŠ dr. F. Prešerna Ribnica, pred OŠ Venclja Perka Domžale in OŠ Ob Rinži Kočevje. KOŠARKA PODROČNO PRVENSTVO V Dolenji vasi je potekalo področno prvenstvo OŠ v košarki. Največ znanja so pokazali dečki iz OŠ Velike Lašče, ki so se tudi uvrstili na regionalno prvenstvo, drugo mesto je osvojila OŠ Ribnica, tretje OŠ Loški Potok in četrto mesto OŠ Sodražica. _____________KEGLJANJE_______________ II. liga za moške 12. kolo KK RIBNICA : KK LJUBELJ 2:0 (7:1) Za ribniško ekipo so točko osvojili: Trdan, Drobnič, Maraž, Mate in Jelušič. 13. kolo KK RIBNICA : KK GRADIS 2:0 (7:1) Zmago za Ribnico so dosegli: Trdan, Drobnič, Maraž in Rus, Mate in Jelušič. Ribniški kegljači nadaljujejo z dobro igro in so trenutno na 5. mestu. PRVENSTVO LKZ ZA POSAMEZNIKE Prvenstva Ljubljanske kegljaške zveze za posameznike sta se udeležila Tone Trdan in Bojan Kogoj. Med 24 tekmovalci sta osvojila zelo dobro 10. (Trdan) in 13. mesto (Kogoj). Prispevke pripravil Marjan Hojč POPRAVEK ŠPORTNIK LETA Na športni strani je prišlo do napake pri prepisovanju avtorjevega teksta in tako smo natisnili Športnik leta 1999. Pravilno bi bilo ŠPORTNIK LETA 1998. Verjamemo, da ste uvideli, da gre za tehnično in ne vsebinsko napako, za kar se vam zahvaljujemo. Uredništvo TRIATLON KLUB RIBNICA - s plavanjem, kolesarjenjem in tekom med najboljše S tem ftankom se želimo predstaviti širši javnosti, ji prikazati naše delo In tekmovanja v sezoni 1999. Tako kot že dve leti se tudi letos triatlonci pripravljamo na sezono, M boža nas še posebej aktivna In zanimiva. Naj vam najprej predstavim, kakšna športa sta triatlon in duatlon, njuno kratko zgodovino. Triatlon je individualni šport, ki zajema tri bazične športe: plavanje, kolesarjenje in tek. Začetki triatlona segajo v leto 1975 v Kalifornijo, ZDA, kjer je tamkajšnji klub San Diego Truck Club organiziral tekmo Fiesta and Island Race Triathlon. V literaturi je označen kot prvi pravi triatlon. V Slovenijo je prišel leta 1984, ko je bilo 12. avgusta na Bledu organizirano prvo tekmovanje v triatlonu, v okviru "Brazde vzdržljivosti". Duatlon seje razvil iz triatlona in pomeni tekmovanje v teku, kolesarjenju in zopet v teku. Razdalje duatlona in triatlona so različne. Tako imenujemo najkrajše triatlone sprinti (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka). Sledi mu tako imenovani »olimpijski« oz. kratki triatlon z 1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja, 10 km teka, do dolgih z 2500 m plavanja, 80 km kolesarjenja in 20 km teka. Ironman zahteva 3800 m plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka. V duatlonu so razdalje podobne, samo da ni na začetku plavanja, pač pa tek. Vsako leto nas je aktivnih članov več, kar pomeni, daje vedno večje zanimanje za ta šport, ki bo prvič tudi na olimpiadi leta 2000 v Sydneyu. Poleg že znanih triatloncev Damijana Kromarja, Mitja Dečmana, Mateja Škufca, Miloša Petelina in Tomaža Šinka sta se nam letos pridružila še Klemen Zevnik in Sašo Juraja. V letošnjem letu pričakujemo velik napredek in boljše rezultate od tekmovalcev Mitja Dečmana, Mateja Škufca in Miloša Petelina. Ostali tekmovalci pa bodo skušali dosedanje rezultate obdržati oz. jih izboljšali. Letos so se nam v klubu izboljšali pogoji za trening, tu predvsem mislim na zimski bazen, ki nam omogoča zadosten trening plavanja. Predsednik kluba Damijan Kromarje velik optimist in pravi, da je ekipa zmožna priti med prve tri na državnem prvenstvu in v Slovenskem pokalu. Poleg tekem doma. Slovenskega pokala in državnih prvenstev se bomo udeležili tudi tekem v tujini. Najbolj odmevne so Evropsko prvenstvo v ironmanu Roth (Nemčija) v postavi Kromar, Dečman, Šink. Svetovno vojaško prvenstvo v Zagrebu (Hrvaška), Kromar. Evropski pokal v duatlonu (6 tekem) Juraja, Kromar. Prestige race evropski pokal (1 tekma) Petelin, Kromar in ostale tekme v Italiji (Lignano, Trst...), Hrvaški (Pula, Rovinj, Poreč...) in Avstriji (Gosselssdorf, Celovec...). Letošnje leto nam je Triatlonska zveza Slovenije zaupala tudi organizacijo državnega prvenstva v duatlonu, ki bo 2. maja v Ribnici. V naši občini bo to tudi osrednja športna prireditev v letu 1999. Gostili bomo najboljše duatlonce iz cele Slovenije, povabili pa smo tudi tekmovalce iz ostalih držav (Italije, Avstrije in Hrvaške). Poleg duatlona pa bomo tudi letos organizirali že 2. Ribniški tek v okviru občinskega praznika Ribnice v mesecu oktobru. Na koncu naj se zahvalim v imenu Triatlon kluba Ribnica vsem dosedanjim sponzorjem in donatorjem ter občini Ribnica - ŠZ Ribnica, kajti brez njih se vse to ne bi dogajalo. Tajnik TK Ribnica Miloš Petelin PD RIBNICA - PRVIČ NA TUJA GORSTVA Planinsko društvo Ribnica Je Imelo 20. februarja 1999 že svoj 20. občni zbor. Letos namreč praznuje naše PD že dvajsetletnico svojega obstojal Občni zbor pa smo to leto Imeli za spremembo v dolini, In sicer v Lovskem domu na Opekarski cesti v Ribnici. Na občnem zboru smo podali poročila o svojem delu, o delu planinskega društva na splošno, o delu tajnika, o delu mladinskega, alpinističnega in markacijskega odseka. Poročali so tudi odbor za pohode, nadzorni odbor, računovodski servis in gospodarski odbor. Preteklo leto je bilo za vse kar precej uspešno, saj smo pridno skrbeli za izobraževanje najmlajših planincev in plezalcev, tako v vrtcu kot v osnovni šoli. Izobraževali pa smo se tudi mladi na gorniških , vodniških in mentorskih tečajih pa na seminarjih za vodje taborov.... Naši plezalci so se udeležili tekem za državno prvenstvo in zasedli odlična mesta. Kristjan Pranjič je postal celo državni prvak. Tekmo v športnem plezanju smo pripravili v Ribnici, za Pokal Ribnice. Udeležili smo se 10. državnega tekmovanja Mladina in gore ter tudi orientacijskega tekmovanja. Tako mlajši kot starejši planinci smo pridno hodili na pohode pa na smučanje, plezalci pa v naravna plezališča. Žal pa so nam zaprli plezališče na Belih stenah, v katerega je bilo vloženo že veliko ur dela. Zavod za zaščito gozdov in Zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine je tu ustanovil rezervat. Imeli smo tudi dve predavanji, in sicer Vikija Grošlja (Antarktika) in Pavleta Kozjeka (Peru). Opravili smo veliko prostovoljnih ur dela - na tem slonijo vsi naši uspehi - tako pri planinski koči pri Sv. Ani v Mali gori kot tudi pri dežuranju, organiziranju kresovanja in praznovanju novega leta ter Veselega srečanja mladih planincev Zahodne Dolenjske, pri markiranju in obnavljanju poti, čiščenju okolice ... ter pri pripravi in izvedbi tabora KRNICA '98, ki je bil že 4. po vrsti. Na koncu tabora smo uspešno izdali tudi časopis, naredili Tabor po taboru ter predstavitveno akcijo o delu mladih v PD Ribnica. O svojem delu smo tudi poročali v Obvestilih PZS, Dnevniku, v Grifu, Planinskem vestniku, na radiu Univox pa na R-kanalu ter seveda v Rešetu. Planov za leto 1999 je ogromno: staro delo nadaljevati in tudi kaj novega početi. Letos (Junija) se pivič pripravlja odprava v tuja gorstva - v Južno Ameriko, v Peru. Člani odprave bodo Miloš Uril, Aleš žagar, Dejan Žagar, Ciril Zbačnik In Marjeta Porenta. Osvojiti bodo skušali 6768 m visoki Huascaran, podali pa se bodo tudi po poti starih Inkov - na Machu Plchu. Ko se bodo vrnili, bodo predavali ob diapozitivih In pripravili fotografsko razstavo. Naj na koncu dodam še to, da se zahvaljujemo vsem, ki nam kakorkoli pomagate (tako denarno, materialno ali pa z dobro voljo do dela)! Upamo le, da teh navad ne boste opustili! Zdenka Mihelič KO NA SMUČEH PRETEČEŠ 646 KM, POSTANEŠ EDEN NAJBOLJŠIH MARATONCEV NA SVETU. IN NAŠI TRIJE RIBNIČANI SO. Izmed trinajstih maratonov so neosvojeni le še trije. Janez Lovšin Piše: Janez Lovšin Ludvik Peterlin 13 maratonskih i državah po svetu: Nande Šilc je organiziranih vsako leto v različnih Tekmovanja maratonskih tekov na smučeh so najbolj množična, saj se jih udeleži od 2 - do 15 tisoč tekmovalcev. Pred štirimi leti se je na to dolgo pot odpravila tudi tričlanska ekipa smučarjev tekačev iz naše občine, Janez Lovšin, Ludvik Peterlin in Nande Šilc, skupaj s prijatelji iz Cerknice in Loža. Sloviti smučarski maraton VASALOPPET na Švedskem je bil naš prvi. Dolg je bil 90 km in vsem trem jih je uspelo preteči v času, kije bil določen, zato smo bili z rezultati več kot zadovoljni! Na dolgi poti proti domu se je porodila misel, da bi se udeležili še ostalih dvanajstih maratonov, ki so sestavni del tako imenovanega WORLDLOPPET-a, in bi tako prišli do naziva »WORLD-LOPPET-MASTERS«. Tekmovalci si izmed trinajstih tekov lahko izberejo deset maratonov in v letošnji sezoni (1998/99) smo 27. februarja zaključili z desetim ter postali "WORLDLOP-PET-MASTERS". Prejeli smo zlato medaljo s plaketo. Leta 1998 je imelo pasoš WORLDLOPPET 5542 tekmovalcev na svetu, naziv "WORLDLOPPET - MASTERS" pa je dobilo do konca sezone '99 1231 tekmovalcev. V Sloveniji ima pasoše 53 tekmovalcev, s tekmovanji pa je zaključilo in postalo "WORLD-LOPPET-MASTERS" 15 tekmovalcev, vključno s tremi Ribničani. Tekem se udeležujejo bivši tekmovalci in rekreativci. Za dolge kilometrske proge je čas omejen in če jih tekmovalec v določenem času ne preteče, je diskvalificiran. Nagrade za zmagovalce so vedno dobri avtomobili. Nismo bili svetovni zmagovalci, vsekakor pa je vsak postal zmagovalec zase, saj so bili kilometri pri -34°C velikokrat tako dolgi, neskončni. Pretekli smo vsak po 646 km, dobili naziv "WORDLOPPET- MASTERS" ter dosegli cilj izpred štirih let. V vsem tem času smo prevozili 23.350 km z avtomobilom in z letalom uživali 26 ur. Pretečene proge: DRŽAVA IME MARATONA DOLŽINA V KM Švedska VAŠA TEK 90 km Nemčija KÖNIGLUDWIG LAUF 55 km Švica ENGADIN SKIMARATHON 42 km Kanada KESKINADA LOPPET 50 km Amerika AMERICAN BIRKEBEINER 55 km Francija TRANSJURASSIENE 76 km Norveška BIRKE BEINER RENNET 58 km Avstrija DOLOMITEN LAUF 65 km Italija MARCIALONGA 70 km Finska FINLANDIJAHITO 75 km Neosvojene proge: DRŽAVA IME MARATONA DOLŽINA V KM Estonija TARTU MARATON 50 km Avstralija KANGOROO HOPPET 42 km Japonska SAPPOROINT. SKIMARATHON 76 km Janez, Ludvik in Nande smo tudi člani smučarskega kluba v Ribnici, zato si najbolj želimo, da bi smučarija v občini zaživela in bi jo pri razvoju pristojne institucije in posamezniki bolj spodbujali in podpirali, ne pa, da se povsod zatika ... Veliko je mladine in starejših, ki jim rekreacija na smučišču ali pa na tekaški progi veliko pomeni. Teči na smučeh je lepo, zabavno, zdravo, včasih naporno, a vedno poskrbiš za svojo dušo in se najdeš v samem sebi. Zato vsem vam velja iskreno povabilo, da se nam v naslednji zimski sezoni pridružite na urejenih tekaških progah v Danah, Sodražici in Lazih. TUBERKULOZA V ROMSKEM TABORU. A BREZ PREPLAHA, pravi dr. Peter Rus. Z Brankom Hudorovičem, ki je pred tremi leti ustanovil društvo ribniških Romov, sva se srečala ravno na deponiji, kjer je skupaj z otroki brkljal po odpadkih. "Veste, gospa, naš problem bo treba rešit, mi ne moremo več tako živet." Kaj je narobe v taboru v Goriči vasi? Vse, pravi Branko. Celo tuberkuloza se je pojavila in za njo sta zbolela dva Roma, ki se sedaj zdravita na Golniku, kar je potrdil tudi direktor ZD Ribnica dr. Peter Rus. Zadeva je znana že dlje časa, vendar bo večina šele preko članka izvedela, kaj se tam dogaja. Pristojne republiške in občinske zdravstvene institucije so bile o tem pravočasno obveščene, preplaha pa menda ni potrebno povzročati, saj je zadeva pod nadzorom, pravi dr. Rus. Za tuberkulozo ne morejo oboleti ljudje, ki so proti njej cepljeni in živijo v normalnih življenjskih pogojih. So jo pa zato dobili Romi. Branko pravi, da naj bi bilo okuženih 20 odstotkov tabora, kjer živi 40 ljudi, med njimi 25 otrok. Nimajo pitne vode, imajo neurejene prehrambene navade in neznosne življenjske pogoje, celo velike podgane se sprehajajo v bivalnih prostorih. Hudorovič meni, da bi jim občina morala zagotoviti pitno vodo in lokacijo, a kaj, ko je težava v tem, da so bile taboru v Goriči vasi ponujene Lepovče, kjer prebiva drugi del romske populacije, za katero pravi, da so cigani in da z njimi že ne bo živel. Opomnil je tudi na dejstvo, da so tamkajšnji Romi precej nasilni in mnogi nelegalno priseljeni ter da bi bilo treba storiti tako, kot je bivši komadir PP Ribnica, Robert Sommensary. Pred dvema letoma je menda prisilno izgnal Rome, ki so tam bivali na črno, in odtlej je bil mir, pravi Branko, zdaj pa bi bilo treba storiti isto. Ker zaradi vseh teh peripetij Branko in njegovi nočejo živeti v Lepovčah, bi želel bivati tam, kjer je že 20 let in bo tam tudi ostal. A kaj, ko so tamkaj električni vodi in gradbenega dovoljenja sploh ni možno dobiti, kar tudi sam ve, saj mu je inšpektor menda dejal:"Veš, če bo do česa prišlo, bo v hipu zgorel ves tabor." Kamorkoli bi jih preselili, bi bile težave z domačini, kar je vedno pokazal čas, zato je župan v zadevi 'Romi' ohranil status quo. Branko pravi, da bo -občino in Ribnico spravil na RTV Tednik, pisal je I varuhu človekovih pravic, razmišlja pa tudi, da bi v « znamenje protesta z rojaki taboril pred občino. A J kakorkoli obračamo in tehtamo možnosti, se tudi j domačini znajdemo pred istim vprašanjem kot Branko: "Kaj naj sploh še naredim(o), da bo volk sit | in koza cela?" I Alenka Pahulje