233, {teonho.
v LjoNjam, v torek, 10. oktobre mi.
XUU. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24-—
pol leta.....„ .   , 12 —
četrt leta    ......   ,   6*—
na mesec   ......   ,   2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......k 55._
POi leta......*   , 11—
četrt leta......a 550
na mesec......190
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 vv pritličju levo), telefon št. 34.
Iinafa vsak dan zvečer lzvzemJl nedelfe In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna« telefon št. 95.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leio....... K 25*—
pol leta . . ♦ . i • • a 13*—
četrt leta    ....... , 6*50
na mesec    ...... - 2*30
za Nemčijo:
celo leto
k 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ...       ...   K 30-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Uažen preobrat v uprtionlu južnih železnic,
Dunaj, 9. oktobra.
V političnih krogih se je nekako z začudenjem opažalo pogoste avdi-jenee najvišjih državnih in vojaških f imkeijonarjev, kateri so v pretek lih dneh bili ponovno poklicani k cesarju. Naravno je, da so spravljali te avdijenee predvsem v zvezo s položajem na jugu, oziroma tursko - italijanskim vojnim konfliktom. Kmalu so je tudi v sicer dobro informiranih krogih (lomnevnlo. da gre za gotove vojaške odredbe, ki so vsled nastalih posebnih razmer na jugu potrebne in v javnosti BO nastale vesti o mobilizaciji ob Sandžaku in o ordri, s katero da je odplula mornariška eska-dra v albanske vodo. Te vesti so bile energično dementirane in danes ni dvoma, da so bile vsaj jako pret i rane. Seveda se ne more dognati, v koliko so na konferencah odločujočih krogov že dozoreli gotovi načrti za slučaj novih balkanskih konfliktov.
Poleg teh dnevnih vprašanj pa se je baš v sedanjem kočljivem ix>lo-žajn pokazala še tudi druga zadeva kot skrajno akutna in nujna. V odločilnih vojaških krogih se je naravno baš sedaj zopet študiralo vprašanje mobilizacij«« naše armade, ki bi bila eventualno poklicana, nastopiti na jugu kot varova t eljioa avstrijskih interesov. Kako važno je niobilizačno vprašanje v resnem trenutku, se je ravnokar pokazalo zopet v Italiji, kjer je potrebovala ekspedicijska armada več kot 10 dni, da se pripravi na odhod. Spomin na avstrijsko aneksijsko krizo je iznova oživel iu spoznanje, kako slabo so zvezane južne naše dežele z notranjostjo monarhije, se je vrnilo s podvojeno močjo. Najvišja vojaška uprava je sklenila, nemudoma storiti vse one korake, ki so v tem oziru potrebni. Šef generalnega štaba general Conrad je prosil pri cesarju za avdijeneo ter mu v posebnem predavanju razložil nujno potrebo, da se državna uprava energično in resno loti južnega železniškega vprašanja, ki kulminira v dveh zahtevah: Bosna se mora spojiti še z eno progo z monarhijo in Dalmacija mora dobiti primerno zvezo z anektiranim! deželami ter čim hitreje zakonito že zajamčeno železnico, ki veže z notranjeavstrijskimi provinca-
mi. Nujno potrebno je tudi, da razmnože železnice svoja obratna sredstva (lokomotive in vagone), zlasti na jugu.
Cesar je ta program, ko sse je še posvetoval z grofom Aehrenthalom in vojnim ministrom, popolnoma odobril. Poklicana sta bila nato skupni finančni minister Burian in ogrski finančni minister Lukae-, ki sneno upravlja kot trgovinski minister železniški resort in v ponovnih konferencah so je sklenilo z energično akcijo i>ospešiti rešitev južnih žele/niskih vprašanj.
Znano je, da ima tozadevno baš Ogrska velike zamude in da je torej naši »drugi polovici« predvsem potrebno, da pokaže I dejanjem svojo resno voljo. Zatrjuje se, da je »»grški finančni minister že sprejel precejšnje vsote za gradnjo železnic v svoj proračun in da bo vlada v o£rr*skem državnem zboru umaknila vojaške predloge, da čini preje spravi budget pod streho.
Če so informacije, ki mi jih je dala na razpolago oseba, ki je izvrstno informirana, pravilne, smemo v najkrajšem času pričakovati 1 nepolno rešitev dalmatinsko - kranjskega železniškega vprašanja.
Česar pri nas v Avstriji ne premorejo izgubljeni in zanemarjeni milijoni gospodarskih interesov, to stori silna beseda vojaške potrebe.
Shod pri „Hayen! stietu".
Politično in izobraževalno društvo za kolizejski okraj je sklicalo za nedeljo dopoldne shod k »Novem svetu«. Shod je otvoril v imenu društva deželni poslanec
prof. Reisner
ter cčrtal na kratko delovanje društva in društvenikov pri dosedanjih volitvah in pozval društvenike, da zastavijo ravno tako vse svoje sile za izvolitev sedanjega kandidata
Adolfa Ribnikarja,
ki je bil na sobotnem shodu proglašen za kandidata narodno napredne stranke. Dosedaj so bile VSe. zmage napredne stranke častne in * reba je gledati, da bo tudi ta zmaga častna, zato pa je treba tudi mnogo j pozornost i, ker je stara resnica, da sovražnik nikdar ne spi. Izvoljen imamo občinski svet, toda ta občinski svet
se še ni sestal in se še dolgo ne bo in tega je kriva odinole klerikalna stranka, ki je s svojim protestom proti volitvam na najbolj jasen način pokazala svoje nasprotst\o proti Ljubljani. Odkar imajo klerikalci skoro vso državnozborsko delegacijo v rokah, Se nam gode dan za dnevom največje krivice in to tudi takrat, če nima niti S. L. S. kak«- koristi od tega, ker vlada ve. da klerikalci nikdar ne bodo odprli ust, kadar gre za narodnostne pravice ali pa da klerikalcem kaj hitro lahko zamaši usta. Vzemimo samo zadnji slučaj, državno obrtno šolo v Ljubljani. Od ua prodne strani je bil že sklican slu u l zaradi državne obrtne šole, ki pa je bil v sadnjom trenutku odpovedan, ker je bilo pričakovati mirne in Ugodne rešitve tei^a vprašanja. Opozarjam sam« ; 1 i! to, tla j*- bila vlada pripravljena žrtvovali državno obrtno šolo v Ljubljani samo zato. ker so Neme i protestirali proti njeni otvoritvi. Ko so Nemci zamudili preprečiti gradbo državne obrtne šole v Ljubljani, so zahtevali za to kompenzacije ter so jih tudi dobili v Gradcu, Celovcu in Beljak*. Vlada je imela za vse to denarja dovelj, da-siravno te kompenzacije niso bile postavljene V državni proračun. Zato pa je vlada črtala potem v proračunu postavko za ljubljansko obrtno šolo, dariravno j? bilo že vse določeno. Tako se je zgodilo, da ni imel ravnatelj obrtne šole razen dosedanjih učnih moči ob začetku šolskega leta ničesar za novo obrtno šolo. Da se bo državna obrtna šola kljub temu otvorila, je edina zasluga slovenskih narodno-naprednih poslancev, ki so posredovali v ministrstvih. Strmeti moramo, da se je vlada upala storiti kaj takega, toda nič čudnega ni to. Vlada bi tega ne bila nikdar storila, če bi ne vedela, da lahko stori največjo krivico v škodo slovenskega naroda, ker se lahko odkupi slovenski parlamentarni delegaciji. Če pa v tem slučaju klerikalcem kupčije tudi ne moremo naravnost očitati, so vendar klerikalci krivi tega koraka vlade, ker je vlada dobro vedel«, da se ji ni treba bati od strani klerikalne stranke nikakršnega odpora. Prozorno je to tndi postalo, ko se je »Slovenec« oglasil in kazal na državno obrtno šolo, češ, glejte, to je Hribarjevo delo. Okrog »Slovenca« so ta vladni korak škodoželjni pobrali, samo da bi predočili kritični položaj obrtne   šole kot neuspeh
napredne stranke in bivšega njenega poslanca in infra na Hribarja. Na shodu državnih gradnikov jo
govoril neki klerikalni poslan«*e, da je klerikalna stranka pripravljena objektivno presojati težavno stališče uradnikov, da pa je položaj u radništva zavožen po birokratizinu, ker je pri centrali preveč nastavljencev. To zadnje ima nekaj na sebi, vse drugo pa je bilo le humbug. Poglejmo samo v našo deželo, kako v tem oziru pri nas nastopa ta stranka posebno kar se tiče* imenovanja učiteljev na obrtni šoli v Ljubljani. Vlada je zahtevala, da se kandidati za obrtno šolo priglase že do maja in vendar še do danes niso učne moči imenovane. Imenovan pa je bil 1. julija na državno obrtno šolo sin deželnega glavarja Šuklje, in to v času, ko je bilo v ininisirstvu dogovorjeno, da državne obrtne šole v Ljubljani sploh ne bo. Tako bi M bilo lahko zgodilo, da bi se bil nastavljeni učitelj lahko dolgočasil celo leto in še deij s plače učitelja na državni obrtni šoli v Ljubljani, katere pa bi sploh ne bilo.
Vse to so dokazi, da je klerikalna delegacija v deželnem zboru po vsem svojem delovanju skrajno škodljiva, klerikalci pa so prišli H vsvojo nesramnostjo tudi že tako daleč, da se v vseli uradih pri inini-.»trsivih že delajo iz Slovencev n »r* ea. Zato moramo zastaviti vse svoje sile. da izbojujemo častno zmago naprednemu kandidatu, tržnemu nadzorni k ti g.
Adolfu Ribnikarja.
Nato je govoril kandidat Adolf Ribnikar izvajajoč v bistvu sledeče:
Človek bi mislil, da so na Kranjskem, kjer so Nemci v tako majhni manjšini, dani vsi predpogoji za kulturni in gospodarski razvoj slovenskega uaroda. Če že država ne stori ničesar za nas, se ne čudimo, imamo pa deželno upravo, katere delovanje pomeni veliko nevarnost sa bodočnost našega naroda. Odkar BO v naši deželi na krmilu klerikalci je vsa naša kulturna in tudi vsa naša gospodarska politika zavožena. Omeniti mi je treba samo naše nči-teljstvo. pa .k' vsakemu jasno kaj pomeni klerikalna vlada na kulturnem polju. Na drugi strani pa so propadajoče klerikalne gospodarske organizacije vzdržujejo ediuole vsled deželnih podpor in na škodo obrtni-
kov iu trgovcev. Skratka, klerikalna stranka je daness taka, da moramo delati z vsemi silami na to, da to večino raxbijemo ker j«' 5ele ootem upati na izpremembo. Nalogu rSnafl
ga je tedaj brezobzirno raskrinka-nje klerikalnih mah In sni j in gnil oh.
V Ljubljani in po vsem Slovenskem vlada velika gosj>odarska kriza, danOJI M godi meščanom že tako, da stoje revnejši sloji tik pred lakoto.
Tega    pa SO krivi v veliki mer klerikalci,    ki    so    se udinjali vele-agrarcem iti ogrskim magnatom ter velikim   cerkvenim doatojanatveni-
kom ter na ta mo-in Morili največjo škodo meščanstvu in tudi malemu kmeta. Vee ae j*- podražilo, naeeo, živina in s t*on podra&enjem j«' v zvezi veaSio drugo podrasenje. I«> (toliko pomanjkanje pa čuti tudi kmet že danes, ker mora drago kupovati vsled velike depekoracije živino. Kmet 1 >i moral rediti živino več let, da bi se ustvarile zopet normalne razmere, med tem pa bi morali nva-žuti meso in živino od drugod, da si krnet odjHunore. Klerikalci trde ttt-di, da nOBSeni uvažanje mesa nevarnost, da se naša živina okuži. To je naravnost nesmisel. pač pa se je okužila naša živina od one živine, ki so jo prignali   Is Roane k nasu in j«-
bolezen napravila med nami /a kakih '200.000 do MfcOOO K ali še vei škode. Na splošni draginji pa BO krive tudi visoke carine ua žito. ki so podražile skupaj z drugimi živili vi naše življenje; tako je stala I. 1900 pesnica 17 K 80 v, dan,-. 25 K, rž 11
kron 40 v. danes *J1  k. ječmen 19 K
60 v, danes 19 k 50 v,  oves   rj k
40 v. danes 21 K. ajda 16 K. Jane-
24 K 80 v, koruza li K 50 v, danes
*J1 K 00 v. Vzporedno s temi cenami pa hodi tudi podražeuje moke in -i-cer je stala Beta 1900 moka o 29 K 00 v. danes 39 K, moka VI !1 ^'^ K danes 21 K, koruzna 10 K. danes 24 kron, ajdova Si K. danes 4 7 K.
Zaradi te podražitve so se podražili vsi izdelki v obrti in iissjuiu temu je krivo, da uganja veleagra-ree agrarno politiko v državimn: zboru in da se nseče klerikalec za. njim. Na jeziku imajo klerikalci ljubezen do ljudstva, v praksi pa to izgleda popolnoma drugače. Pri nas so klerikalci napravili Še večjo draginjo kakor bi bila sicer. Krompir v ljubljanski okolici bi zadostoval komaj za Ljubljano, ko pa SO začeli hoditi |>o kmetih 'klerikalni baiaaiači.
LISTEK.
Kolera.
Spisal Rado M urni k.
Osebe: Jože Lopatar, čemeren bogataš. — Ladislava, njegova gospa. — Dr. Milo Kalan, domači zdravnik Lopatar je v. — Jerica, hišna. — Kraj: Ljubljana; obednica Lopatar jeva. — Čas: včeraj.
Dr. Kalan. Glavna stvar je tedaj, da si ohranite zdrav želodec. Potem se vam ni treba bati kolere, gospod Lopatar!
Lopatar. Saj se je ne bojim prav nič. Toda povejte mi, ljubi gospod doktor, kako naj ohranim zdravje svojega želodca?
Dr. Kalan. Pazite, da se ne prehladite! Nikar ne prenapenjajte ne duha ne telesa! Ne jejte in ne pijte kaj takega, kar bi utegnilo škodovati želodcu ali ga oslabiti. Oslabljen organizem se ne more uspešno bojevati proti bacilom in njihovim strupom, ki povzročajo kolero.
Lopatar. Kaj naj torej jem?
Dr. Kalan. Uživajte samo lahko prebavna jedila, sveža, toda dodobra kuhana ali pečena: gorko juho, flobro 'kuhano ali pečeno teletino, govedino, kuretino, obaro, lahne kipni-ke, v mebko kuhana jajca. —
Lopatar. Oprostite, gospod doktor! Našteli ste mi toliko stvari tako hitro, da si nisem mogel v^ega zapomniti. Čakajte, hočem si jih zabeležiti. (Vzame svinčnik in beležni-co.) Prosim, gospod doktor!
Dr. Kala n (ponavlja začeti stavek). — kuhano sadje, čaj, kavo, oparjen kruh, oparjene žemlje, lahka rdeča ali lahka bela vina, plzcnjsko pivo, šampanjec.
Lopatar (piše). Aha!
Dr. Kalan. Da, šampanjec pri-jK>ročam prav posebno.
Lopatar. Prosim, gospod doktor, povejte mi še, česa ne smem jesti.
Dr. Kalan. Jesti ne smete težko prebavnih ali sirovih ali pred dolgim časom prirejenih jedil. Uživati ne smete mrzle juhe.
Lopatar. Hladne juhe tako ne maram. Pardon!
Dr. Kala 11. Uživati ne smete nobene mrzle pečenke in nobenega težko prebavnega sočivja, nobenih težko prebavnih močnatih jedi, delikates, salate, sira, nobenega ne-kuhanega mleka, svežega kruha in svežih žemelj, nobenega sirovega sadja, nekuhane vode, nobene slabe pijače.
Lopatar. O, saj sploh ne maram slabe pijače.
Dr. Kalan. Vodo je treba prekuhati ali pa vlijte vanjo nekoliko limonovega soka ali solne kisline.
Lopata r. Hvala lepa, gospod doktor. (Spravi svinčnik in beležni-co.) Zdaj pa, ker že govoriva o tem, hm — toliko sem že slišal in bral o koleri, pa le ne vem, kaj je pravzaprav ta spak. Prosim, izvolite mi kaj povedati o njej.
Dr. Kalan. Z veseljem. Azijat-ska kolera jc kužna bolezen, ki jo povzročajo jako, jako majhna bitja, bacili ali vibrioni, pod drobnogledom podobni pisanim ali tiskanim vejicam. Ako pridejo ti bacili z okuženo hrano ali drugače skozi usta v želodec, jih v ugodnih razmerah umori želodčna kislina. Toda le zdrav želodec more producirati dovolj krepke kisline , ki pomori bacile. V bolnem želodcu so bacili prav zidane v olje in romajo veselo dalje v drob. Tukaj se množe neznansko naglo. Vsak razpade na dva dela, pa je že dvoje bacilov in ta delitev se ponavlja venomer.
Lopatar. Tukaj ni potemtakem nobenih samic in nobenih samcev?
Dr. Kalan. Nobenih. _
Lopatar. Pravzaprav imajo ti bacili prav dolgočasno in žal > > življenje. Gospod doktor, kako pa bi spoznal, da imam kolero?
Dr. Kalan. Ta bolezen se ne razvija pri vsakem bolniku enako. Tega prime huje, drugega prav malo. Nekateremu je dolgo slabo pred
pravim izbruhom, pri drugih se kar nenadoma pojavi bruhanje in driska ali lijaviea in i>otem mrzlica. Koža je hladna in lepljiva; pokriva jo mrzel pot. Žila bije slabo. Oslabelemu bolniku šumi po ušesih, mučijo ga huda žeja, notranja vročina in bolestni krči, zlasti v mečih. V najneugodnejših razmerah izpremeni l>ole-zen bolnika strahovito: obraz in ro-•ke, zlasti ustne in nohtov i omodre, lica upadejo, oči se mu vdro, nos se uo-stri, žila in srce skoraj ne bijeta več, vse telo jc mrzlo kakor mrličevo. Bolniki se zavedajo, navadno pa se kar nič ne brigajo za pretečo nevarnost in se pritožujejo le zaradi krčev in žeje.
L o p a t a r., In potem umre bolnik?
Dr. Kalan. Ne vsak. Okreva jih skoraj polovica.
L o j) a t a r. Hm, ako bi vedel človek, pri kateri i>olovici l>o!
Dr. Kalan. Saj ste zdravi, kaj bi se bali! Poudarjati vam moram, da škoduje razburjenje in bojazen zaradi kolere.
Lopatar. O, saj se je ne bojim. Čudno, da škoduje tudi strah.
Dr. Kalan. Seveda. Človek, ki trepeta pred smrtjo, ne more preba-vati tako dobro kakor brezskrben korenjak. Bojazljivca ne veseli nič. meri'ki škoduje vsaka stvar prej, oslabi ga skrb in strah in njegovo telo izgubi mnogo odporne moči.
L e p a t a r. Verjamem, gosp< d doktor! Tedaj . . . kakor ste rekli . . . okužiti se utegnem tudi. ako se dotaknem okuženega?
Dr. Kalan. Ako se ga dotakne te slučajno tain, koder je kaj bacilo\.
Lopatar. Kako pa bi se razkužili
Dr. Kalan. Kupite Ivsoforasa. Lvsolorm ni strupen, diši prijetno in se raztopi v vodi. Umivajte se z lr,< raztopino.
Lopatar. Kaj pa — recimo — da naleze moja gospa ali hišna ali kuharica kolero. Vas ni doma, dolgo ni nobenega zdravnika. K a.j bi tedaj?
Dr. Kalan. Bolnika v posteljo! Grejte mu trebuh, roke in noge z gorkimi prti. Dajte mu gorkega ruskega čaja ali kuhanega vina in drgnite mu ude.
Lopatar. In šampanjca?
Dr. Kalan. V le<lu ohlajen šampanjec izborno i>omuga srcu, da ne omaga zaradi zgoščenja krvi.
Z bolnikom naj občuje le prav malo drugih. Tako, zdaj moram zopet dalje. Priporočam se, gospod Lopatar!
Lopatar (ga spremi do vrat). Klanjam se, gospod doktor!
!   Dr. Kalan.   Nič se ne bojte! Veselo srce je pol zdravja. (Odide.) (Konec prihodnjič.)
5s* skočila cena na 10—12T K, naft? krompir pa pošiljajo v Trst. Istotako je z eksportom sena na Bavarsko. Načrt in namen klerikalcev je, potom strankarskih političnih gospodarskih organizacij uničiti našega obrtnika in trgovca. Ves zaslužek, ki so ga imeli prej posamezniki, in s katerim so pomagali sebi in % svoji rodbini ter tako indirektno koristili narodu, se s taka sedaj v klerikalne vstrankarske žepe. S tem pa so odvzeli tem posameznikom tudi možnost, da bi dali izšolati svojo deeo. To jim je prav, ker šele če bi bilo kranjsko ljudstvo sestavljeno iz samih tepcev, napoči čas njih absolutne vlade, kakor v srednjem veku.
Tudi prijatelji delavstva hočejo biti, toda da je ta njih trditev zgolj sleparstvo, so dokazali z občinsko reformo. Poleg tega pa je treba pomisliti tudi, da je ravno učitelj eden najvažnejših delavcev.
Imamo »Deželno zvezo kranjskih obrtnih zadruge s 1600 včlanjenimi obrtniki. To zvezo deželni odbor konsekventno prezira, ker ne trobi v klerikalni rog. nasprotno pa pospešuje »Deželni obrtno pospeševalni zavod«. Ravno tako je bila že neštetokrat prilika opozoriti na konkurenco kaznilnice obrtnikom in na večino se množeče samostane in samostanske delavnice.
V državnem zboru je vlada pred ložila zakonski načrt za zboljšanje plač državnim uradnikom; to kar (»beta država, sploh nobeno zboljšanje ni, ker bi znašalo za vsakega uradnika komaj 10 K. Vendar je vlada pokazala v-saj dobro voljo, toda klerikalci so celo zoper to malenkostno zboljšanje med tem ko je tej isti delegaciji za takozvane »morske pošasti« bil izdatek 320 milijonov kron še premajhen. Nasprotno pa pred leti klerikalci prav nič niso protestirali, ko se je zvišala kongrua za 9 milijonov. Samo sedaj so se oglasili, ker je njih namen, da bi sestradali in degradirali uradništvo. Njih geslo je: ubiti vse, samo da stoji po konci črni žakelj.
Preidimo k najnovejšemu lopov -stvu naših klerikalcev, na njih nesramno gonjo zaradi italijanske-tur-ške vojne. Denuncijacij klerikalcev smo vajeni, priliko smo jih opazovati lani ko s<> hoteli imeti na vsak na-<-in srbsko zaroto v Ljubljani in so iskali srbskega kralja    menda nekje pri Figoveu na dvorišču. Pozneje se je izkazalo vse kot laž in lumparija. Morda je bila ta gonja tudi naročena iz zunanjega ministrstva, ker se je pojavila na Slovenskem in na Hrvaškem. Sedaj pa dela »Slovenec« zopet širokoustno vojno z Italijo ter bi rad, da bi se Avstrija spustila z Italijo v l>oj samo zato. da se mora Italija ponižati nasproti papežu. Govori se. da. so res šli zastopniki »Ljudske posojilnice« v Albanijo kupovat gozdove in to zato. da bi napravili klerikalci veliko kupčijo ali pa veliko izgubo. Eno, kakor drugo bi se zakrilo i vojno. Toda če pride do vojne, vprašam kdo lx> trpel krvni davek? Ali bo šel morda v vojno Lampe ali ■korarji aH pa bo šel krvavet nas narod? Koga bodo zadeli davki, ali to gospodo ali davkoplačevalce? Lahko se igrajo ti ljudje i ognjem, ker ni njih streha, če pa pride ros do vojne, bodo prvi okrog »Slovenca«, ki bodo tekli, saj se že, če jih kliče sodnija na odgovor, skrijejo onkraj meje.
Zato pa je dolžnost vsakega naprednjaka bojevati se proti tem ljudem in če to obljubu jem sem dovolj obljubil. (Odobravanje.)
Po kratkih zaključnih besedah je nato predsednik deželni poslanec prof. Reisner zaključil shod.
Italijansko - turJRa volna.
Ob albanski obali je prišlo zopet do spopada, 'ki vznemirja vso evropsko javnost, prav posebno pa Av-Btro-Ogrsko. Italijanska vlada bo zo-zet zdaj našo vlado pot«»lazila, da se kaj sličnega ne bo več zgodilo. Navzlic lemu pa križajo štiri italijanske križarke pri otoku Loukas in opazujejo vse trgovske ladje ter zaplenijo vse blago, ki je namenjeno v Prevezo. V kakšni zvezi je to postopanje Italijanov s Tripolitanijo, seveda razen Italije nihče ne ve.
V Tripolitaniji se bližajo Italijani hudim časom. Tripolis so sicer zavzeli brez vsake žrtve, toda boj v notranjosti dežele ne bo tako lahek. Prvi spopad, o katerem poročajo, je imel za Italijane negativen vspeh.
Turška vlada dela na to, da kakor hitro mogoče konča vojno. Naročila je namreč svojim poslanikom, naj vprašajo velevlasti za njih mnenje, pod kakimi pogoji bi bilo mogoče doseči premirje.
V Carigradu so pa precej zmešani. Na eni strani žele mir, na drugi strani se pa pripravljajo na najhujše represalije proti Italijanom, ki žive v Turčiji. Vendar bo pa turška vlada skoraj gotovo opustila namero, izgnati v Turčiji živeče Italijane.        * - *
■v - v
Tripolis.
Poročevalec   časopisa »Vita« v
Si rak uza h, ki je govoril z več osebami, ki so prišli iz Tripolisa, je brzo-javil svojemu listu, da so italijanske vojne ladje bombardirale tripoliške utrdbe na distanco dvanajstih kilometrov. Turška artilerija se je pokazala kot popolnoma nezmožno. Njeni topovi so nesli 4 kilometre daleč, do-čim nesejo novi Kruppovi topovi 9 kilometrov. Ko so se italijanski mornarji izkrcali, jih je napadla turška konjenica; vendar jih je pa italijanska artilerija v beg pognala. Vsled tega se je italijansko vojaštvo moglo brez vsake izgube izkrcati.
Tudi »Tribuna« prinaša interesantne detajle o zavzetju mesta Tripolis. Po razrušitvi utrdb »Sulta-nie« in »Hamidie«, kakor tudi svetilnika 5. t. m. so se začeli izkrcavati mornarji. Bombardiranje se je nadaljevalo. Ob obali so nato razobesili bide zastave, na kar so prišli arabski šejki ter prosili italijanske častnike milosti. Do solnčnega zahoda je bilo izkrcanje končano. Tripolski župan, Hassan-paša, je izročil majorju Cagniju mesto. Namestnik, valija tri-poliškega je izročil v navzočnosti prvakov vlado .in se nato oddaljil. Na poziv majorja Cagnija, naj izro-če proti odškodnini puške, so oddali več nego 2000 pušk. Arabci so zadovoljni, da so Italijani zasedli mesto. Če srečajo Italijane, tedaj jim hočejo poljubiti roko in pravijo, da so vsi Italijani dobri in močni. Vojake prosijo, naj se ne približajo preveč njihovim ženam, ker so Turki raznesli tendencijesne vesti o nasilstvih italijanskih vojakov. Vsled bombardiranja je bih> v notranjem mestu le devet žrtev. Turki so imeli v utrdbah velike izgube in so prestrašeni zbežali v notranjost dežele. Arabci priznavajo, da ni bila nobena moše-ja poškodovana.
Skladišče za smodnik utrdbe : Hamadie« ni bilo razstreljeno, temveč sta dva junaška italijanska častnika preplezala navpično .skalo, na kateri se nahaja zaloga streljiva, in sta vrgla gorečo   bakljo v skladišče.
Begunci iz Tripolisa trde, da je v notranji deželi 40.000 za boj pripravljenih mohainedanov.
Italijan *ke ekspedici jske čete bodo v najkrajšem času izkrcane r*a tripolitanski obali. Italijanska vlada upa s 30.000 vojaki, ki IkkIo še ta teden izkrcani, polastiti se dežele. Prvi boj pri Tripolisu.
Car igra jski listi poročajo, da se je turška garnizija iz Tripolisa pod poveljstvom polkovnika Neshšeda umaknila v Vehare in Kirk Kariš, ker je zavzela defenzivno stališče. Ena italijanska stotnija je skušala prodreti do Vehare. morala se je pa vsled odpora turških čet umakniti. Prebivalstvo se je udeležilo boja. Pomorska hitkn v Kgejsfcem morju? Ker ni nikakih oficijalnih poročil o akcijah italijanske mornarice v Egejskem morju, se Širijo vznemirljive vesti o bojih. Tako poročajo, da se je vršila med Kreto iti Shodom pomorska bitka, v kateri so omagali Italijani. Deset turških ladij je bilo baje potopljenih 6d italijanskih ladij je bila poškodovana križ arka Re Umberto«.
Vesti o posredovalni akciji.
V nedeljo zvečer je imel av-tro-ogr>ki poslanički svetnik Kofo&sa z velikim vezirjem pogovor, katerega resu it at se je brzojavno sporočil turškemu poslaniku na Dunaju, Rešid-paši. Kmalu nato je došel odgovor ReŠidov. na podlagi katerega je ministrski svet skbnil. zopet zaprositi velevlasti za mirovno posredovanje. Ministrski svet je redigiral besedilo note. Neka dobro informirana turška oseba sporoča, da je ministrski svet storil ta sklep na podlagi predloga, ki ga je stavila neka prijateljska velesila. Ta predlog smatra turška vla da kof sprejemljiv, ker garantira Turčiji navzlic gotovim žrtvam ra-zven materijalnih koristi tudi častno rešitev konflikta. Italijani se za zdaj ne bodo izgnali, temveč se bodo še le deloma začeli izganjati, če Italija odkloni mirovna pogajanja. Kakor se govori, namerava tttrska vlada zahtevati kot odškodnino za koncesije, ki jih bo dovolila v Tripolitaniji, končno rešitev kretskega vprašanja a' njenem zmislu. »Ikdam« poroča,, da so se nekatere velevlasti že izrekle za to.
Nota turške vlade.
Turški poslanik v Berolinu, Osman NlflSUi p lil, je prišel v nedc ]jo v zunanje ministrstvo, kjer je državnemu tajniku izročil noto turske vlade. Ta nota se bavi z vprašanjem, ali smatrajo tuje velevlasti spričo zavzetja Tripolisa trenotek za začetek pogajanj kot ugoden in na kateri podlagi naj bi se začela pogajanja. Iz note se razvidi, da se hoče Turčija pod gotovimi pogoji odpove dati Tripolitaniji. O tej noti se velevlasti zdaj dogovarjajo.
Turčija ne bo izgnala Italijanov.
» Agenzia     Štefani« poroča: Vsled prošnje nemškega poslanika v
Carigradu, barona IferscfcsJls, je turška »vlada suspendirala izganjanje Italijanov.
Eventualni pogoji Italijanov. V pariških političnih krogih vedo o pogojih, ki bi jih morda Italija
sprejela, le toliko, da hoče Italija Tripolitanijo zasesti in upravljati. Suvereniteto sultanovo hi Italija pridala ter plačala šestdeset milijonov frankov odškodnine. Baz ven Avstro-Ogrske ni dozdaj nobena velevlast intervenirala.
Turško ministrstvo«
Turški poslanik na Dunaju, Re-šid-paša, je odklonil portfelj zunanjega ministrstva. Portfelj so ponudili poslaniku v Sofiji, Asim-beju, ki
je ponudbo sprejel.
Albanci.
Albanski kongres, ki zboruje v Skoplju, je brzojavno pozval velikega vezirja, naj ne sprejme v novo ministrstvo nobenega člana prejšnjega kabineta, temveč naj vsa ministrska mesta nanovo zasede. Pri tri-politanskem vprašanju nimajo Albanci nikakega interesa.
Bolgarija.
Bolgarska vlada je naročila svojim poslanikom pri velevlastih, naj opozore vlade, kakšno vznemirjenje vzbuja turška mobilizacija v Bolgariji.
Razpoloženje v Vzhodni Indiji.
Shod ravnateljev Juma-mošeje v Bombaju je poslal na angleškega min. predsednika Asquitha in na državnega tajnika Greva brzojavki, v katerih prosijo varstva za svetega kalifa, sultana, v italijansko-turški vojni in v katerih označujejo to vojno kot skrajno nepravično in brezbožno. Shodi so se vršili tudi v Lahore in Luknovu, kjer so molili za uspeh turškega orožja.
sovražnik pognan v beg. Pred vojnim I ministrstvom v Madridu se zbira na- | vdušena množica. Vlada je brzojavno čestitala v Melilli se nahajajo čemu vojnemu ministru in poveljniku španskih čet.
JtalersKo.
Politična Kroniko.
Z revolucijo v Avstriji groze klerikalci. Popolnoma jasno je to povedal na shodu krščanskih železničarjev na Dunaju poslanec Neunteu-fel. Poslanee Neunteufel .Je izvajal: Vzrok železničarskega gibanja je draginja. Vse prebivalstvo je v najhujšem razburjen ju in ne bo prišlo samo do pobijanja šip, marveč do še veliko večjih demonstracij, katerih se bodo udeležili tudi srednji sloji. Potem bo za državo in vlado prepozno, potem ni mogoče jamčiti za nič več, in skrb onih, ki se že danes hoje, da bo šlo na njih denarne žaklje, se bo izpolnila.
* *
Predsednik ogrsko - hrvaške državne zbornice je začel kompromisna pogajanja z voditelji opozicije. Nekateri upajo, da lwdo imela ta pogajanja uspeh.
*
Na Kreti je, glasom zadnjega ljudskega štetja 336.171 prebivalcev, med njimi 307.832 kristjanov.
*»
V imenu grškega kralja je bila včeraj zjutraj otvorjeua narodna skupščina na Kreti. Poslanci so z veseljem in s ploskanjem pozdravili otvoritev in klicali: »Živela združitev z Grško!«
*
Monarhisti na Portugalskem so podlegli in portugalska vlada je mnenja, da je bil to zadnji poskus v doglednom času na Portugalskem zopet   ustanoviti monarhijo. Kapitan Conceiro je pobegnil in se namerava obrniti v Ameriko, ker je uvidel, da je monarhija    izgubljena. Njegova vojska pa je od vladnih čet popolnoma obkoljena in ji je odrezan tudi povratek na španska tla. Tudi v Londonu so mnenja, da je monarhija za vedno pokopana, zlasti zato, ker ne ho mogoče še enkrat spraviti toliko denarja skupaj. Med rojalisti je bila baje tudi vojvodinja Parma, ki je 14 dni neprenehoma v svojem avtomobilu prevažala orožje iz Francije na Portugalsko. —   Portugalski vojni minister je odstopil. Demokrati zahtevajo zaradi dogodkov na Severnem   Portugalskem,   da se sestane parlament k izrednem zasedanju. Novi vojni minister je bivši policijski ief Alber Vilviera, in je svojo službo že nastopil. — Nad 7000 ljudi je zaprtih   zaradi  monarhističnega in protidržavnega   nastopanja v portugalskih ječah. Večina je duhovnikov in častnikov, tedaj takih ljudi, ki hi sc ne smeli pečati s politiko. — Portugalski parlament je sklican za 16. oktobra.
*
Glede maroškega vprašanja sta
imela nemški državni tajnik Kider-len - Waehter in francoski poslanik Cambon predvčerajšnjim posvetovanja, ki so se tikala onega dela pogajanj, ki zadeva Maroko. Baje je prišlo do zbližanja naziranja.
m •
•
Spanci v Maroku napredujejo. Petnajst kilometrov onstran reke Kerb je vse od Spancev zasedeno in
Iz Ormoža nam pišejo: Dne 3. in 4. oktobra so slavili maturantje mariborskega moškega učiteljišča z 1. 1881. tridesetletnico zrelostnega izpita. Od 33 maturantov jih je 9 umrlo. Tridesetletnice so se udeležili gospodje: Alojzij Arnečič, nadučitelj v Pamečah; Adolf Gajšek, ravnatelj meščanske šole v Brucku ob Muri; Anton Hofbauer, nadučitelj v Kam-nici pri Mariboru; Vinko Jug, nadučitelj v Podovi pri Racah; Janez Karba, učitelj na Frane Jožef ovi ljudski šoli v Ljutomeru; Matija Kaučič, nadučitelj v Jurkloštru; Simon Kellenherger, nadučitelj v Svi-čini; Jože Kreinz, učitelj v Mariboru; Miha Levstik, učitelj v Celjn; Janez Pireh, nadučitelj na okoliški šoli v Konjicah; Anton Porekar, nadučitelj na Humu pri Ormožu; Martin Šalamun, nadučitelj pri Sv. Miklavžu bi. Ormoža; Al. Seidler, nadučitelj v Pobrežu; Janez Smolnikar, šolski vodja v Za vodni nad Šoštanjem; Jakob Vrunker, učitelj v Leskovcu. Sestanka v Gambrinovi dvorani sta se udeležila tudi ravnatelj c. kr. moškega učiteljišča g. Henrik Sehrei-ner in profesor Luka Lauter. Slav-nost se je izvršila po naznanjenem sporedu prav prisrčno in se je sklenilo prirediti sestanek tudi ob 351et-nici mature. K sestanku v Gambrinovi dvorani je došel tudi hišni lastnik gosp. Tscheligi. V hiši, kjer je sedaj Gambrinova dvorana, je bilo namreč nekdaj nastanjeno učiteljišče.
Hoehenburgerjeva kandidatura v Gradcu. Dr. Weidenhoffer je — javno vsaj — »z velikim in odkritosrčnim veseljem« pozdravil idejo Hocbenburgerjeve kandidature in prosil graški nemško - nacijonalni volilni odbor, naj ga od kandidature odveze. Definitivna še torej stvar ni, posebno, ker je Hoehenburger odločno odklonil kandidaturo. »Grazer Tagblatt« pravi, da se bo preudarilo, ali bi kazalo Hochenburgerja kljub temu voliti ali ne. Klerikalci so v svojem graškem glasilu že izjavili, da bi volili Hochenburgerja. Dr. Gar-gitter sedaj molči.
Iz Maribora nam pišejo: Za začasnega vodjo mariborske gimnazije je nastavljen bivši ljubljanski profesor dr. Jože Šorn, ki se je pa v Mariboru prelevil v Schorna in prosil za vstop v spodnještajersko nemško profesorsko društvo! Ker imajo, kakor je znano, provizoriji vedno najdaljše življenje, je zelo nevarno, da obdrži dr. Šorn stalno vodstvo mariborske gimnazije. Nečemo biti hudobni in se nočemo razpisati o odličnih pedagoških zmožnosti, ki tiče v rodbini Šornov; ali slišali smo od resnih ljudi dvome, da bi mogel profesor dr. Schom v polni meri izvrševati svoje dolžnosti na tako velikem zavodu kot je mariborska dvojezična gimnazija. V »Straži« smo čitali minule dni prav oster afront proti Sehornu in nam je tudi znano, da so imeli klerikalci za to mesto druge, vendar pa slovenske kandidate. Tudi Nemci so bili za drugega nK>ža, a vlada se je odločila za — nemškutarja Schorna. Treba je, da naši poslanci, četudi pozno, vendar še sedaj energično store svojo dolžnost. Bila bi res prava sramota, ako bi stal na čelu mariborske gimnazije kakšen Šorn!
Iz Ptuja nam poročajo: Na cesarjev dan jc bilo slovesno blagoslovljeno in otvorjeno novo poslopje ftul-ferajnske šole na Bregu pri Ptuju. Pri slavnosti v šolskem poslopju je govoril nadučitelj, neki \Vankrnul-ler, da bo služila ta šola kot trdnjava zoper »fanatično hujskanje mladine na jugu od Ptuja« in je slavil na znani način vrednost nemščine za slovensko kmečko ljudstvo. Za nadučite-1 j< m je izpregovoril tudi — hajdinski župnik. Ni čuda, saj cerkev in šola, četudi ponemčevalnica, spadata skupaj in morata skupno delovati. — Amen.
Kaj je s celjskim okrajnim za-stopom? Celo vrsto let gospodarijo že v celjskem okrajnem zastopu različni komisarji, nekateri bolj, drugi manj srečno. Vsi se seveda pošteno trudijo, da dobiva ta korporacija čim dalje bolj nemško lice in se čim dalje več nemški u raduje. Na nekaterih stavbah in gradnjah, ki so se izvršile zadnja leta, je videti povsod na prvem mestu nemški napis, dasi je okraj izvzemši dve nemškutarski ob čini (Vojnik in Teharje) skozinskoz slovenski. Zakaj neki vlada ne razpiše novih volitev? Pozivamo poslance, da napravijo vendar enkrat glede te korporacije red. Treba ga je v narodnem in gospodarskem oziru.
Novi »Sokol« na Vranskem. V nedeljo, dne 14. oktobra se vrši na Vranskem v salonu gosp. K osen ine ustanovni občni   zbor telovadnega
društva »Sokol*. Spored običajen. Na občni zbor vabimo prav prisrčno vse, ki hočejo pristopiti društvu. Vabimo pa tudi k obisku brate Sokole iz sosednjih trgov. Novi »Sokol« na Vranskem bodi močna postojanka narodne in napredne misli v okraju!
Iz Rogatca nam pišejo: Te dni je vzel v Brezinškovi gostilni zelo slovesno slovo od svojih nemškutar-skih bratcev sodnik dr. Auton Ohm-Janušovskv pl. Višehrad. Ž up; m Ferschnig je posebej navdušeno slavil njegovo nemško - naeijonalno po-litikovanje (župan je rekel »delovanje«) v Rogatcu. Ta ljubi Ohm je prestavljen v Kranjsko goro na Gorenjsko, upa pa, »da se vrne na lepo zeleno Štajersko.« Mi se zanj najlepše zahvaljujemo. Svojim gorenjskim rojakom priporočamo, naj pazijo na »delovanje« tega zagrizenega nemškega nacijonalca.
V Studencih pri Mariboru hočejo Nemci sedaj ponemčevalno svojo delo sistematično nadaljevati. Ker se je začelo v tem velevažnem mariborskem predmestju prav živahno slovensko narodno gibanje, ki bi lahko postalo vladajoči vaški nemškutarski kliki nevarno, so začeli Nemei energično utrjevati svoje postojanke. Sezidali so veliko novo šolo, razširili otroški vrtec, sedaj se pa hočejo vreči na naseljevanje nemških obrtnikov in posestnikov. Zlasti glede, obrtništva so tu Slovenci zelo na slabem, ker manjka zavednih, gmotno vsaj nekoliko dobro i*>dprtih domačih obrtnikov. Moralo bi se natančno dognati, na koga nam je v Studencih med obrtniki še računati in potem skrbeti za naselitev dobrih svojih ljudi. Koliko podrobnega dela bi bilo tu — samo ali se bo doblo delavcev in vsaj nekoliko potrebnega denarja ?
Iz Dobrne nam pišejo: Naše toplice je obiskalo letos 1<)41 gostov. Od teh je bilo Štajercev 823, Spod. Avstrijcev 122, Korošcev 39, Primorcev 30, Kranjcev 20, Dalmatince v 10, Hrvatov 95, drugi gostje odpadejo na različne druge dežele in države.
V Hrastniku je umrl v nedeljo popoldne posestnik Alojzij Piutar, brat znane »slovenske matere« gospe Ane Dim ni kove iz Trbovelj. Pokojni je bil vedno vnet in zvnsl pristal narodno - napredne Mrankf. ki se ni nikdar bal to zlasti pri volitvah pokazati. Naj počiva v miru, njegovi rodbini pa naše iskreno sožalje.
Iz Celja nam pišejo: Jako čudne Šege in navade imajo sprevodniki na velenjski železnici. Včeraj, v nedeljo, zvečer je bil vlak, ki vozi v Celje, jako močno zaseden. K vlaku je bilo pri]>etih nekaj voz za živino. Dasi-ravno je bilo še v posameznih oddelkih 3. in celo 2. razreda precej prostora, je vendar sprevodnik v Žalcu gonil ljudi v — živinske vozove, med njimi posamezne dame, ki so mu bile za to vljudnost tudi primerno hvaležne. Ali ni čudno, da uprava te železnice, ki je sedaj v državnih rokah, ne ve za obilnejši nedeljski promet, zlasti pri večernem vlaku v Celje, s katerim se vračajo nedeljski izletniki v Žalec, Št. Peter, Polzelo itd. Prosi mo železniško ravnateljstvo v Beljaku, da se take — živinske navade na velenjski progi ne bodo vdomači-le. — Planinsko kočo na Mrzlici, katero je oskrl*)val celjski odsek Savin-ske podružnice S. P. D., je letos obiskalo 175 oseb, kar z ozirom na lahek dostop in krasen razgled z našega sa-vinskega Triglava ni posebno visoko število. Spomladi se napravi pri koči cisterno, da se odpomore sedanjemu pomanjkanju vode. — Umrl je danes, v ponedeljek, ob pol 4. popoldne odvetniški kandidat go^p. Milan Deti č e k.
Drobne novice. Umrl je v Studencih pri Mariboru G4letni hišni posestnik Karel Z o r e c po daljši, mučni bolezni. — Stoletnica. Ob priliki stoletnice graškrg;« doaneja bo izdalo ravnateljstvo deželne višje realke v Gradcu, čije ustanovitev je v zvezi z ustanovitvijo Joaneja, ]>oseb-no spominsko knjigo, v kateri bo popisan razvoj zavoda. Spominsko knjigo napiše prof. Kochl in bo stala krone. Razpošiljala se bo nekdanjim učencem zavoda, ki naj pošljejo ravnateljstvu v to svrho svojo naslove. — Za stavbo nove ▼ 11 j S gimnazije v C e I j u se nahaja v proračunu za leto 1912 postavka 150.000 K. — V Rogatcu so prijeli nekega vlačugarja Viktorja An-derhiha zaradi mnogih tatvin. Tako je ukradel posestniku Janezu Piršu v Radmirju 50 K* Pirševemu hlapcu 60 K, v Mariboru kolo itd. Anderluh je bil zaradi vlačugarstva in tatvino že mnogokrat kaznovan. — Iz Sv, Lenarta v Slov. goricah poročajo: Zadnjo sredo je nastal v prej Gomzijevi gostilni na Biču hud pretep. Trije mladi kmečki fantje, Martin Majerič, Janez Firbas in Jakob Kranjc so pretepli posestnika Martina Mundo z latami tako hudo, da ja obležal in prihodnji dan umrl. LTbi-jalce so že djali pod ključ. — V C e -1 j n je nastal te dni v kavarni »Merkur« pretep, pri katerem je končno tekla kri. Neki farmaceut S. je bojda razžalil nekega domobranskega nad-
BUUSBSSS^^H
poročnika. Ta je potegnil sabljo t**
farmaceuta z njo težko ranil. — Iz Trbovelj nam poročajo: Bolniški strežnik Janez Tramipšek je te dni
izginil z omoženo žensko Pavlo Letnik. Ta je se poprej ukradla svojemu možn hranilno knjižico za 2000 K in vzdignila v Ljubljani 1000 K. Iz Ljubljane je potem parček izginil čez Solnograd v kako nemško luko, de uide v Ameriko. — V Gradcu je izjavil sedaj kandidat dr. Gargit-ter, da odstopa od kantiitlature. Volili bodo torej nemški nacijonalci in klerikalci složno dr. Hochenburger-ja. — V Slov. Bistrici so otvorili včeraj razstavo obrtniških izdelkov, katere so napravili obrtniški vajenci. Razstava stoji pod pokroviteljstvom grofa Krnila Attemsa in ostane otvor jena do prihodnje nedelje. —■ Preseliti se namerava iz Slov. Bistrice v Maribor odvetnik dr. Miihleisen. Graški odvetniški zbornici je že naznanil preselitev. — V Gradcu se je ustanovila v nedeljo deželna zveza pekarskih zadrug. V odbor so izvoljeni sami Nemci. Govorilo se je med drugim tudi o ustanovitvi strokovnih pekovskih za-ilrng za posamezne politične okraje. — Ubil je viničar Kak na potu iz Slov. Bistrice v S mart i* na Pohorju čevljarja Vorbeka s sekiri*. Morilca, ki je oče štirih otrok, so že zaprli — N a Zidanem most u sta skočila s tira dva vozova od tovornega vlaka. Ponočni dunajski brzovlak je imel v si od tega pol ure zamude. Ponesrečil se ni nikdo. — Iz C e 1 j a ve povedati »Straža«, da so se »bojda« po
sadnji vinski trgatvi v Sokolskem domu vršili po mestu pretepi med liberalnimi Slovenci in Nemci. Nam o Tin ni ničesar znanega. — Iz Šent P e t r a v S a v i n s k i dolini nam pišejo; V zadnji »Straži« se je zopet mani duhovnik na skrajno neumen
n otročji način spravil nad gostilničarja g. Š., menda zaradi tega. ker se ni mogel v šoli maščevati nad njegovo hčerko. Taki dopisi ne služijo ne listu ne neolikanemu in surovemu dopisniku v čast. Tako >e niti zadnji hribovec ne zaganja v koga, ko nekateri politično zbesneli farji. Več se na take neumnosti ne splača odgovarjati.
Koroško.
Slika iz male garnizije. V Vols-
perku je naslanjan oddelek huzarjev. Ponovno dohajajo pritožbe, kako kritin in neusmiljeno se ravna v tem oddelku z vojaki, posebno z novinci. Pred par dnevi — bilo je na vežbali-šču — so dalje službujoči podčastniki tako mučili nekega h uza rja, da je ta končno vpričo vseh skočil s konja, si odpel orožje, ga vrgel po tleh in se stavil na razpolago, češ; da v takih razmerah ne more služiti. Vsi navzoči so osupnili. Huzarja so odpeljali nato vsega izmučenega z močno eskorto v zapor, kjer ga čaka gotovo občutna kazen.
Povodenj v Rožni dolini. Vsled milnih nalivov v Karavankah in po I»ožni dolini, so vsi potoki nenadoma silno narasli. Vdrli so se z višin hudourniki, ki so naplavili cele kupe lesa. Roščića je tako narasla, da je odnesla 6 lesenih mostov. Tudi obrežje je preplavil potok in napravil ob-
žanom silno škodo. Posebno je poškodoval naplav progo državne železnice, kjer je izpodkopal več obrežnih zidov in na več mestih progo preplavil. Vstavljeni so tudi vsi mlini in žage ob potoku.
Mačka zanetila požar. V Kone-čevi kajži je prekucnila domača mač-
i Škatljo karbida v škaf vode. Ko je vstopila v sobo najemnica in prižgala užigalico, je eksplodiral plin in v hipu za žgal kajžo. Navzoča sta bila tudi dva njena sina. Vsi trije so dobili težke opekline, kajža je popolnoma zgorela.
PtlniOrSllO,
Prvi razred na gimnaziji v Gorici ima letos 6 oddelkov: dva slovenska, dva laška in dva oddelka z nemškim učnim jezikom. V teh dveh zadnjih oddelkih je največ laških dijakov, potem SO Slovenci, nemških učencev pa je celih 14. Slovenska oddelka sta prenapolnjena; v enem je >>2 učencev, v drugem 70. Zahtevalo se je takoj še en slovenski oddelek, tudi obljubljen je že, pa ga še vedno ni! Dolžnost poslancev je, da posežejo tu vmes, ker starši niso dali svojih otrok v gimnazijo zato, da bi jih polovica zaostalo že prvo leto!
Iz politične službe. Namcstniški konceptni praktikant dr. Ambrož Gelčič v Trstu je dodeljen okrajnemu glavarstvu v Pulju, namcstniški konceptni praktikant Egon pl. Zois pa okrajnemu glavarstvu   v Krku.
Iz šolske službe. Profesor na ženskem učiteljišču v Gorici Herman C h i a p p u 1 i n i in okrajni šolski nadzornik v Trstu, profesor Ivan Neckermann, sta prišla v VIII. einovni razred. V IX. činovni razred pa so pomaknjeni učitelj verouka
Bruno K ral z i g, učitelj Karel Ni kl a s in učiteljici Klara Pfau in Antonija P o h 1 na državni ljudski
šoli za deklice v Trstu.
Od hod niča m on s. Flappa iz Liž-njana. Dne 4. t. m. je birmoval pore-ško puljski škof v Ližnjanu na Pulj-ščini. Kot običajno so peli povodom slaA^nosti domačini pri sprevodu hrvaške pesmi. Flapp jim je to prepovedal. Domačini pa se niso brigali za ta krivičen ukaz, ki kaže skrajni italijanski fanatizem in se nikakor ne sklada z dostojanstvom avstrijskega škofa, in so peli dalje svoje pesmi. Prevzvišenega je seveda to početje silno vjezilo in pošteno jih je ozmerjal v cerkvi. Grozil je župljanom s tožbo in opsoval tudi deputacijo, ki je prišla k njemu vžupnišče, da gapo-uči o starih pravicah svojega jezika. To početje je ljudstvo tako razburilo, da so priredili Ližnjani škofu pri odhodu hrupno protidemonstracijo, katero je spremljala primerna mačja godba.
Italijanske cerkvene molitve v Avstriji. V Poreču se je vršila dne 2. oktobra velika cerkvena pobož-nost' \iTl kateri izročajo verniki svoje prošnje Mariji. Prošnje se vlagajo pismeno. Kolkovina se plača lahko v denarju. Ena takih prošenj, ki se potem prebere glasno v cerkvi pred zbranimi verniki, se glasi ■Šveda v laškem besedilu sledeče: »Obrni o Marija svoj milostIjivi pogled na nas, na vse naše rodbine, na Italijo, Evropo in na vso cerkev.«
Pomorski promet v Trstu. Včeraj dopoldne je priplul iz Grške Llov-dov parnik Enterpc«. Imel je en dan zamude zaradi kvaran tene v Dalmaciji. Pripeljal je 40 potnikov in zelo veliko množino grškega sadja, posebno fig in grozdja ter vino. Iznenadi! je včeraj tržaško luko laški parnik »Romagna«, ker je bilo razširjo-lto občno mnenje, da je parnik na italijanskem bojišču. Pripeljal je 80 laških izšelnikov. Kmalu po njegovem prihodu pa je odplul parnik »Alba-nia« v Pa t ras, iz New Yorka pa je priplul parnik Avstro-ameriške družbe »Oceania«, ki je pripeljal v domovino 517 izseljencev.
Nasilnež. Včeraj je prišel v hišo na cesti Rosetti neznan človek, ki je bil precej pijan. Ko ga je hišnica. 64-letna Uršula Martinčič, vprašala., kam gre. ji je odgovoril, da stanuje tu njegova nevesta, ki jo še danes ubije. Žena prestrašena, mu je vstop branila, toda nasilnež jo je vrgel tako silno po stopnicah, da je dobila zelo nevarne poškodbe na glavi in na hrbtu. Ljubeznjivega ženina so zaprli.
Nezgode. Včeraj so pripeljali v tržaško bolnico 2Mletnega Dominika Ligurga. Lijrurgo se je pred nekaj dnevi ranil z železno zarjavelo ostrino. Rana je bila malenkostna in on ni niti pazil na njo. Predvčerajšnjem pa ga je prijel vsled zastrupljenja krvi krč in že skoro otrpnjenega so pripeljali v bolnico. — V Chiadino stanujoči deček. Dietni Konrad Giordano, je padel ]>od težak voz, ki mu je zdrobil obe nogi v stegnu. — Koči jaz Franc Gulič se je vrnil včeraj iz zapora, h kateremu mu je pripomogla njegova bivša ljubimka Klausbcr-gerjeva. Ovadila ga je namreč zaradi tatvine. Včeraj se je hotel Gulič maščevati in vdrl je v njeno stanovanje. Klausbergerjeva ga je odbila r pomočjo svoje hčere in klicala na pomoč. Ko jo je Gulič hotel zagrabit] za vrat, ga je udarila ta z nekim železom po glavi, da je takoj omahnil. G ulica so odpeljali na zdravniško postajo, od koder bo šel zopet v zaj>or.
Dnevne vesti.
r-f Klerikalni Korošci proti družbi sv. Cirila in Metoda. Včerajšnji Slovenec« priobčuje notico, ki mu je baje došla iz Celovca, v kateri se zadira v družbo sv. Cirila in Metoda ter kritizuje izjavo dr. Tavčarja, da je ta družba ena glavnih ustanovitev narodno-napredne stranke. Kaj pa hočejo pravzaprav klerikalci? Položaj je vendar docela jasen: Klerikalci ne prispevajo za našo šolsko družbo niti vinarja, ustanovili so si svojo »narodnoobrambno« (?) organizacijo »Slovensko stražo« ter nastopajo povsod i kot strtrpeni sovražniki družbe sv. Cirila in Metoda. Če torej to družbo podpirajo in vzdržujejo edino in izključno samo naprednjak i, potem "i l>ila nač abotno, ako bi tej organizaciji tudi za bodoče hoteli pritisniti pečat nepripadnosti k napredni stranki. V tistem trenotku, ko so si klerikalci osnovali izrazito klerikalno »Slovensko Stražo«, je ipso (neto tudi družba sv. Cirila in Metoda prenehala biti nadstrankar-ska organizacija to se pravi reklamirati jo morajo zase tisti, ki jo vzdržujejo. To je povsem naravna stvar in klerikalci nimajo prav nobenega vzroka, da bi se pritoževali. Najmanj vzroka nastopati proti »Družbi sv. Cirila in Metoda« pa imajo koroški klerikalci, saj je ta družba edina organizacija, ki se briga za koroške Slovence in jim skuša
po svojih moče* pomagati. Če pa ti klerikalci mislijo, da je za slovensko stvar na Koroškem bolje, ako se ščuva in hnjska proti tej narodni dobrot niei koroških Slovencev zgolj za to, ker to družbo vzdržujejo zgolj naprednjaki, je to njihova stvar. Vendar pa tudi to nasprotstvo družbe ne bo oviralo, da bi tudi v bodoče ne žrtvovala svojih sil ugroženi narodni stvari na Koroškem. »Družba sv. Cirila in Metoda« je sicer po svojih pravilih in po vsem svojem delovanju eminentno nepolitična organizacija in se tudi nikoli in nikjer ne vtika v politiko ali v strankarske zadeve, toda s tem pa se ni nikakor rečeno, da bi se ne smelo glasno in jasno povedati, da je ta družba sad ljubezni in požrtvovalnosti, ki jo goje somišljeniki napredne stranke do naroda in domovine. Ako pa mislijo naši politični nasprotniki, da je pametno, ako to narodno obrambno organizacijo napadajo, svobodno jim, te pa naj uvažujejo, da ti napadi »Družbi sv. Cirila in Metoda« ne bodo čisto nič škodovali, marveč samo koristili. Napadi bodo samo podvojili narodno požrtvovalnost ter povzročili, da se bodo pojavili novi dobrotniki, ki bodo posnemali zgled Viljema Polaka, Karla Kotnika in Marije Vilbarjeve. Saj so svoječasni »Sloveneevi« napadi dali tako Kotniku, kakor gospe Vilharjevi povod, da sta družbi naklonila svoje premoženje. Zato naj klerikalci le še nadalje napadajo »Družbo sv. Cirila in Metoda«, bodo se vsaj množile vrste njenih <lobrotnikov.
+ Dalmatinci o dr. Šusteršiču. Spljetsko »Naše Jedinstvo« piše: »O dr. Šusteršieu pa mislimo, da je ves njegov trud zaman. Poskušal je svojo srečo v Dalmaciji, ali se je tako kompromitiral, oziroma so ga korn-promitirali, da že sam uvideva, da mu je min istr. grozdje prekislo. Zato želi postati — deželni glavar kranjski. Vendar pa priznavamo, da bo dr. Šusteršič tndi v bodoče mešal in zapletal vsako nas se tičoče vprašanje, ker se še vedno obnaša kot gospodar Dalmacije. Toda kdo je temu kriv? Imeli smo sposobnega moža, ki bi mu bil dorastel na Dunaju in ki bi mu bil onemogočil, da bi se tamkaj postavljal kakor petelin na gnoju. Toda tega moža niso hoteli naši: proučili so situacijo in odločili, da je bolje, ako pošljejo n? Dunaj don Iva Prodana.«'
4- Fuzija frakcij hrvaške stranke prava, V soboto so v Zagrebu sklenili »vsepravaško slogo« — fuzijo vseh frakcij hrvaške stranke prava. V vrhovno upravo so bili izvoljeni: dr. Mile Starčević za predsednika; za podpredsednike dr. Aleksander Horvat za Hrvaško in Slaveni jo, don Prodan za Dalmacijo, dr. M. Laginja za Istro in dr. Nikola Mandič za Bosno, za tajnike dr. Vladimir Prebeg in Iv. Peršič, za blagajnika pa dr. I. Pazman. Sklenjene so bile razne resolucije, ki tvorijo nekak program združene stranke prava. Po teh resolucijah bo stranka pobijala vsako nagodbeno vlado in vsako stranko, ki stoji v nasprotju s programom stranke prava. Glede Slovencev se je sprejela ta - le resolucija: »Naslanjajoč se na hrvaško pragmatično sankcijo, bo stranka prava z vsemi silami podpirala stremljenje bratov Slovencev, da se tudi slovenske zemlje priklopijo hrvaškemu državnemu telesu. Radi tega bo stranka prava pripravljala pot temu zedinjenju s skupno in složno gospodarsko organizacijo hrvaškega in slovenskega naroda in z medsebojnim podpiranjem na polju kmetijstva.« — Ne bomo pisali nobenega komentarja, l>eležimo samo. da je poslalo »vsehrvaški slogi« pozdravno brzojavko tudi uredništvo »Slovenca«, ki jo zaključuje z vzklikom: — »Ustvarjaj m o veliko Hrvatsko!«
• -f- Z Viča. Kakšne »kremen i te« značaje priporoča Slovenska Ljudska Stranka za občinski odbor: Gospod Gorju p, delovodja v tobačni tovarni, do zadnjega časa ateist, je danes svetilnik v farovžu. Znano je dobro, kako je naš kandidat pred kratkem prisegel, da svoje hčerke, ko do-raste, ne bo pustil hoditi k spovedi. Gos|>odine, katero koritce pa vam je tako zadišalo. Menda županski stolce? Ne bo nič! Gospod Primžar se je svoj čas posebno odlikoval po nagne-nju do žensk. Ko jih je nekoč peljal na božjo pot, je bil tako prijazen ž njimi, da so mu vse ušle z voza. Danes pa zida ta možakar kapelice v čast Marije Brezmadežne; to pa veliko upoštevajo naši »gospodi pastirji«. In Solncov Janez. Smeh in pomilovanje se nam usiljuje, ko se spominjamo tega kameleona. Kot fant socijalni demokrat z dušo in z telesom, kot mož leta za klerikalnimi pooblastili, da si mora z veliko ruto brisati pot s plešaste svoje glave. Gospod Janez, vaša sveta in brumna Lenčka vas je dobro obdelala! In Re-karjev Peter? Zanj pa škoda besedi! Kakor vidimo, obstoji klerikalna kandidatna lista iz samih »pokorjenih grešnikov. No možakarji  so se
spreobrnili. Kaj pa njih duševni in duhovni oče Teodor T Ali še vedno tako svinjarsko govori, ko lani v bolnici, kjer je tako kvantni, da so se bolniki nad njem zgražali. O »čednostih« patra Engelberta in patra Hi-jeronima prihodnjič. Gospoda klerikalna okrog koritov tu imate ogledalce, poglejte se, če še kaj vidite; sicer ste se pa že najbrž tako umazali pri koritu, da so vase oči od uma-zanesti zaprte. Gorje ljudstvu, ki nima vodnikov, dvakrat gorje, če ima take vodnike, kakor jih priporoča Stranka ljudskih Sleparjev. Farovžu naša odločna beseda: Ti in Tvoji spo-korjeni grešniki nam ne bodo vladali. Mi hočemo sami gospodariti v občini, hočemo biti prosti, ne maramo •biti vezani s frančiškanskimi štriki! Patrom, posebno p. Teodorju, ki ima od same strankarske strasti ves spa-čen obraz, naš gnus in nezaupanje!! Vi ste krivi, da se ljudstvo s srdom obrača od vere.
4- Vič in klerikalci. »Slovenec« se zopet dere zaradi dopisa z Viča v »Slovenskem Narodu« in prisega, da se vičansko verno ljudstvo ne bo dalo »zapeljati« ter da ostane zvesto S. L. S. Kakor da hi »Slovencev« mazač imel že ves Vič v žepu. Vičani! Ne dajte se begati od sleparskih klerikalcev in tiste žalostne slovenske ljudske stranke, ki je največja nesreča za ljudstvo. Klerikalna stranka je jiodobna judovskemu blagu, ki ga mora judovski agent čez mero hvaliti, če ga hoče med ljudi spraviti, a ljudje, ki je vzamejo, so še vedno opeharjeni. Pozor, Vičani. dokler ni prepozno! Če hočete sami sebi dobro, volite 12. t. m. samostojno in neodvisno, volite napredno in demokratično, pa boste sami gospodarji in ne hlapci ljudskih zatiralcev. Poglejte v druge kraje, kjer je ljudstvo izobraženo in politično zrelo, povsod vidite, kako so pomedli s klerikalci. Največja klerikalna trdnjava, cesarski Dunaj, je padla in za njo padajo druge klerikalne trdnjave, in trdnjavice. Tudi na Kranjskem že izgubljajo klerikalci tla, celo v hribih jih verne marajo. Ljudstvo je spoznalo, da je klerikalizem največja ovira napredka in boljšega gospodarstva V državi kakor tudi v deželi in v občini.
+ »Gorenjec« je postal klerikalen. Tako klerikalen je, da so mu za odgovornega urednika postavili tudi kaplana Sitarja. In ti ljudje mislijo, da bodo naprednjaki ta prodani list na roče val i in ga podpirali z inserati. Svoj čas je škof čitanje »Gorenjca« prepovedal, zdaj bo seveda moral to prepoved slovesno preklicati.
-r I« deželnega odbora. Beni-schevi akvareli se nakupijo za deželni muzej. Istota'ko se nakupi Sever-jeva plaketa »slepec«. Deželna banka naznanja, da bode pričela dne 2. januarja 1912 delovati. Zahteva pa, da naj dežela kot prvo obratno glavnico vloži pri banki pol milijona. Deželni vinorejski zadrugi se podeli 10.000 K, brezobrestnega posojila. — Na Germ se sprejme 56 učencev. V Horjulu dobe — gerenta! Vzrok, ker sta se župnik in župan sprla. Gerent bo vzlic protestu župnikovemu Sta-nonik. prejšnji župan.
-f- Iz šolske službe. Absolvirana učiteljska kandidatijna Terezija Črnalogar je imenovana za pro-vizorično učiteljico v Šmartnem. — Marija Ježek pa pride na enoraz-rednico v Zgornjih Pirničah. Absolvirana kandidatinja Marija K o -m a r pa je nameščena na enorazrod-nici v Dobovcu.
— Ljubljanske ceste. Piše se nam: Ceste v mestu so zanemarjene; ako le nekoliko dežuje, je blata do glež-nev. Posebno zanemarjena je Sv. Petra in Sp. Poljanska cesta. Tu je blata, da je škandal. Magistrat naj vendar poskrbi, da ne bo Ljubljana izgledala kakor kaka zanemarjena vas.
— Domača umetnost. V izložbi modne trgovine P. Magdič je razstavljena umetniško izdelana preproga iz idrijskih čipk, na katero občinstvo posebno opozarjamo. Naročena je za Bruselj ter bo pod imenom bruseljskih čipk za visoko ceno prodana.
Pred najvišjim upravnim dvorom na Dunaju se vrši dne 11. oktobra obravnava Marijane Jarc iz Novega mesta proti ministrstvu za uk in bogočastje radi neke ustanove. 17. oktobra pa se vrši obravnava deželnega odbora vojvodinje Kranjske proti finančnemu ministrstvu zaradi užitninske doklade na meso.
Kaplan skočil z vlaka. Včeraj zvečer se je peljal z gorenjskim vlakom proti Ljubljani dobro znani kaplan, ki službuje na Dolenjskem, če-gar ime pa za sedaj še zamolčimo. V istem knpeju se je vozila tudi neka gospa iz Beljaka. Kaplan je postal med vožnjo tako nadležen in nasilen, da je gospa morala v svojo obrambo poklicati sprevodnika. Sprevodnik je pozval kaplana, naj se legitimira, kar je ta tudi storil, ter mu obenem zagrozil, da ga bo na prihodnji postaji odvedel k postaje-nacemiku, da se slučaj protokolira .To
je kaplana tako prestrašilo, da je n bližini Medvod, ko je bil vlak baš v največjem diru, skočil iz voza. Potujoče občinstvo je videlo samo, kako se je kaplan v padcu park rat preko-picnil. Kaj se je kaplanu zgodilo, ali se je ubil ali je ostal nnH)*kodovan, še ne vemo.
Hudobna deklina. Johana Jenko, po tkuuačc Koracmanova iz Zg. Brnika pri Cerkljah, Marijina hčerka, biva nekaj časa pri Kalinškovih, na Sp. Brniku. Dne 0. oktobra T. L je Janeza Kalinška, m oz;i »voje sestre Mar. Kalinšek, z nožem nevarno zabodla v levo lakotoico. Značilno .je, da se je to zgodilo že v drugo. Janez Kalinšek je včasih malo zmešan, Koracinanovi bi radi |>osostvo zasedli, iz tega vzroka se gode take ne-rodntksii s Kalinškom. Zadnji čas je, da stopijo oblasti na ]>rste tem nasilnežem, drugače se zna zgoditi kaj bolj nevarnega.
Požar pri Črnomlju. Dne H. t. m. )H>poldne izbruhnil je v vasi Hi pri Otoveu blizu Črnomlja požar in v trenotku je bila vsa vas v plamenu. Ker je vel inocan veter so btla obrambna dela skoraj nemogoča, tako, da se uiti vse živine ni za moglo rešiti iu poginili sta dve tettd v plamenu. Prihiteli so ognjega*»ci iz Črnomlja, Dublič in Movrne \;«>i, šesj, orožnikov in precej Ijirrlstva. toda, vkljub neumornemu in napornemu »lHu, se je dalo le dvema gospodarjema njih imetje rediti. Pogorelo je sedmim gospodarjem do 25 }>oslopij, ves pridelek, obleka in jw>hištvo las je nastala v tej itak revni vasi l*»da. hi obup, teml>olj. ker je zima pred durmi, a nimajo živeža, ne >treh<- in obleke. Skupna škoda znaša približno 40.000 K ter jo zavarovalnina 1« malo krije. — Zanetili so ogenj seveda zopet otroci, ki so jim vžigalica na razpolago! — Pomoč jc nujna.
V Švici ponesrečil. Prijatelj našega lista nam piše iz St. (tallena v Švici: Slovenskega rojaka F. Potočnika iz Domžal je zadela pri izletu na Sentis nesreča. V petek, 7. oktobra, je z nekaterimi Rusi iu Srbi, člani društva »Slovenska enota«, napravil izlet na Sentis. Tam mu je spodrsnilo in pred očmi svojih prijateljev je zletel v prepad. P/ tamkajšnje planinske koče so ga šli takoj iskat; in ga našli težko j>oškodovaiiega. Prenesli so ga v bolnico; zdravniki upajo, da bo okreval.
»V zadnjem trenotku«. Krasna drama v treh dejan jih z Asto Niel-sen, zvezdo kinematografije v irlav-ni vlogi ae predstavIja od dane> do četrtka v Elektroradiog raf u »Ideal« samo pri večernih predstavah. Kdor je že imel priliko videti in občudovati Asto Nielsen v »Prepadih«, »Vroči krči«, »črnem sun«, »Vešči« itd., ta gotovo ne ho zamudil, da si ogleda in jo občuduje v navedeni drami. Zdi se nam, da biva v tej ženski skoro čeznatorna moč, vsako vlogo reši na.JiKnoljiieje. vsako situacijo zna izrabiti. Kot srečna mati, kot nežna s-v proga ali propadla ljubica igra svojo vlogo nedosežno. — Nepozabna ostane vsakomur, kdor- jo je enkrat videl, njeno oko že pove več nego najlepšo bose<h\ nje VSe zapreke premagujoča mimična umetnost, ki z malo kretnjami nadomesti najnmetne govore. — Ta drama je dosedaj no-doŠežna privlačnost, ki postavi vs<> dosedanje v temo. Nihče naj ne zamudi ogledati si to res mojvtrsko. velikansko kinematografsko delo. —■ Predstava traja l1/', ure in je film 1270 metrov dolg. — Ker je ravnateljstvo pridobilo io sliko z velikimi stroški, primorano je bilo zvišati cene prostorom, in sicer pri res. prostoru za 30 vin., pri I. prostoru za 20 vin., in pri II. prostoru za 10 vin. Ker je to le neznatno zvišanje jo upati, da si si. občinstvo ogleda to velezanimo sliko.
Težavna aretacija. Ko je v sobotoj zvečer služboval stražnik v neki gc>-stilni na Žabjaku, sta začela dva domobranca po gostilni rogov i liti ter nikakor nista hotela plačati zavžitka. Komaj ju je stražnik opozoril na dostojnost, že ga naskoči 261etni delavec Eržen. Ko je stražnik začel tudi tega pomirjevati, se pa zapodi vanj en vojak z vso silo, nato pa zbeži s svojim tovarišem po Hrenovi ulici proti Marijinim toplicam, stražnik za njim, Eržen pa za stražnikom. Ko je vojak u videl, da ne bode mogoče uiti, se ustavi ter potegne bodalo, stražnik pa sabljo. V tem se pa na-l>ere okoli nju množica ljudi, ki jc začela na ves glas klicati policijo na pomoč, kar je privabilo še več ljudstva. Stražniku naglo priskočita na pomoč dva peka in med tem, ko so se borili in izvili vojaku bodalo iz rok, je drugi vojak ušel, a temu je pa zadaj priskočil na pomoč Eržen, ki je pa začel stražnika in njegova |>omočnika brahijalno obdelav at i. Množica, obstoječa iz kakih 200 glav, jc začela na ves glas kričati: »Policaj, policaj!« in še predno je prišlo do najhujšega, je priskočil na i>onioč tudi nek narednik, ki je vojaka pogovoril, da se je pomiril iu v kratkem so bili na pozorišču še štirje stražniki, ki so potem aretovali razoborošenega in
ljutoga vojaka in Erženu. Po prvoga je prišla vojaška patrulja, Eržena je dejala pa policija v zapor. Pri rabuki pa, ki je imela grozno liee, je bil stražnik in en pekovski pomočnik k sreči le lahko telesno poškodovan.
Še ena rabuka z vojaki. Ko so v nedeljo okoli 11. ure prišli na Dunajski cesti št. 47 na cesto hlapci Jakob Florjančič, Jožef Skubie in Peter Mavrin, so začeli razgrajati, nakar pridejo ii mesta trije topničarji. Med prepirom so se spopadli in je pri tem potegnil topničar sabljo in z robom ►Skubica udaril po glavi ter ga znatno poškodoval. Skubica je to tako razsrdilo, da je kakor razjarjen lev skočil v svojega nasprotnika, me vzel sabljo in z njo vojaka tako pretepel, da ga je težko telesno ]>oškodoval, iia}X)sled ga je vrgel pa še v cestni jarek. K prizoru jo prišla policija in vojaška patrulja in je prva vse tri hlapce aretovala, vojčiki pa so odvedli svoje tovariše v vojašnico. Skubie je vojaka tako pretepel s sabljo, da- so ga morali oddati v bolnico. Katero stran zadene krivda, pravzaprav še ni dognano, ker vojaki trdijo, da so jih napadli civilisti, ti pa nasprotno.
Dve nesreči zaradi hrušk. V nedeljo je v Ljubnem na Gorenjskem tresel posestnik Ivan Snedeo hruško, na kateri mn je spodrsnilo, vsled česar je padel na tla in si zlomil križ. Nek. nam po imenu še neznan mladenič, je pri Radovljici klatil z nabito puško hruške in sicer tako, da je držal cev, s kopitom pa otepaval po vejah. Pri tem nepromišljenom dejanju se sproži petelin in strel zadene mladeniča v desna prsa tako, da je nezavesten obležal. Oba so prepeljal] v deželno lx>lnieo.
Turški romarji. V nedeljo se je -kozi Ljubljano peljalo (>0 bosanskih in hercegov i nski h inolmmedaneev na božjo pot v Meko. Ko se je na južnem kolodvoru vlak ustavil, so Turčini DSgk) šli iz vozov na travo, se tam so-zeH, umili, potem pa pogrnili po travi papir, na katerem so pokleknili in s povzdigujem m i rokami zroč proti vzhodu molili Alaha, Ko so z molitvijo končali, 5» zopet pobožno šli v vozove ter se odpeljali dalje proti Trstu. Ta običaj .je v Ljubljani le redkokrat videti.
Ke vol verski streli na Dunajski eeatL Snoči okoli n. ure sta se iz Jezice s koleni peljala trgovska potnika gg. Dolničar in Seljak. DospevŠi do topničarske vojašnice sta srečala rzvoščka., kateri je imel belega konja, v kočiji je sedelo pa pet neznanih moških. Kakor strela iz jasnega neba. tako je počilo iz kočije proti kolesarjema brez najmanjšega povoda po i strelov. Potnika sta se seveda silno pn^strastla. kljub temu. da ni noben strel k sreči nikogar zadel. Frjakar jo peljal dalje proti Jožici, kolesarja sta pa hitela v mesto zadevo siroročit policiji. Le-tn je takoj stopila v akcijo; stražniki so so raz-pf^-ravMI na gotova mesta, drugi pa BO začeli s poizvedbami. Kakor je bilo -že pozno in na ulici le malo 1 judu se je vendar posrečilo dognati, da je perja] izvoŠM-ek Fran Rezlaj na Po->avje pet fijakarskih hlapcev. Policija je takoj nato obvestila orožnike in šla z njimi na Jezico. V gostilni 7>ri Florjaneku so zasačili napadalce ter jih takoj obkolili. Le eden, t. j. fTjakarski hlapec Kare! Prek je imel srečo, da je odnesel pote. <lruge pa bo prijeli- Hi H so fijakarski hlapci K ran  Vernik. Evstahij  Lipovec, Se-
Kastjan Csks ift [gnacij Mlšmaš. Dejanje so takoj priznali in sicer je dal Yemi& tri. Lipec pa dva strela. Vernik je vrgel po poti samokres proč, LfrpSC ga je pa Še imel pri sobi in BO-pel nabitega s petimi svinčonka.mi; pri Mišmasu -o pa našli železen zob-« asf <d>roč za na roko (Rauferring). Ker se ni moglo dognati za kaj gre, sta orožnika ostala tam, policija jo pa junake odvedla v Ljubljano. Kaj so nameravali vpn/.oriti, nam še ui znano, iz vsega je pa sklepati, da bi se ne bilo Zgodilo nič dobroga, ako bi ne bila varnostna oblast takoj ener-gično ne posegla vmes. Kakor čujemo, je bilo včeraj na PoSaVju neko ženit ovanjr in ti i izključeno, da divjaki niso nameravali tam izvršiti kakega nasilstva. Da je bilo nekaj projektiranega je sklepati že iz tega, ker so bili vsi trezni. Toliko je bilo
ti.im DSOgOČC ooizvedeti do danes in pričakujemo v kratkem še nadaljnih podrobnosti.
Nesreča. Posestnik in gostilničar g. Fran Poek je dal SVOJO hišo na Opekarski cesti št. 26 dozidati v I. nadstropje. Ko so streho dvignili S takozvanim i »ameriknnkaini« ter jih |K>d'zidavati. se je danes dopoldne streha nagnila na eno stran in zrušila. Pri tem je en tram padel oženje-nemu delaven Karlu Stil>oreu, roj. 188(5 v Murborg - Nonsatzu na glavo ter mu zmečkal lobanjo. Nji lice mosta došla policijska in stavbna komisija jo odredila, da so ponosrečenče-vo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu, delo je začasno pa ustavila.
Aretovaua tatica. Včeraj je naletel stražnik na Cesti na Rudolf ovo železnico znano 321etno iz mesta iz-
gnano nevarno vtihotapko Marijo Repanškovo iz kamniškega okraja, ki je kar na cesti prodajala perilo in jo predstavil k uradu. Tam je priznala, da je perilo ukradla iz veže Pogačuikove hiše v Spodnji Šiški. Rt panškova je morala nato že osemnajst i č k sodišču.
Kabutarji. V noči od nedelje na ponedeljek so prišli dosedaj še neznani ponočni posetniki na vrt g. Lovrencija Blaznika na Privozu št. 8 ter mu tam obrali za 10 K žlahtnih hrušk.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 1115 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 40 Slovencev in 100 Hrvatov.
Konja splašila sta se včeraj na Marije Terezije cesti ter zdirjala po Blei\voisovi na Tržaško cesto domov, ne da bi se bila pri tem zgodila kaka nesreča. Konja sta se bila ustrašila prihajajočega vlaka.
Izgubil je g- M. nikljasto žepno uro s kratko verižico. — Šolski učenec Jožef Marčan je izgubil srebrno tulo - uro z verižico. — Usnjarski pomočnik Frančišek Cuk je izgubil črno denarnico, v kateri jo imel 35 kron denarja. — Neka dama je izgubila svilnat dežnik. — Posestnikov sin Fran Javornik je izgubil 5 K. — Izgubila je včeraj M. Ccrnač med 4. in 5. uro popoldne na cesti od Sv. Petra cerkve do Streliške ulice 20-kronski bankovec. Pošten najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi v Cegnarjovi ulici št. C.
Društvena naznanilo.
Dr. Benjamin in dr. „Gustav
Ipavčev večer „Ljublj. Zvona** se radi sobotne operne predstave preloži na nedeljo, dne 15. oktobra zvečer. Prireditev se vrši pri sedežih. V Ljubljani so te pri manjših pevskih društvih redke. Boje se prazne dvorane in s tem deficita. „Ljublj. Zvon" se je skorajžil in trdno upa, da se bo občinstvo v velikem številu odzvalo njegovemu vabilu. Na vzporedu so izključno le skladbe obeh bratov Ipav-cev, ki so se Slovencem izmed vseh najbolj omilile. Preproste so skozin-skoz, iz njih govori slovenska duša. Poleg moških zborov so na vsporedu trije krasni, novejši samospevi dr. B. Ipavca. Pela jih bo odlična članica slovenske opere, ga. Jeanetta pl. Foedran-spergova. Istotako nastopi naš preljub-ljeni operni pevec g. Ljubiša Iličič z dvemi soli. Prepričani smo, da ne bo nikomur žal, če se udeleži tako lepe pevske priredbe. Imel bo užitek, podprl bo „Zvon" moralno in gmotno v njegovem delu in stremljenju, hkratu pa počastil spomin zaslužnih slovenskih mož, obeh bratov Ipavcev. — V torek se prične predprodaja vstopnic v trafiki g. Sešarkove (Šelenburgova ulica), koder se dobe tudi vzporedi.
Knjižnica »Gospodarskega in naprednega društva za šentjakobski okraj« je nastanjena v Dragatinovi hiši, vhod Vožarski pot št. 4. na dvorišču, levo, in je otvorjena vsako sredo od 7. do 8. zvečer. Knjižnica zelo lepo napreduje, zato jo sklenil odbor, d*i otvori i>o!eg slovenskega tudi dru-gojezične oddelke knjižnico, zato se obrača odbor na rodoljube šentjakobskega okraja kakor tudi drugod, da hI mu priskočili na pomoč zlasti s hrvaškim? in nemškimi knjigami. Tudi kupi društvo po zmerni ceni kr.jige, kakoršnih še nima. Ker je knjižnica določena za izobrazbo vsega prebivalstva šentjakobskega okraja in ima izposojevalce tudi iz drugih okrajev, upamo, da ta prošnja najde odziv med narodnjaki, ki vedo ceniti pomen knjižnice za omiko naroda.
Odbor društva slovenskih trgovskih potnikov« naznanja svojim cenj. članom,da je zopet pristopila k<xt ]>od-porni član slavna »Delniška pivovarnam, Laški trg, z vsoto 50 K, za kar se društvo blagi darovateljici najiskrenejše tudi tem potom zahvalnije. Odbor ima sejo dne 14. t. m., v sol>oto, ob 0. zvečer v društveni sobi, kamor >o vabijo gg. odborniki, da se je sigurno udeleže.
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje v četrtek, dne 12. oktobra t. I. ob 2. popoldne v prostori h dekliške šolo v Kranju. Na vsporedu jo tudi Načrt in razgovor o iz-promembi i Zavezinihc pravil. Ker je ta točka z ozirom na delovanje »Zaveze« posebno Aažna, želi odbor, da vsi člani načrt dobro pregledajo in stavijo pri razpravi ob posameznih točkah tozadevne predloge.
Prosveto.
Iz gledališke pisarne. Danes, v torek, se poje krasna Verdijeva opera »Kigoletto«. Ker je ga. C. Otahalova zopet zbolela, poje vlogo Gilde gospa Maja markiza pl. Strozzi, operna ko-loraturka iz Zagreba, ki je žela na našem odru velikansko odobravanje. Predstava se vrši za nepar-abonente. — V četrtek opereta »Sramežljiva Suzana«.
Glasbena šola v Kranju (podružnica »Glasbene Matice«) ima redni občni zbor v četrtek dne 12. oktobra
t. 1. ob 6. zvečer v šolskih prostorih (v Knšlanovi hiši). Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) preglednikov. 3. Volitve novega odbora. 4. Slučajnosti. — Podporniki in drugi prijatelji Šole se najvljudneje vabijo k zborovanju.
Umetnost
Burianov koncert. V veliki dvorani »Unionovi« se je vršil včeraj zvečer koncert svetovnega pevca Bu-riana. Program so postavili popolnoma na glavo. Mesto napovedane uverture Schubertove je igral orkester Mendelssohnovo uverturo »Fin-galshohle«, mesto odlomkov iz Loh-engrina in VValkiire je zapel g. tenorist arijo iz VVebrovega »Carostrel-ea« »Dnrcb die Walder«. Ena napovedana točka je sploh izostala in ni našla nadomestila. Vendar je nudil večer popolen umetniški užitek. Odlomek iz Smetanovega »Daliborja«, ki ga je zapel Bnrian najprej, je takoj zanimal poslušalce in izzval živahno odobravanje. Enako je ugajala Kienzlova »Mati« in morda še bolj Mohlerjeva »Revelge« in Tannhau-serjevo »Pripovedovanje o Rimu« (\Vagner). Burian ima sila obsežen, poln, v višini in nižini enako prijeten in zaokrožen glas, ki je obonem tako močan, da bi ne utonil tudi v dvakrat tako številnem orkestru kakor je bil včerajšnji. Njegova deklamacija, pevska tehnika, vsestranska sigurnost, je na tisti višini motnosti, da je o njej vsaka kritika odveč. — Orkester je spremljal pod vodstvom svojega kapelnika g. Talicha precizno. Točke, ki jih je proizvajal sam, so bile izborno igrane. Zlasti je zanimal »Andante« domačega komponista Lajovca, ki združuje z izvrstno muzikalno naobraženost jo gotovo velik sk iadateljski talent. — Dvorana ni bila polna, navdušenje je bilo živahno.
Razne stvari.
* Avstrijski letalni teden. V nedeljo se je končal prvi avstrijski letalni teden, ki je trajal pet dni. Zmagovalci so bili pri tekmi za vstraj-nost (10.000 K) Illner na Etrichovem enokrovniku, ki se je vzdržal v zraku 4 ure in 5 minut, za razdaljo (5000 kron) Warehalowski na avtobiplanu, za višino (5000 K) Bier, ki se je dvignil 2300 m visoko, za hitrost na progi Dunajsko novo mosto-Neukirchen in nazaj (2000 K) Stanger in (1000 K) WarchaIowski, za prekodeželni polet in sicer Dunajsko novo mesto-Neu-kirchen in nazaj Miller, Dunajsko Novo mesto-Fischamend in nazaj Fmlauff in Dunajsko Novo mesto-Dunaj in nazaj Blaschke in Bier.
* Posledica draginje. Na Dunaju se je ustrelil včeraj 301otni natakar Fran Aekert trikrat iz revolverja v glavo in se smrtnonevarno ranil. Izpovedal je, da je to storil zaradi neznosno draginje.
* Kolera. Kakor poročajo srbski listi, so med ogrskimi delavci v Sme-derevu konstatirali 3 slučaje kolere. Razen teh je zbolel v Bel gradu za sumljivimi znaki neki pristaniški delavec in še en delavec v Smederevu.
* Bomba v Toulonu. V nedeljo ob 10. zvčer je eksplodirala pred neko kavarno v Toulonu bomba, ki je težko ranila pet oseb, lahko ranila pa a*cč gostov. Škoda je zelo velika. Vse šipe kavarne so razbite in zid te hiše kakor tudi sosedne restavracije je hudo poškodovan. Preiskava je dognala, da gre za anarhističen atentat pristaniških delavcev.
* Klub samomorilcev. V Kursku je odkrila policija iz gimnazijcev obstoječ klub samomorilcev, ki so se zavezali, da izvrše samomor. Tekom zadnjega meseca se je bilo usmrtilo 10 članov, ki jih je določil žreb. Zaplenjene listine izkazujejo še veliko množino samomorov, katere izvršiti so se gimnazijci obvezali. Umevno je, da vlada med starši dečkov velikanska vznemirjenost.
Telefonsko in Urzolovna
Državni zbor.
Dunaj, 10. oktobra. V današnji seji državnega zbora se je razvila živahna draginjska debata. Kot prvi govornik je govoril ministrski predsednik G a u t s c h, ki so ga obkolili mnogoštevilni poslanci. Govoril je pet četrt ure in so bile njegove besede skrbno izbrane in oprezno izgovorjene, da bi ne zadel niti na desno, niti na levo. Vendar so poslanci njegov govor zelo hladno sprejeli. Najprej je protestiral proti izvajanjem poslanca A d 1 c r j a, ter zavračal njegove napade na Italijo iu na justič-nega ministra Hochenburgerja, ki da se bo še sam branil. Z ozirom na dra-ginjsko vprašanje je konstatira!, da jo draginja splošna evropska prikazen in da je v Avstriji mogoče storiti le specijalne korake v tem ozira, v kolikor pridejo avstrijska gospodarska ali upravna vprašanja v pošte v.
Eden glavnih vzrokov te splošne draginje je zvišanje povprečnih življen-skih zahtev delavstva. Delavstvo danes živi mnogo boljše kakor prej in da splošno stavi ljudstvo več zahtev do življenja, kakor v prejšnjih časih. Vsled tega stopnjevanja splošnih živ-ljenskih zahtev so se vse cene povišale. Med temi izvajanji ministrskega predsednika so hrupno ugovarjali socijalni demokrati. Kar se tiče specijalno mesnega vprašanja, pravi ministrski predsednik, da stoji glede uvoza mesa še vedno na svojem starem pravnem stališču. To se pravi, da se je popolnoma podvrgel ogrski komandi. Ministrski predsednik pravi nadalje, da ga nobena rezolucija parlamenta in noben sklep ne more odvrniti od tega njegovega pravnega stališča. Ta izvajanja so izzvala pravi vihar protesta v zbornici. Ministrski predsednik nadaljuje, da so se glede uvoza vršila pogajanja z ogr. vlado, da so se pa pogajnaja prerušila in se bodo zopet nadaljevala v četrtek. Do danes še ni nikakega resultata. Zbornica pa naj počaka in ministr. predsednik upa, da ji bo mogel naznaniti ugoden resultat. Vsled teh besed ministrskega predsednika je jasno, da je vprašanje uvoza argentinskega mesa definitivno padlo. Poslanee Bi-ankini zakliče ministrskemu predsedniku: Ne pustimo si prodati dalmatinske zveze. Gautseh mu je na to odgovoril: Vlada bo pazila na najvital-nojše avstrijske interese. Nato je ministrski predsednik nadaljeval kritiko argentinsega mesa, ter je rekel, da se argentinsko meso avstrijskemu prebivalstvu ni priljubilo. Velike draginje mesa v Avstriji je specijalno kriva razširjena prekupčija, proti kateri bo treba nastopiti z najstrožjimi sredstvi. Pa tudi avstrijske gospodarske prometne organizacije so premalo razvite in pride vsled tega do takih kalamitet. Glede kartelov pravi, da so pojav modernega gospodarskega življenja in da se bo vlada morala boriti samo proti izrodkom teh institucij. Vlada hoče posvetiti vso pozornost kartelom in če je treba zaslišati tudi interesirane kroge. Na to obljublja, da bo vlada že v kratkem Času predložila parlamentu tozadevno zakonsko predlogo. Nato se ministrski predsednik brani pred očitanji, da vlada ničesar ne stori proti draginji.
Avtonomne deželne finančne organizacije.
Dunaj, 10. oktobra. Finančno ministrstvo je izdelalo spomenico glede reforme avtonomnih finačnih državnih organizacij, glede njih zveze z državo ter je odposlalo te spomenice deželnim odborom, da podajo o nji svoje mnenje in zbero materijal. Spomenico lx> finančni minister predložil tudi državnemu zboru.
Kriza   v   avstrijskem parlamentu?
Praga, 10. oktobra. »Prager Tag-blatt« prinaša vest o skorajšnji demisiji Gautschovega kabineta ter pravi, da je stališče ministrskega predsednika Gautscha omajano. Vladni dunajski krogi pravijo, da je ta vest popolnoma neutemeljena in da jo je treba presoditi edino kot časnikarsko intrigo.
Interpelacija poslanca Treska glede vojne mornarice.
Dunaj, 10. oktobra. Poslanec Tresić je interpeliral brambnega ministra zaradi prakse pri mornarici ter ostro kritiziral, da sprejemajo v avstrijsko vojno mornarico nedalma-tinske, zlasti pa madjarske, nemške in češke rekrute ter tako kršijo upravičene interese Dalmatincev, ki jih pošilja vojna uprava v armado, med tem, ko pošilja vojna uprava k mor. narici zlasti Madjare in Nemce ter tako jemlje vojni mornarici njen značaj, da je izvečine jugoslovanska.
Dalmatinske železniške zveze.
Dunaj, 10. oktobra. V dalmatinskih poslaniških krogih se zopet ventilira vprašanje železniških zvez. V parlamentarnih krogih so razširjene enake vesti, kakor včeraj. Poslanee Dulibič je interpeliral vlado, da naj vendar že definitivno in odločno pove, kako da misli glede dalmatinskega vprašanja, da se preprečijo vse nadaljne nepotrebne diskusije.
Skrajšanje draginjske debate.
Dunaj, 10. oktobra. V parlamentu se vrše pogajanja posameznih strank, da bi se skrajšala draginjska debata. V draginjskem vprašanju je bilo podanih 30 predlogov, ki jih je zbornični predsednik tako nerodno združil, da bi prišli vsi predlagatelji po vrsti do besede^ da utemelje svoje predloge. To bi bilo 30 govornikov. Ker pa sta govorila v petek 2 govornika in bosta govorila danes tudi 2 govornika, bi samo utemeljevanje zavzelo cel teden.
Demisija predsednika ogrske zbornice.
Budimpešta, 10. oktobra. V parlamentu so razširjene vesti, da namerava   predsednik   ogrske poslanske zbornice Berzeviezv demisijonirati. Hmelj.
Norimberg, 10. oktobra. 500, 200, mirno, cene počasi popuščajo.
Monarhistima vstaja na Portugalskem.
Berolin, 10. oktobra. »Vossische Zeitung" izve iz Bajadoza, da monarhisti niso zbežali popolnoma s Portugalskega. Nasprotno pa, da so dobili monarhisti bitko z republikanci. Panamski prekop.
VVashington, 10. oktobra. Severo-ameriški prezident Taft je izjavil, da bo panamski prekop otvorjen 1. julija 1913.
Italijansko - turška vojna.
Izganjanje Italijanov.— Sveta vojna.
Pera 10. oktobra. Vlada je izganjanje Italijanov iz Turčije suspendirala. Vendar pa ni pričakovati, da bi imela ta vladina odredba dobrih uspehov. Imenovanje radikalnega mladoturškega pristaša Asim beja za zunanjega ministra bo razmerje med Italijo in Turčijo le poslabšalo, ker je Asim bej pristaš vojne stranke. Hodže po mo-šejah kličejo na sveto vojno.
Carigrad, 10. oktobra. Po celi Turčiji kličejo na sveto vojno. Albanci v Prištini in VuČitrnu kličejo na boj proti Italiji in so prisegli Italijanom pogin. Pretendent Imam Jahia je ponudil sultanu 100000 mož, pretendent Seid Idris pa 4000 mož za vojno proti Italiji. Iz Tripolitanije javljajo, da je pleme Senusov proklamiralo sveto vojno in da so se Senusi že napotili proti Bengasiju.
Carigrad 10. oktobra. Mladoturški komite je naznanil ministrskemu svetu, da je kongres sklenil vztrajati v boju proti Italiji.
Konec tripoliškega vprašanja.
Berolin 10. okt. „Vossische Z." poroča iz Carigrada, da se je ruski poslanik izrazil, da bo koncem tega tedna tripoliško vprašanje definitivno rešeno.
Črnagora mobilizira. Carigrad  10 okt.   Tu so razširjene vesti, da Črnagora mobilizira. V Bar je baje prispela italijanska ladja z municijo in orožjem.
Dve italijanski vojni ladji poškodovani
Carigrad 10. okt. Iz Benga-sija poročajo, da je turška ar-tileri j a težko poškodovala 2 italijanski križarki.
Turčija prosi intervencije.
Kelmorajn 10. okt. „Kčlnische Zeitung* poroča iz Berolina, da je napravila turška nota na velesile zelo prijazen vtisk, vendar pa ta nota ne bo imela nobenih praktičnih posledic. Turčija ne sme upati na kako restitu-cijo in integrum. Šele če bo tripoliško vprašanje dozorelo, to je, če bo Italija okupirala Tripolitanijo, bo mogoča kaka intervencija.
Odlikovan izdajalec.
London 10. oktobra. Bivši župan mesta Tripolisa Hasun paša je bil imenovan od Italijanske vlade zaradi njegove predaje Tripolisa za vicegu-vernerja.
Avstrija intervenira. Carigrad 10. oktobra. Tu so razširjene vesti, da hoče avstrijska vlada posredovati med Italijo in Turčijo. Avstrija je baje že namignila balkanskim državam, da naj strogo čuvajo na Balkanu mir in red.
Mirovna pogajanja.
Carigrad 10. oktobra. V dobro informiranih diplomatičnih krogih so mnenja, da se bodo italijansko-turška mirovna pogajanja začela, čim se zbere turški parlament.
Italijansko brodovje. Carigrad, 10. oktobra. Italijanska torpodovka, ki je bila v pristanišču Rešadije, je včeraj odplula v Santi Quaranto.
Novi turški zunanji minister. Carigrad, 10. oktobra. Sultan je izdal irade, s   katerim   se imenuje turški poslanik v Sofiji Asim bej za zunanjega ministra.
Protiitalijanski bojkot. Carigrad, 10. oktobra. Mladotur-ki so že začeli izvajati bojkot proti italijanskemu blagu.
Italija in vojna poročila. Berolin, 10. oktobra.   Iz Rim» poroča »Tageblatt«, tla je italijanska vlada sistirala vse brzojavke o vojaških operacijah.
Somišljenike,
zlasti one po deieli, kjer so vršijo občinske volitve, prosimo, da so v vseh vprašan tik, ki so tičejo narodno-napredne stranke, obračajo vedno lo n*
tajništvo nar.-napredne stranke
OVolfova ulica 101). Posebno prosimo ▼poštovati to v onlk kršilk, kjor potrebujejo so agitacijo mogoče kmkofs govornika Is Ljnkllsno.
Vratne ure ss stranko so od 10. «0 11. dop. In od 3. «0 9. pop,
Inftmlii silil ut.ii|R«K ttnikiiljillitii.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Liberalno kuraiorstvo se je izka-alo javno Mendar kot dobro kuraiorstvo, kljub vsem šumenju in pisku klerikalnega vetra. Jožeta Jenko, ]>osestnika iz Brnika, bivšega podpredsednika   podružnice »Kmetijske družbe« v Cerkljah, so napadli klerikalci že leta 1908 in dosegli s svojimi mahinacijami, da je prišel iz odbora. ()d takrat so pazili strupeni njegovi klerikalni prijatelji na vsak njegov korak, da bi našli kak povod, ga uničiti ali ga vsaj oškodovati. Priznati mora klerikalcem, da so v tej stro-i mojstri in vrli učenci jezuitov in i crkvenih inkvizitorjev. Našli so povod in pošteaiega moža tudi pošteno agrabili.     Po prizadevanju teh dobrih prijatefjev je bil Jože Jenko ob-ožen, da je skril in si samolastno prilastil eno brano, ki je bila last podružnice »Kmetijske družbe« v Cerkljah. To brano so dobili na nekem .■enkovem skednju v Vodicah. Brana bila po nafcogu odbora vedno pri obtožencu spravljena   in tam so jp dobivali člani podružnice. Ko je bil ,lcnko izpodrinjen iz odbora, član podružnice pa je še danes,   je seveda brano obdržal in jo imel tudi še vedno na razpolago. Zato pa so ga nje-srovi prijatelji obtožili, da si je hotel brano skrivaj prilastiti, kar je še zarili tega nesmiselno, ker bi Jenko s tujo brano ne smel nikdar javno na polje.    Dobili pa so še drug greh na njegovi koži. .Tenko je bil več let ku-rator zavoženega posestva Kalinško-v. ga. Popolnoma po svojem merilu, no merilu klerikalnih kuratorjev, so bili ti ljudje pn^prieaui,   da mora Jenko kovati iz tega kuratorstva lep »iček.   Dobili so v d enkovem let-jicdi račuuu kar 60 uapak. Na videz so bile te napake res težke. Toda Btvar je bila popolnoma enostavna in se v obče dogaja pri kuratorjih. Žena varovanca pride h kuratorju in ga milo prosi, da naj ji dovoli marsikaj, česar sodišče kot merodajno ne potrdi. Kur.j tor. dober mož, se žene usmili  in v osebnem sporazumi jen ju ji kupi to in drugo ter ji da tudi več denarja. Seveda tega ne more trpeti kurator. v obračunu tudi ne sme tega izkazati pod pravilno rubriko, no m pomaga >i spornzmno z ženo na ta mu-in. da zmanjša gotove dohodke ali poviša izdatke. Seveda pa to nikakor Tii goljufija. Podobno se je godilo v Jenko-Kalinškovem slučaju. Jenko je dajal ženi denar, je kupoval različne stvari, med tem tudi zlate uhane, ker se žeua rada čedno nosi, katerih izdatkov pa seveda ni smel ime-lOvati v obračunu. No, in pomagala sta si na že zgoraj omenjeni način. To in samo to je zagrešil Jenko kot dober človek in si uakopal najmuč-nejše neprilike, ki so ga spravilo na >žno klop in   žugale poštenemu možu z ječo. Obtoženca je zagovarjal dr, T r i 1 1 e r. ki je celo zadevo v tem zmislu sodišču v bistvu pojasnil n dokazal to tudi s pričami. Državni ivdnik je bil   dr. Neuberger, zastopnik tožnika pa   dr. Fnrlavn. Sodišče se ni moglo prepričati, da bi Jenko brano skril z namenom, da si jo prilasti. Kar se pa tiče kuratorstva. so mu pa faktično ni dokazala nobena nepoštenost. Jenko je bil po-l^lnoma oproščen, njegovi klerikalni nasprotniki so pa za eno blamažo bo-;_';:tpjši in lahko iščejo še naprej dlako v jajcu.
Zahvala.
Dne 1. vinotoka t. 1. je priredila I. S. Ž. I. sokolski dan v Idriji, ki je bil posvečen od jutra do večera sokol--kemu delu. Zvečer istega dne so nam * i rodne dame priredile v vsakem pogledu lepo uspelo zabavo. Tem rodoljubnim damam — na čelu jim gospe Oavorinova Bajžljeva, Sonja Pega-nova in Bozalka Tavzeeova — bodi za njih trudaljubeznjivost in požrtvovalnost izrečena presrčna zahvala. Enako zahvaljujemo vse tiste, ki so kakorkoli pripomogli, da se je prva naša prireditev te vrste završila 8 tako lepim uspehom.
Predsedstvo   idrijske sokolske župe.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. oktobra: Malija Pugclj, bivša služkinja, 84 let, Japljeva ulica, i\ — Karolina Lešnjak, rejenka, 4 mesece, Metelkova ulica 27. — Sestra Angela Krevelj, usmiljenka, 35 let, Radeckega cesta 11.
Dne i), oktobra: A polonija Kenk, vdova vpok. železniškega čuvaja, 78 let, Emonska cesta 10.
V deželni bolnici:
Dne 6. oktobra: Jakob Belič, kočarjev sin, 9 let.
Dne 8. oktobra: Ana Petek, žena slikarskega mojstra, 80 let.
Dne 9. oktobra: Martin UČakar, rudarjev sin, 19 let. — Jjosip Habe, hlapec, 24 let.
zna poročila.
.Kreditna banka v Ljubljani'
UraM M <mnj«kt tonit. *kt*kra lili
■aleieeal »»»Ml.	sastat	Btazsvai
«•/, majeva renta   ... J	9140	91*60
4-2»/, srebrna renta ... J	94 65	94*85
4*/# avstr. kronska renti . .	91 40	91-60
«•/•          „ 1	90-40	9060
4V* kranjsko deželno posojilo	9410	95-10
4»/t k. o. češke dež. banke .	93-15	9415
e>aa»a. 1 Srečke ia 1.1860 »/,   . . t	420-	432 —
h    — t 1864 .....	303 —	309 —
tiske......	300-50	31250
m   lemeljske 1. izdaje .	293 50	29950
m             m        H. . m    ogrske hipotečne . .	27P50	277 50
	247-—	253 —
„    dan. komunalne	500 —	512-
h   avatr. kreditne . . .	496 —	508 —
„    ljubljanske ....	80 —	86 —
M    avstr. rdeč. križa  . .	7075	76 75
m °ff' ......	4550	49 50
m bazilika	3590	39 90
„   turške ......	236-80	239 80
nsialoa.		
Ljubljanske kreditne banke .	465 —	470 —
Avstr. kreditnega zavoda . .	638 50	639-50
Dunajske bančne dražbe . .	539-25	54025
Južne železnice ,  . • . .	112^25	113 25
Državne železnice ....	732-75	733 75
Alplne-Montan..... Češke sladkorne družbe . .	817*75	818-75
	310'—	312 —
Zivnostenske banke.  . . .	278-50	27950
ValnU.		
Cekini........	11-40	11*44
		117-95
	j 1919	19*22
	i 9490	95-10
Rabi ji.........	25475 i	255*50
Ljuba, zlata mamica —		
--
Modni ?alm
Jvane Schiller
na Ji/, /fe/ra cesti. štev. 3( priporoča
/. klobuke .*• vseh strok
:.   Cej opoldne odprto.
Serravallo
vo
železnato Kina-vino
Higijenična raistsva na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajai.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
In malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
si Izborni okus. u
Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval, n
J. SERRAVALLO, c. io kr. diorni dobavitelj
TRST-Barkovlje.
daj  mi jutri  pol  skattje  Fayevih | ^WWW^W^WWWW1^
pristnih sodenskih mineralnih pastilj seboj v šolo. Ivan in Franjo, ki sedita poleg mene, sta tako prehlajena, njih starši pa nimajo denarja, da bi kupili"pastilje. In sodenice so vendar tako dobre, skoro vsi otroci jih imajo sedaj in g. učitelj pravi, da je sedaj mnogo manj zamud. Sodenice se dobivajo škatljico po K 1'23 povsod.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. t, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV, 1.
Guntzert,
Grosse Neugasse 17.
Zahvala.
Potrti vsled nepričakovane smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
—»
1
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KIPITA, kolssa.
-H;--*;:? jamstvo. Ilustrovam ceniki b;ez?ii:^.
K. čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
SiEdsl. trgovina i Mm por fcft
Izposojevanje koles.
MILANA MEDICA
abitorijenta idrijske realke
izrekamo vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za izkazano sočutje, darovane krasne vence ozir. šopke ter mnogobrojno spremstvo na poslednji poti pokojnikovi.
Imenoma se najiskrenejše zahvaljujemo si. ravnateljstvu ter učiteljskemu zboru idrijske višje realke, vsem dijakom imenovanega zavoda za korporativno udeležbo pri blagoslovu krste na idrijskem pokopališču pred prepeljavo pokojnika v Št. Peter dijakom-tovarišem za preganljivo prijateljstvo, dijakom-pevcem za v srce segajoče žalostinke ter vsem imenovanim za prekrasna venca in dijakinjam za ljubki šopek. Dalje se zahvaljujemo gosp. dr. Papežu v Idriji za ves trud in blagohotne namene, rodbini Mohorič za vso skrb in udano postrežbo ter darovani venec, čč. duhovščini v Idriji za veličastno umetniško izvajano cerkveno petje ter oni v St. Petru, ki nam je šla v vseh ozirih blagohotno na roke. Srčna hvala odseku »Sokola« v Št. Petru in cenjenim dekletom ravno-tam za spremstvo pokojnika do groba. 3466
Sploh se najudaneje zahvaljujemo tem potom vsem onim, ki so nam izkazali ustmeno ali pismeno sožalje.
St. Peter na Krasu, 10. oktobra 1911. Žalujoča rodbina Medica.
T
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš nepozabni ljubljeni sin, oziroma brat in oče, gospod
ss
an Betleek
notarski kandidat
danes v ponedeljek, dne 9. oktobra ob 3. uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, spreviden s sv. zakramenti v 29. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bode v sredo, dne 11. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Rc/tovški ulici št. 10. na okoliško pokopališče v lastno grobišče.
Sv. maša zadušnica brala se bo dne 12. t. m. ob 9. uri v farni cerkvi v Celju.
Celje, dne 9. oktobra 1911.
Jurij Detiček, c. kr. notar in Pavlina Detiček roj. Stindiager
st.irši.
Mijana Detiček luro, Maks in Mirko Detiček
hčerka. bratje.
Heteorotogttno porofllo.
SrtJaji vabi tlak S«.7I mm
Viši«* aai ■•fjt« MS-2
Čas
0 opais-
1 «"ja
9.
10.
t. pop. 0.zv.
7.zf.
Mtajt baro- ' *»
iS
Z*
metra
ti
736-9 7355
735-4
o
18 7 f sr. jzah. 169
14-3
brezvetr.
Neba
dež del oblač.
oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 175A, norm. 11*65. Padavina v 24 urah 0 4° mm.
Krila (polvolnena)
izborne kakovosti in lepih vzorcev v zavojih a 5 kg — 7 komadov, odpošilja po povzetju Josip Bfen, Polička 90. Češko. Cene zmerne. 3463
Izjava.
Rer dela moja soproga Jo« žela ros. Tomaiič, bivajoča v Zavetnikih nad Vipavo, na mol racu rasne dolgova, izjavljam, da ne prevzamem zanje plačila.
3462 Fr. Pfibyl.
Notarski kandidat
tudi začetnik, se sprejme v notarsko pisarno na deželi. Vstop IS novembra t. L Plača po dogovoru. Poouoc na upravniitvo »Slov. Naroda«. 3428
llftlilifl flnnnvin s' prihrani tisti, ki iPIlKII Hrli ti lin zahteva kadar tabi 1 LllRU UvaliliJll kake potrebne stvari in priložnostna darila, moj glavni katalog s ca 4000 slikami, ki se mu pošlje gratis in franko. C. in kr. dvor. dobavitelj
Jan Konrad, Most štev. 1170, Češko.
Velika banka sprejme 3461
krajevne agente
za prodajanje v intiiii Mirnih srečk
na  mesečne obroke.   —   Naslov pod
.Natzaftif na Splošni ms*ratni bih Praf* Wkniy, Bazu 27.
Prodajalna
sposobna iudE za
OBRT
se takOl Odda v Vegovi ulici šr. 12 Poizve se Karlovška cesta 30. I nadst.
h hrastovega lesa, prav močne :-:   in nekatere skoraj nove :•:
od   56 —   100 litrov
„  200 —   400 „ 3177     m   600 — 1000     „ S
:: proda po nizki ceni franc Cascio, vinski trgovec, f
lingerjeva ulica acv. 1, za škofijo, 1.
Mi mm za vin n
sobe za gospode.
Glogowsky & Co.
c. in kr. dvorni <ioU*Tttelji
Gradec, Joanneumsring. Telefon 384. Prevzema izdelovanje vsesplošnega pohištva.
Proračune   izvršujejo   lastni arhitekti.
3E
0
M&o trsov, društvo jatir f Mm
za večerni pook v svojem očnem tetaiu.
Ponudbe naj se blagovoli poslati društvu „Merkur11, ki daje eventualna pojasnila. 34b7
32
31
Marija Pintar potrtim srcem naznanja v imenu svojih otrok ter vseh drugih sorodnikov žalostno vest, da je nje iskreno ljubljeni soprog, gospod
Alojz Pintar
posestnik
včeraj ob pol 6. uri zvečer previden s sv. zakramenti za umirajoče po kratki in mučni bolezni v 56. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bode v torek, dne 10. oktobra ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, na pokopališče v Dragi.
HRASTNIK, dne 9. oktobra 1911.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
, -o,-v
P. n. borznim interesentom!
N«avađno si»Wće vseh errooejsUh efekt«« trf o* proti tak« težavni« doteaijaje«, ki s« se poslednji ćai , Wtri naglici vrstili, najaolotaeje dokazuje njlk latem za hausse ia za neir»reaca>no zanaaaje kapttnl« »a da£M
ugodni '^Vi^ffirtiaJSa izkaja. d. mora sedanja koaj«***. M n. jao tr.nik stekrih ki a« hA ro<ri«*ail ias Brckiniena nriiaama konaa tendenca %t v kratkem lonct nadaljevala.
F     Niše daaalajTSndensko aoro«!o razara»«j* o sedanje« t rine« Hk natančno oziraje se na vse ia-devne momente in okenem onozarjnTa. n. ioteresente na nekatere prvovrstne vrednostnke (va!enrje» z »emmi upi n.t i^r^Tfrlr^S a?TK.II.I !■■ tega porodila jak* kogato ia informativno rorktae v poseke« pozornoat Na željo pošljemo s prvo pošto in zastonj.
Bančno podjetje Ervin * Ko., Ihma) L, TnckUnbon štev. S.
^1
Sprejema zavarovanja človeSkega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi po**]«. ko nobena druga zavarovalnica.
na
Zlasti  je   ugodno zavarovanje doživetje in smrt z manjSajočimi se 94 vplačili.
44
. ...  vzojotvifio zavarovalna banka v Pragi. ■ keservni feadl E SS,7SSaea>a4. — linlaiaao cdakodadua in kapUaUi« B HS.SSe.SeMl.
Po velikosti draga vimjcmn* lavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
nar mm ostontva i LiBi£ SrS£Hi« i fw& m M i
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Skoda1 cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz (istega dobička izdatno podporo v narodne in obcnokoristne namene.
QYY
56
Urnim, U nporaMjelo
vega :fr aneks: s kaarnlaa ■nllanbssa« is Kakovost „pravoga :Frsjicka:M so Jo kol| ngalafeea, njegova isdatnost kot Bojkrtpsulis
kot na|-
Tehnična  pisarna  in stavbno podjetja
Ingenieur H. UHLlft
3801
Ljubljana, Resljeva cesta št 26.
.Strokona izvršitev vseli vrst načrtov in proračunov, Anteni nanstrai izvili, premija zindeb.
PRESELITEV KROJASTVA.
1
3387
Naznanjam svojim cenj. gg. naročnikom in drugemu občinstvu, da sem se s 1. oktobrom t. i. preselil iz Vegove ul. 12 ▼ Oslovo ulico 2, staro vol a s* o eakrbovaltsec.
Prosim vse cenj. gg. naročnike in drugo občinstvo, da mi tudi zanaprej ohranijo zaupanje kakor dosedaj. Potrudil se bom kakor doslej vsakomur postreči z najboljšim blagom, najokusnejšim delom, najnižjimi cenami.
Sprejemam tudi v to stroko spadajoča dela, kakor popravila,
likanje, čiščenje i. t. d.
Za obilen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
Josip Alicili
kroiaiki mojster, Gafevi tu. S.
.3215
konfekcijska trgovina
s% JLufac
Ljubljana, Pred škofijo t9
priooroca svojo velikansko zalogo zgotovljenih oblek po najnovejšem kroju 3a go-spode, dečke in otroke*  — Najnovejša
konfekcija za dam-? m deklice.
Solidna in točna postrežba, /tajniije cene.
Domača tvrdka!
Modni salon
Domača terdkal
MARIJA GOTZL
LJUBLJANA, Židovska ulica št. 8.
:: (v hiši puSkarja g. F. Sevčika) ::
Veiecenjenim damam v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem z-^današnjim dnem otvorila
\ —===== salon---—
kjer bodem imela v zalogi priproste kakor tudi naielegantneise damske in otroške klobuke najnovejših pariških in dunajskih modelov ter vse modne potrebščine po zmernih cenah. — talni klobuki so vedno v nalogi. — Vsakovrstna popravila se sprejemajo v vestno in točno izvršitev.
k Priporočam se kar najuljudneje za blagohotna naročila in zagotavljam ^uajsolkinejšo ter hitro postrežbo.
^* Z velespoštovanjem
Marici Gotzl.
Ifšl
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanje perila, pralnica In svetloiikalaica
z električnim obratom priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. ::
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti,  prtiči,   nogavice, maje.
Perilo „TETRA"
za gospode in gospe. Kdor trpi aa protinu, revma-tizmu.lischias. naj! nosi le to perilo, in bo ta S  ::     poskninja vsakega zadovoljila.     :: ::
klavirji in pianini
prali takoftejmu pteCatu ali M
obroka (tudi r provincijo) tvornaičai).
HENRIKA BREMITZ
c. kr. dvoro«f» i iloinika
v Trstu, ulica Tor S. Pietro (Belvedere)
•aSSPSa rautav. ▼ Pariza 1900 najvišje odlikovanje Avmtro-Osrako u klavirje
naprodaj je
o
a
majhno lepo posestvo blizu Gradca. Na posestvu je hiša iz pritličja in
{>rvega nadstropja. Pri posestvu je ep vrt za zelenjavo in ima okoli 2 orala; posebno ugodno je za perilnico, vrtnarijo ali katero drugo obrtno podjetje, ker leži ob vodi in električni moči. Povpraševati je pri upravništvu »Slov. N.« pod „Industrija 7." 3298
NEI6EDE F;
nova, znanstveno izdelana
krema za roke in obraz.
Higiensko najboljše toaletno sredstvo. Pušica po 60 h in 80 h se dobiva povsod.
Lonček 1 K 60 h. 3331
z .^Ljubij^ drogerija Mara.
I Hotel
Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljani 1913
Sv. petra cesta štev. 27
•■•  Lepe zračne sobe.
Priznano fina kuhinja.
izborne pijače. Nizke cene. \ Lapi restavracilftkl prostori. ]
Največ]! restavracliski vrt v Liuiiljani
slov. izumiteljev
i
k Ma jt slav. iMrotn mlatlja
o areni „tlarodnesa doma" v Ljubljani
od 16. oktobra vsak dan med arami 10. dop. do 1. pop. in od 5. do 9. zvečer.
Predavanja in eksperimentiranje vsako uro.
Vstopnina 1 X.
Dijaki in vojaki do narednika ter obrtni vajenci plačajo polovico.
Vftlllirfl* pri blagajni in v pisarni IslOPHIlC. „Universal", Sodna ulica 4.
Psjasmila dale in develMe kerperaeilaai
razstavno ravnateljstvo
Pisarna „Univcrsal"
CO
iHea itev.4.
Proda se
is proste   roke, v večjem  trgu na
ileai fttelerskena
hiša
v kateri je že okolu 30 let dobro idoča gostilna, ter zraven spadajoče gospodarsko poslopje, vrt, mesarija, ter tovarna za sodavico, s koncesijo. Gostilna je prva v istem kraju, in bi bilo zelo pripravno za kakega mesarja ker tam  je dosedaj  le ena mesarija.
Plačilni pogoji  zelo   ugodni. Natančnejša  pojasnila  daje iz prijaznosti
V. Vivod trgovsko zastopstvo, v Ljubljani, Stari trg 32. 3450
■■ Ilica ■■
se prešla v Hrenovi aliei it. 18.
Stalna cena 9.000 kron. Poizve se v gostilni pri Dachsu v Ljubljani. 3444
kupuje po najvišjih cenah
Josip Matic, Celje
Kupujte in zahtevajte edino le
je najboljši. IS
Glavna zaloga pri Pni slov, zalogi taja in nima na dilieio v Ljoliijani. Rožna ulica štev. 41.
Za obrt pripravna
hiše v Ljubljani
Rožna ulica Štev. 27.
se proda pod ugodnimi pogoji. ^
Naplavila treba samo par tisoč kron. 3454
Poiasnila daje pisarna „Universal" Ljubljana, Sodna ulica it. 4.
FERNETBRANCA
Specialiteta tvrtke fratelli B^nca, jflilan
je vsled svojih silno dietetukib in odlično želodec krepečih lastnosti
o
Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, 111. Ungarg. 20.
Prva največja eksportna lutka ur, zlatnine in srebrnine
H. SUTTNER
Ljobljana, Mestni trg (nasproti rotuvža) in Sv. Petra cesta G
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „    „ „            „ 9*70
14 kar. zlata  „    „    .  .  .  „ „ 44-— M
Nikelnasta damska „ z verižico M „ 8*50 m
Prava srebrna „    m m    „     „ „ 9-50 „
14 kar. zlata „    „     .  .  .  m „20-— „
Uhani zlato na srebro..... „ 1*80
14 kar. zlati uhani.....m ■ 4*50 M
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
Telefon it. 273. Telefon št 237.
—sna.
'iO
.3
/največje podjetje Konfekcijske Stroge je ogromna trgovina ::
• 9
O. Jjernatovič
Ljubljana, Mastni trg štev. S
katera ima jf« začetkom sejijc
nad 30.000 kom. svežega blaga
po najnižjih cenah — in to:
nad 5000 kom. najfinejših oblek za gospode
m    2000  n   najfinejših površnikov, športnih in ffhnskih sukenj
„    3000   * pelerin * 9    2000  „   posameznih hlač in telovnikov 3205
9    3000  9    oblek sa dedce in otroke
„ 15000 „ najmodernejše konfekcije sa dame in deUice. Solidna postrežbal Priznano nizk* cene/
Lastaiaa ta tisk »Naredne tiskarne«.
nnnnnnnnnnnnnBBBBBj
____i
1
36
5
35