Zeleni programi socialnega varstva kot sestavina politike enakih možnosti

slovenski

2008

letnik 47, številka 3/6

socialno varstvo   osebe s posebnimi potrebami    zeleni programi   kmetijstvo    uporabniki   enake možnosti

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

Pozna devedeseta leta 20. stoletja so čas, v katerem je v Sloveniji nastala večina zelenih programov socialnega varstva, ki so jih spodbudili trdna osebna prepričanja in ustvarjalne težnje po odpiranju kmetijstva in socialnega varstva novim nalogam. Večino teh projektov predstavljajo t.i. mikro projekti, ki so prvenstveno usmerjeni v korist uporabnikov. Čeprav je ekonomika šibka točka zelenih programov, so njihovi izvajalci glede njihove ekonomske perspektive optimistični. Razloga za optimizem sta dva. Eden je ta, da bodo lahko učinek krivulje učenja in izkušenj. Poleg tega se uveljavljata dva nova koncepta, in sicer večnamensko kmetijstvo in skupnostni model socialnega varstva, ki poudarjata ekonomijo cilja. K razvojnim ambicijam prispevajo zlasti pozitivni učinki zelenih programov za uporabnike, predvsem pri izboljšanju samopodobe in pri večji osebni odgovornosti. Zaradi strokovnih izzivov so zeleni programi kljub svoji težavnosti privlačni tudi za izvajalce.Zeleni programi, ki se praviloma dogajajo v odprtem prostoru in vsem na očeh, so pomembni promotorji vključevalne filozofije. Za preseganje institucionalne praznine, v kateri sedaj delujejo, bo treba oblikovati posebno, medresorsko usklajeno razvojno politiko z uporabnikom kot ključnim vzvodom ob smiselni podpori države.

30.01.2012