informativni® 9,asil° ravenskih železarjev Leto 41 Ravne na Koroškem, december 2004 št. 12 Hišni red - za prijetnejše in bolj urejeno sobivanje Na zaokroženem gospodarskem območju Železarne Ravne (ZGO ŽR) zdaj deluje že več kot petdeset podjetij in samostojnih podjetnikov. To so sicer samostojne pravne in ekonomske osebe, ki pa jih - zaradi lokacije - povezujejo skupni interesi. So področja, ki jim morajo skupno urediti, zato je pred nekaj meseci ponovno zaživel direktorij. Ta organ združuje lastnike in najemnike nepremičnin za tovarniško ograjo, vodi pa ga glavni direktor Metala mag. Darko Mikec. Direktorij je maja letos že sprejel pravilnik o svojem delovanju in hišni red (predstavljena sta v 8. številki Novic), septembra pa še tri pravilnike, ki podrobneje opredeljujejo sistem varovanja okolja, zagotavljanje prve pomoči zaposlenim in požarni red. Pravilnika o sistemu PRAVILNIK O ZAGOTAVLJANJU PRVE POMOČI DELAVCEM V DRUŽBAH NA ZGO ŽR Od hitre in pravilne prve pomoči je marsikdaj odvisna usoda poškodovanega ali nenadno obolelega. S pravilnimi in pravočasnimi ukrepi prve pomoči lahko preprečimo zaplete enostavnih poškodb ali pa pri težjih poškodbah celo odločamo o življenju in smrti oziroma pomembno vplivamo na trajne posledice ali vsaj skrajšamo čas zdravljenja. varovanja in prometnem ter parkirnem režimu, sprejeta oktobra, bomo predstavili v naslednji številki. Objavljamo glavne poudarke iz prvih treh aktov. Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, z obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter s potrebnimi materialnimi sredstvi. Delodajalec je dolžan sprejeti ukrepe za zagotavljanje prve pomoči. Za zaposlene v proizvodnih družbah na ZGO ŽR zagotavlja nudenje prve pomoči BVD-Ravne, d. o. o., Postaja prve pomoči (v nadaljevanju PPP). Prva pomoč se zagotavlja neprekinjeno 24 ur dnevno, vse dni v tednu. Med daljšimi prazniki (novo leto, 1. maj) in morebitnim kolektivnim dopustom je PPP (praviloma) zaprta. V primeru poškodbe pri delu na ZGO ŽR se poškodovanim delavcem nudi prvo pomoč v PPP. Po potrebi sodelavec ali druga oseba, ki je v bližini poškodovanca, oziroma pooblaščena oseba delodajalca pokliče medicinsko sestro, ki bo nudila prvo pomoč na mestu poškodbe. Vsaka poškodba pri delu, za katero je bila nudena pomoč od strani PPP, se posebej evidentira - izda se Poročilo o nudenju prve pomoči Poročilo je v treh izvodih, od tega dobi enega delavec, da ga izroči osebnemu oziroma izbranemu zdravniku, na podlagi česar mu ta izpiše ustrezne obrazce v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje; drugi izvod dobi pooblaščeni varnostni inženir, ki na podlagi poročila opravi raziskavo poškodbe pri delu; tretji izvod se trajno hrani v arhivu PPP. Ob zagotavljanju prve pomoči se poškodovanemu ali obolelemu delavcu po potrebi zagotovi prevoz v Zdravstveni dom Ravne na Koroškem ali v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. Poškodovanemu delavcu, pri katerem obstaja utemeljen sum vinjenosti, se opravi test prisotnosti alkohola v izdihanem zraku zaradi ugotavljanja morebitne kršitve delovnih obveznosti. Alkotest se opravi tudi zmeraj na izrecno zahtevo delavcu neposredno nadrejenega. Plačilo stroškov zagotavljajo (proizvodna) podjetja na ZGO ŽR, in sicer v deležu, ki je določen po posebnem ključu. POŽARNI RED -LOKACIJA ZGO ŽR S požarnim redom se predpisujejo pravice in odgovornosti podjetij na ZGO ŽR z namenom, da se zavaruje premoženje pred požarom, eksplozijo in drugimi elementarnimi nezgodami, da se zagotovi varnost delavcev na delovnih mestih kot tudi ukrepe za odstranjevanje škodljivih posledic požara in elementarnih nesreč. Ukrepi za varnost pred požarom se izvajajo po požarnem redu, ki ga mora imeti vsako podjetje na ZGO ŽR, in v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva pred požarom (VPP). Preventivne in operativne ukrepe, kot sta gašenje požara in pomoč pri odstranjevanju posledic požara, eksplozij in naravnih nesreč, morajo uresničevati vsi, ki opravljajo delo na ali so na ZGO ŽR. Kdor opazi požar oziroma da grozi neposredna nevarnost za izbruh, mora nevarnost odstraniti oz. požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge. Če sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti Gasilski zavod Ravne. Pri tem mu mora pomagati vsakdo, ki razpolaga s sredstvom za zveze. Vsako podjetje na ZGO ŽR mora: • upoštevati osnovna določila požarnega reda za ZGO ŽR • skrbeti za uresničevanje ukrepov za izboljševanje stanja na področju varstva pred požarom • sprejeti požarni red in obvezne priloge za svoje podjetje • zagotoviti, da so sredstva za gašenje vedno v brezhibnem in uporabnem stanju, dostopna, na vidnih mestih, ustrezno označena, pregledana in preizkušena • usposabljati zaposlene za varstvo pred požarom • organizirati požarno stražo in določiti odgovorno osebo za izvajanje ukrepov varstva pred požarom • voditi predpisane evidence varstva pred požarom Vsakdo, ki vstopa na ZGO ŽR, mora: • upoštevati osnovna določila požarnega reda za ZGO ŽR, ki so izobešena na vstopnih mestih • skrbeti, da s svojo prisotnostjo na ZGO ŽR ne prispeva k povečani požarni nevarnosti Za izvajanje preventivnih in operativnih nalog varstva pred požarom na ZGO ŽR je zadolžen Gasilski zavod Ravne. Svoje naloge izvaja v skladu s pogodbami, in sicer: • izvaja preventivne preglede stanja VPP • organizira in izvaja kontrole sredstev za gašenje • vodi evidence o pregledih in preizkusih gasilnikov ter hidrantov • vodi evidence o požarih, eksplozijah in intervencijah • izvaja praktična usposabljanja zaposlenih iz VPP • izvaja operativne naloge varstva pred požarom, naravnimi in drugimi nesrečami Za nadzor ob vstopu na ZGO ŽR je zadolženo podjetje za varovanje G7. Ob vstopu mora zagotoviti, da se preveri in prepreči vnašanje in odlaganje oz. shranjevanje nevarnih snovi ali izvajanje požarno nevarnih del brez vednosti in dovoljenja odgovornih oseb posameznega podjetja. NAVODILA ZA RAVNANJE V PRIMERU POŽARA Ob nastanku požara ostanimo mirni in preudarni. Odločimo se, kaj je tisti trenutek treba storiti, da odstranimo nevarnost za razširitev požara, nato pa ukrepamo po naslednjem vrstnem redu: • Vsakdo, ki opazi požar oziroma da grozi neposredna nevarnost za izbruh, mora nevarnost takoj odstraniti oz. požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase ali za druge. • Če sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti predpostavljenega, ki prijavi požar. NAVODILA ZA OSEBO, KI PRVA OPAZI POŽAR Tisti, ki prvi opazi požar, pristopi k reševanju, in sicer: • najprej je treba poskrbeti za ljudi, če so v neposredni nevarnosti • izvesti je treba evakuacijo zaposlenih, obiskovalcev in gostov • začnemo z gašenjem začetnega požara z ročnimi gasilnimi sredstvi • izklopimo električne pogone in ustavimo stroje, razsvetljavo izklopimo le izjemoma, če je to potrebno • zapremo dovode plina do ogrožene skupine porabnikov • preprečimo prepih, zapremo okna in vrata, dokler ne začnemo z gašenjem • odstranimo vse vnetljive snovi in potencialne eksplozivne predmete • preverimo, če so proste dovozne poti, ki omogočajo dostop intervencijskim vozilom • organiziramo, da bodo dovozne poti do objektov proste, in določimo osebo, ki bo pričakala gasilce in jim podala dodatna pojasnila o požaru • poskrbimo, da se osebam, ki nimajo posebnih zadolžitev, prepove dostop na območje požara NAVODILA ZA PRIJAVO Če že vnaprej kaže, da požara z razpoložljivimi gasilnimi sredstvi ne bo mogoče pogasiti: • pokličemo GASILSKI ZAVOD RAVNE -int. tel. št. 6666 • ali regijski center za obveščanje (tel. št. 1 12) in prijavimo požar Ob prijavi požara sporočimo naslednje podatke: • KDO KLIČE - svoje ime in priimek • KJE GORI - kraj, objekt • KAJ GORI - materiali, ki gorijo • KAKŠEN JE OBSEG POŽARA • O MOREBITNIH POŠKODOVANIH OSEBAH Hidrant je v veliko pomoč pri požarih. PRAVILNIK O SISTEMU VAROVANJA OKOLJA NA ZGO ŽR Ta pravilnik ureja sistem varovanja okolja in pravila ravnanja z okoljem, ki veljajo na ZGO ŽR. Način ureditve in izvajanja določil tega pravilnika določi vsaka družba posebej. Kjer je možno, se poiščejo skupne ali enotne rešitve za vse družbe na ZGO ŽR. Določila sistema varstva okolja in ravnanja z okoljem zajemajo vse vidike ravnanja z okoljem v smislu trajnostnega razvoja. ODPADKI Ločeno zbiranje odpadkov: skupni cilj vseh družb je zmanjševanje količine odpadkov na izvoru ter čim boljše ločevanje odpadkov v smislu dobrega gospodarjenja z njimi. Odpadke je treba ločevati vsaj glede na način odstranjevanja. Odpadki za recikliranje: odpadne materiale, ki jih je možno ponovno uporabiti, je treba ločiti od ostalih ter za njih poiskati ustrezen način predelave ali reciklaže. Nevarni odpadki: vse odpadke, ki so nevarni ali okolju škodljivi, je treba zbirati ločeno ter jih oddati pooblaščenemu odstranjevalcu ali zbiralcu. Komunalni odpadki: se morajo predati pooblaščenemu izvajalcu, da se jih odstrani na komunalno deponijo. Vsaka družba sklene s pooblaščenim izvajalcem, ki ga določi direktorij, neposredno pogodbo. Odpadki, ki se odlagajo na deponijo: na deponijo na ZGO ŽR se odlagajo interni odpadki, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti. Vsaka družba sklene z lastnikom oziroma upravljavcem deponije neposredno pogodbo. 'omj1 Skrb za okolje - zbiranje odpadnega olja, barv in lakov Vhod v Postajo prve pomoči ZRAK Vsaka družba oziroma imetnik naprav, ki povzročajo emisijo snovi v zrak, mora zagotoviti: - zajemanje emisij prahu in plinov na izvoru -zagotavljanje in spremljanje emisij snovi v zrak v skladu z zakonskimi predpisi - redno obratovanje in vzdrževanje čistilnih naprav VODE Vsaka družba oziroma povzročitelj mora zagotoviti: - čim bolj smotrno porabo pitne in tehnološke vode - zagotavljanje in spremljanje emisij snovi v vode v skladu z zakonskimi predpisi - redno obratovanje in vzdrževanje čistilnih naprav NEVARNE KEMIKALIJE Cilj družb na lokaciji je zmanjševanje porabe nevarnih kemikalij ter njihova zamenjava z nenevarnimi ali manj nevarnimi kemikalijami. Pri uporabi nevarnih kemikalij mora vsaka družba upoštevati zahteve veljavne zakonodaje ter podzakonskih aktov, predvsem mora zagotoviti vse ukrepe za preprečitev incidenta ali nesreče: - uporabljati ustrezna transportna sredstva -paziti pri manipulaciji (nakladanje, razkladanje, pretakanje) - paziti med uporabo - poskrbeti za ustrezno odstranitev nevarnih odpadkov ustrezno usposobiti zaposlene, ki delajo z nevarnimi kemikalijami V primeru incidenta, ki bi lahko škodljivo vplival na okolje, mora povzročitelj takoj ukrepati v smislu odvračanja škode. V primeru večje ekološke nesreče mora povzročitelj takoj poklicati center za obveščanje (tel. št. 112) in pooblaščenega izvajalca gasilske službe. HRUP ZGO ŽR je v IV. coni varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi hmpa. To je območje, namenjeno industrijski ali obrtni oziroma drugi podobni proizvodnji. V okolici ZGO ŽR so od strani občine določene stopnje varstva pred hrupom. Družbe bodo zagotavljale nivo hmpa, ki bo ustrezal zahtevam v odloku. UREJANJE OKOLICE Vsaka družba mora sama poskrbeti za ustrezno urejenost okolice svojih objektov. Direktorij s sklepom določi režim in plačevanje pluženja in čiščenja cest, na enak način se poskrbi tudi za urejanje skupnega okolja. SPOROČILO Z ZBOROVANJA PLANINSKIH VODNIKOV »Tradicijo železarskih pohodov bomo nadaljevali« Planinski vodniki slovenskih železarjev so za kraj letošnjega letnega srečanja izbrali Ravne. Po treh letih so se na Koroškem znova zbrali planinski vodniki železarskih pohodov ter pregledali in analizirali opravljeno delo v letošnjem letu in zasnovali program izletov v letu 2005. Letnega srečanja vodnikov, ki ga je zadnjo soboto v novembru v gostišču Delalut pripravil organizacijski odbor za pohode slovenskih železarjev z Raven, sta se udeležila tudi ravenski župan Maksimilijan Večko in predsednik SKEI Konference Ravne Janez Klančnik. Franci Telcer je obširno poročal o dejavnosti v letu 2004. Kot je dejal, so se lani vodniki znašli v zadregi, kako ravnati po jubilejnem 100. pohodu, a so sc soglasno odločili, da je pohode treba nadaljevati. Čeprav seje v zadnjih letih spremenila organiziranost slovenskih železarn, zmanjšalo število zaposlenih in vodnikov, pa mnogi od njih še vztrajajo in so k delu pritegnili tudi mlajše kolege. Na Jesenicah so se organizatorji pohodov vključili v Društvo metalurških inženirjev in tehnikov, ki bo odslej skrbelo za obveščanje in udeležbo železarjev na pohodih. Borisu Lazarju in Mirku Podlipniku so se pridružili novi pomočniki: Vinko Alič, Anton Kelbl in Marjan Mencinger. V Štorah je uspešnega Alojza Fedlerja nasledil Valter Jelen s še osmimi vodniki. Nekdanjo Verigo še vedno zastopa Janko Kralj, za udeležbo planincev iz Krope je odgovoren Janez Smrekar, medtem ko za planinsko dejavnost na Institutu za kovinske materiale in tehnologije skrbi Boštjan Arh. V Ljubljani je agilen Alojz Buh, v Celju pa Franc Korošec, ki mu pomagajo še štirje planinski vodniki. Ravenčani imajo pet bolj aktivnih vodnikov (Franci Telcer, Jože Žunec, Jože Apat, Franc Šisernik, Toni Cifer), štirje pa se ne udeležujejo vseh pohodov. Predvidevajo, da bodo v svoje vrste prihodnje leto pritegnili še tri »nove moči«. Lani so vodniki (v sodelovanju z gorskimi reševalci) železarje popeljali na štiri pohode: maja na Suharno in Vodiško planino, junija na Kopitnik, avgusta na Olševo in septembra na Črno prst. Skupaj se jih je udeležilo 611 pohodnikov. Na vseh pohodih je tako v 35 letih bilo že 36.578 železarjev. V primerjavi s preteklimi leti se število pohodnikov povečuje, kar je rezultat večje aktivnosti organizatorjev in odmevnosti uspešnega jubilejnega pohoda na Triglav. Ravenski planinski vodniki: - sedijo: Franc Podmeninšek, Franc Šisernik, Ferdo Igerc, Štefan Vevar; - stojijo: Franci Telcer, Vili Burjak, Štefan Skitek, Jože Apat, Jože Žunec. »Slovenski železarski pohodi so znani in uživajo ugled ne samo med nekdanjimi in sedanjimi železarji, temveč tudi med drugimi planinci. Dobro ime in ugled zaradi organizacije naših planinskih pohodov naj bosta tudi v prihodnje naše geslo in zaveza, da poiščemo vse možnosti za nadaljevanje pohodov,« je starosta vodnikov Franci Telcer kot popotnico položil na srce petindvajsetim vodnikom iz vseh nekdanjih železarskih središč. V razpravi so vodniki nanizali kar nekaj predlogov za še večjo uspešnost in kakovost svojega dela. Soglašali so, da bodo pohode prirejali tudi v prihodnje, poskrbeli pa bodo za njihovo še večjo privlačnost (npr. s kratkim kulturnim programom ob zaključku), še bolj bodo sodelovali z organizatorji pri propagiranju, prizadevali si bodo za vključevanje mlajših sodelavcev, upoštevali dogovorjene datume pohodov in o njih obvestili tudi planinska društva ter se posluževali sodobnih oblik informiranja ipd. Pripravljen je tudi že okvirni program izletov v letu 2005. Februarskega pohoda na Sv. Miklavž v spomin na Bineta Rozmana, sodelavca IMT in planinskega vodnika železarjev, naj bi se udeležili vsi vodniki. Prvi železarski pohod bodo maja pripravili Štorčani (Pečovje-Svetina-Šentrupret-Trobni Dol), tovilovci bodo pohodnike maja popeljali na Lubnik nad Škofjo Loko, Ravenčani pa konec junija na lep in dokaj neznan dvatisočak Šetiče nad slovensko vasico Sele v Avstriji. Zadnji pohod v prihodnji sezoni bo septembra v organizaciji jeseniškega odbora, in sicer na Vrtaško sleme nad Mojstrano. INTERVENCIJE PGE Gasilskega zavoda Ravne v novembru 3. 11. 2004 sc jc ob I8.05 vklopil javljalec požara za Sistemsko tehniko - TSD. Ob pregledu prostorov ni bilo zaznati nevarnosti za požar, verjetno je bila le napaka na liniji. Druga pomoč in intervencije poklicnih gasilcev: 4. 11. 2004 so iz Centra za obveščanje klicali za pomoč pri prometni nesreči v Dovžah, vendar so še med potjo intervencijo preklicali, 10. 11. 2004 so črpali vodo s parkirišča pred občino, 25. 11. 2004 z avtolestvijo ob požaru v stanovanjskem bloku v Dravogradu zaradi morebitnega reševanja ljudi iz zadimljenih prostorov, 25. 11. 2004 ob iztekanju goriva iz vozila na parkirišču pri Zdravstvenem domu Ravne 27. 11. 2004 ob požaru odpadnega materiala v Dobji vasi, 27. 10. 2004 so z društvi sodelovali pri gašenju požara v Monterju v Otiškem Vrhu, 28. 11. 2004 so iz dvigala reševali stanovalce v bloku na Javorniku. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. PSP organiziral piknik Predzadnjo soboto v oktobru smo imeli sodelavci PSP piknik. Zbrali smo se v Logu ob reki Meži, kjer smo preživeli lep dan. Udeležba je bila dobra, polovica zaposlenih pa je dokaz, da si podobnih srečanj želimo. Prosti čas smo si krajšali z igro z žogo in žogicami. Prav vsak se je lahko poskusil v svojem športu. Velika zavzetost posameznikov pri igrah je naredila to popoldne zelo tekmovalno. Še največ smeha je bilo pri brcanju žoge, kjer je bila vlažna trava kriva, da smo bili več na .... kot na nogah. Dan se je kar prehitro prevesil v noč. Zadovoljstvo vseh prisotnih pa je jamstvo, da se naslednje leto spet zberemo. I. K. znebili tujca v izvedbi Gledališča Satirikon je bila 11. 11., 16. decembra je na programu komedija Ljubo doma, kdor ga ima, 24. februarja 2005 sledi ljubezenska komedija Agencija za ločitve, sklop predstav pa bo 14. aprila sklenil Poljub za lahko noč. • Občina Prevalje in Kulturno društvo Mohorjan sta drugi konec tedna pripravila sedme Sušnikove dneve. 12. II. so na Lešah odprli slikarsko razstavo akademskega slikarja Benjamina Kumpreja Kristusov pasijon, 14. 11. pa so se tam predstavili Šentanelski pavri, Folklorna skupina Luka Kramolc in narečna skupina iz Šentanela. Na Prevaljah so počastili Kosovela in Kocbeka (recitiral je Brane Grubar, samospeve je ob klavirski spremljavi Olge Pečeny pela Andreja Zakonjšek, plesalci SNG KULTURA V NOVEMBRU • Društvo upokojencev Ravne je v sodelovanju z ravensko enoto Koroškega pokrajinskega muzeja 5. 11. v razstavišču na gradu odprlo razstavo likovnih del svojih članov. Na ogled je bila dva tedna. • Kulturno društvo Prežihov Voranc, Občina Ravne na Koroškem in Javni sklad za kulturne dejavnosti - 01 Ravne so organizirali gostovanje štirih gledaliških predstav priznanih slovenskih gledališč in tako znova oživeli Kulturni dom. Prva predstava - Kako bi se Opera in balet Ljubljana so nastopili z dvema baletoma na glasbo Lojzeta Lebiča). 13. 11. so v spominskem parku odkrili obeležje Mohorjevi družbi, 85-Ietnici prihoda le-te na Prevalje (1919-1927-2004) pa je bila posvečena tudi večerna akademija. KD Mohorjan je izdal ponatis Slomškove pesmarice Šole veselega lepega petja za pridno šolsko mladino ter ustanovil Slomškovo in Kramolčevo pevsko značko. • V Kulturnem domu Pliberk smo si 18. 11. lahko ogledali dramo norway.today v izvedbi Tadeja Toša in Nade Šargin iz mariborskega gledališča. © Ob desetletnici delovanja je bil 19. 11. v podzemlju Pece jubilejni koncert skupine Autodafe, ki jo vodi pesnik in pisatelj Matjaž Pikalo. • Kulturno društvo Svitanje je organiziralo koncert Pesem v čast Ceciliji, na katerem so sodelovali Koledniki, MePZ in mladinski PZ župnije Ravne. Bil je 20. 1 L v župnijski cerkvi. Benjamin Kumprej: Ecce Homo (Kristusov pasijon) (Foto: predstavitvena zloženka) Priznanja za Vres in Karantanijo 13. novembra letos je v Žalcu potekalo prvo regijsko tekmovanje pevskih zborov. Udeležila sta se ga tudi MoPZ Vres in ŽePZ Karantanija. Vresovci so osvojili srebrno priznanje, posebno priznanje za najboljši moški zbor in posebno priznanje za zborovodjo za najboljšo izbiro programa. Pevke in zborovodkinja ŽePZ Karantanija pa so prejele bronasto priznanje. Predsednik MoPZ Vres Prevalje Andrej Kladnik • Osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze iz Celovca je bil 21. 11. v Kulturnem domu Pliberk. Posvečen je bil skladatelju Lojzetu Lebiču ob njegovi 70-letnici. Sodelovali so: basbaritonist Marko Fink, pianist Vladimir Mlinarič, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, MoPZ Vres Prevalje, MePZ SPD Danica Šenlprimož in slavnostni govornik Igor Teršon, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. • Prvi koncert novega glasbenega abonmaja je bil 27. 11. v Glasbenem domu Ravne. Nastopil je Dominik Kranjčan jazz quintet. • Od 29. 11. 2004 do 8. 5. 2005 je v prostorih Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu na ogled razstava o dr. Hansu VVinklerju in njegovem prispevku k arheologiji Mislinjske doline. • Nekdanji sodelavec železarne Viktor Levovnik pripravlja svoj knjižni prvenec, v katerem je zbral črtice, pesmi in legende oziroma zgodbe iz ljudskega izročila. Pri tem mu pomaga LKD Beseda Dravograd, ki zbira tudi sponzorske prispevke za ta projekt. ŠPORT ODBOJKA. V II krogih prvenstva v 1. DOL so prevaljske odbojkar ice le enkrat okusile slast zmage. To je bilo v 3. krogu, ko so osvojile doslej edine tri točke v Rogozi. 18. decembra bo končan jesenski del prvenstva, od katerega se bodo Prevaljčanke poslovile v tekmi doma z odbojkaricami Rogoze. Prvi del prvenstva v 2. DOL bodo odbojkarji Fužinaija Metala zaključili 18. decembra s tekmo 11. kroga doma proti ekipi Žužemberka. V desetih tekmah so zabeležili devet zmag in le en poraz z 2 : 3 v gosteh pri Pomurju v Muiski Soboti. To je dokaz, da se bodo fantje treneija Branka Goloba bržkone skupaj z odbojkarji Pomurja dobesedno sprehodili skozi prvenstvo in se po eni sezoni vrnili v I. ligo. NOGOMET. Jesenski del drugoligaškega prvenstva so Dravograjčani sklenili z zmagama v Ljubljani proti Factorju in doma proti Livarju iz Ivančne Gorice ter remijem v zadnjem krogu v Kidričevem proti Aluminiju. Kljub sedmim osvojenim točkam v novembru so jesenski del končali z uvrstitvijo na 6. mesto in tako zaostali za pričakovanji vodstva kluba in navijačev. Korošci zaostajajo kar-10 točk za vodilnimi nogometaši Nafte iz Lendave. Vprašljivo je tudi, ali bo spomladi moštvo Dravogjada še vodil trener Darko Žižek, kije ponudil odstop. MALI NOGOMET. Med osmimi ekipami so v A-ligi Mežiške doline jesenski naslov osvojili nogometaši Mesarije Sedovšek z 18 točkami. Sledijo: Time out, Veterani Prevalje, RCM Špedicija, SG Hoti in Slikopleskarstvo Mihajlovič, Kelt pub in Riversi. V B-ligi je med devetimi ekipami po prvem delu v vodstvu ekipa Holmca pred Petrol Energetiko. Pod vodstvom predsednika lige malega nogometa na področju Mežiške doline Danija Ivanušiča in sekretarja Slavka Ivankoviča je bil v dvorani OŠ Prežihovega Voranca tradicionalni pokalni turnir. Med 17 ekipami so tudi pokalno lovoriko osvojili nogometaši Mesarije Sedovšek, ki so v finalu premagali ekipi Splošnega gradbeništva Hoti s 5:2 in Time outa s 6:2. V boju za 2. mesto je ekipa Time out porazila Ilotije s 5:3. PLAVANJE. Na 22. pokalu mesta Gradec je 13. novembra nastopilo preko 400 plavalcev iz 7 držav. V mlajših kategorijah so znova odlično nastopili plavalci Fužinaija. Pokal za najboljšega med dečki je osvojil David Kačič, drugi je bil Martin Paradiž. Med mlajšimi dečki je zmagal Rok Sagmeister, tretji je bil Luka Topler, med mlajšimi deklicami pa je drago mesto zasedla Anja Novak, tretja je bila Kaja Sonjak. Na 200 m mešano je Tamara Miler odplavala nov rekord za mlajše deklice s časom 2:38,54. V Zagrebu je 20. in 21. novembra potekal mednarodni miting »Mladost 2004«, na katerem je nastopilo preko 400 plavalcev in plavalk iz 20 držav. Fužinaijevi tekmovalci so se izkazali. Damir Dugonjič je postavil dva nova državna rekorda. V disciplini 50 m prsno je zmagal med kadeti in postavil rekordno znamko 28,75 ter bil v absolutni kategoriji članov uvrščen na 4. mesto. Na 100 m prsno je zasedel 2. mesto med kadeti in s časom 1:02,39 postavil nov slovenski kadetski in mladinski rekord. Med kadetinjami je Gabrijela Golob osvojila eno 3. mesto, Adja Pečnik pa je bila enkrat prva in dvakrat tretja. V konkurenci mladink je Vita Sonjak dvakrat zmagala v prsnem plavanju, Žana Prislan je bila dvakrat prva in enkrat tretja, Iztok Martinčič pa si je priplaval dve tretji mesti. V absolutni kategoriji je bila Sonjakova tretja in osma, Prislanova pa četrta in šesta. Sočasno je potekal 19. mednarodni miting za pokal mesta Celja, na katerem so med več kot 300 plavalci in plavalkami iz štirih držav dosegli mladi upi ravenskega kluba lepe uvrstitve. Pokal za najboljšega plavalca med dečki je osvojil David Kačič, ki je dvakrat zmagal in bil dvakrat drugi. Na zmagovalne stopničke sta stopila še Toni Pori, ki je zmagal dvakrat, in Martin Paradiž, ki je bil najboljši v hrbtnem slogu na 200 m. Med mlajšimi deklicami se je posebej izkazala obetavna Ravenčanka Tamara Miler, ki je postavila tri nove državne rekorde, in to na 200 m hrbtno, 200 m mešano in 400 m prosto. Med rekorderje seje vpisal tudi Rok Sagmeister, ki je na 200 m mešano plaval dve sekundi bolje od prejšnjega rekorda za mlajše dečke. V skupnem seštevku vseh nastopov med deklicami je 2. mesto osvojila Anja Novak, ki je dvakrat zmagala in bila enkrat tretja. Petra Studenčnik in Kaja Sonjak sta osvojili po dve zlati medalji, prav tako v kategoriji deklic. KEGLJANJE. Prvi del prvenstva v vseh ligah je bil končan 27. novembra. V najvišji 1. A-dtžavni ligi so kegljači Interokna iz Dravograda uvrščeni od 5. do 8. mesta, kegljačice Slovenj Gradca pa so osme. V I. B-ligi je moška ekipa Korotana »pristala« na 5. mestu, ženska pa deli 1. mesto s kegljavkami darge ekipe Miroteksa iz Celja V drugi ligi so Slovenjgradčani na vodilnem položaju na lestvici, kegljavke Fužinaija Petrol Energetike pa so predzadnje. V tretji ligi vzhod za moške so novinci v ligi kegljači Interokna 11. četrti, kegljači Fužinarja PE pa šesti. NAMIZNI TENIS. Manca Fajmut je na memorialnem turnirju Antuna Stipančiča v Zagrebu, kjer so nastopili igralci in igralke iz 11 držav, osvojila 1. mesto med kadetinjami v konkurenci 23 igralk. Od 5. do 8. mesta se je uvrstila njena klubska kolegica Polona Župane. Med mladinkami so uvrstitve od 9. do 16. mesta dosegle Zala Šetina iz Fužinarja, Katja Tomažič iz Radelj in Zala Miklavc z Mute. Med mlajšimi kadetinjami je uvrstitev med 16 najboljših uspela tudi obetavni igralki ravenskega kluba Katji Šapek. Fajmutova je bila najboljša tudi 28. novembra na 2. odprtem turnirju mladink v Ljubljani. Šetina in Župančeva sta se uvrstili od 9. do 16.jrresta. INVALIDSKI ŠPORT. Na zaključnem turnirju državnega prvenstva v sedeči odbojki na Ravnah je zmagala ekipa Parasa Ljubljana, ki je s 3 : 1 porazila domačo ekipo IŠD Samorastnik. Tretji so bili odbojkarji Zavoda za usposabljanje invalidske mladine Kamnik. Na devetem državnem prvenstvu invalidov v plavanju na Ravnali, v disciplinah 50 m prosto, prsno in hrbtno, so po visokih uvrstitvah posegli tudi tekmovalci IŠD Samorastnik. S tremi naslovi državne prvakinje v svoji kategoriji se ponaša Marjana Sonjak, dvakrat je zmagal Peter Ozmec, po enkrat pa Nebojša Ilič in Rudi Vrtačnik. Drugi mesti sta osvojila Matjaž Majdič in Jožica Taks, tretji pa Rudi Vrtačnik in Erika Lesnik. ŠAH. Šahisti ravenskega kluba Fužinarja Hapra so postali zmagovalci vzhodne skupine druge slovenske lige. Po devetih krogih so zbrali 36,5 točke in tako s pol točke prednosti pred dingo ekipo Radenske Pomgrada iz Murske Sobote osvojili 1. mesto. Tretji so bili Velenjčani, četrti Rudar Trbovlje, peto Zagorje itd. Po letu dni so se tako Ravenčani znova uvrstili v prvo slovensko ligo vzhod. Tudi druga koroška ekipa, šahisti Mute, so si z osvojitvijo 7. mesta zagotovili obstanek v ligi. Za zmagovalno ekipo Fužinarja Hapra so igrali: Danilo Peruš, Vlado Turičnik, Branko Špalir, Marko Vrečič, Gregor Šmon, Jože Koletnik in Herbert Komarica. V Črni je bil 21. novembra odigran deveti turnir odprtegt prvenstva Kanske v pospešenem šaha Zmigal je Velenjčan Milan Matko pred Turičnikoni (Fužinar Hapro) in Sahinovičem (Črna). Ivo Mlakar MILAN ROGINA 1980-2004 Nikoli ne poznamo svojih sodelavcev dovolj, da bi jim lahko pomagali v najtežjih trenutkih življenja. Življenje in delo nas marsikdaj privedeta do nerazumnih odločitev. Na Milanovem obrazu se je večkrat videlo, da ni srečen in zadovoljen s svojim življenjem. Njegova ne najlepša mladost, ki jo je moral preživljati brez matere, mu je pustila sledi. Kljub temu je uspešno zaključil srednjo strojnokovinarsko šolo na Ravnah in se izučil za obdelovalca kovin. Tako seje leta 2000 zaposlil v Metalu v Valjarni profilov, kjer je delal vse do konca svojega prekratkega življenja. Ker je bil zdrav in močan fant ter vedno pripravljen delati tudi zunaj svojega rednega delovnega časa, smo kljub njegovi občasni mladostni vihravosti in nepremišljenosti lahko vedno računali nanj. V prostem času so mu veliko pomenili prijatelji, zato ga je nedavna izguba enega izmed njih močno prizadela. Kot kaže, pa ga je v tistih njegovih trenutkih vihravosti in nepremišljenosti zaneslo preko mej razumnega. Novica o njegovi prerani smrti nas je globoko pretresla in užalostila. Sodelavci ga bomo obdržali v trajnem spominu. Družini, sorodnikom in prijateljem pa v teh težkih trenutkih življenja izrekamo globoko sožalje. Sodelavci iz Valjarne profilov Klančnik ostaja na čelu ZŠD Ravne Zveza športnih društev Ravne na Koroškem, ki združuje 22 športnih organizacij, klubov in društev na območju ravenske občine, je nedavno imela volilno skupščino. Na njej so pregledali delo v preteklem obdobju in finančni načrt za letos. Izvolili so nov, enajstčlanski upravni odbor zveze, potrdili predstavnika s strani izvajalcev športnih programov v svet športnega zavoda in predsednika zveze. V naslednjih štirih letih bo Zvezo športnih društev Ravne vodil dosedanji predsednik Miran Klančnik. M. K. Sožitje sodobnega in mitskega V krožišču pred Prevaljami od začetka oktobra stoji zanimiva skulptura avtorja Andreja Grošlja, akademskega kiparja. V hrastovem lesu je upodobil grofove hčerke Marijo, Barbaro in Rozalijo, znane iz pripovedi o nastanku dveh prevaljskih cerkva in kapelice. Ozki kipi, visoki skoraj štiri metre, lepo popestrijo krožišče; z njihovim naročilom pa je Občina Prevalje poskrbela tudi, da ljudsko izročilo živi in se širi. KADROVSKA GIBANJA V OKTOBRU Konec oktobra 2004 je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 1.382 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 10. 2004 zaposlenih 1.031 oseb. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 941 ŠERPA 133 STO 2 NOŽI 191 ZIP CENTER 115 PETROL ENERGETIKA 114 RAVNE 75 ŠTORE 39 STYRIA VZMETI 162 TRANSKOR 47 T. K. RAVNE 5 GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 43 SISTEMSKA TEHNIKA 319 STROJI 131 Akers valji 76 OPREMA 120 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Oktobra sta bili v železarskih družbah sklenjeni 2 delovni razmerji za določen čas, in sicer po ena v Šerpi ter Nožih. Za določen čas so zaposlovali tudi v Sistemski tehniki (4 zaposlitve), v Strojili (I), Transkorju (1) in družbi Styria Vzmeti (5). Prekinitve delovnega razmerja Oktobra je bilo v železarskih družbah prekinjenih 7 delovnih razmerij: v Metalu so se poslovili od umrlega sodelavca, v Šerpi pa od upokojenega delavca, medtem ko so v Nožih zabeležili eno sporazumno prekinitev delovnega razmerja, v ZIP centru pa dve (še dvema delavcema je potekla zaposlitev za določen čas). Poročilo iz drugih družb: iz družbe Styria Vzmeti sta dva delavca odšla sporazumno, eden pa iz T.K., medtem ko seje v Akers valjih en sodelavec upokojil. Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. ZAHVALI Ob boleči izgubi očeta, dedka in pradedka VILIJA NAVERŠNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Iskrena hvala Pihalnemu orkestru železarjev Ravne za lep govor in g. župniku za lepo opravljeni obred. Zahvaljujemo se zdravnicama dr. med. Epškovi in Koželjevi ter delavcem Doma starejših Na fari za trud, ki so ga vložili pri premagovanju njegove bolezni. Posebej se zahvaljujem sodelavcem Sistemske tehnike, d. o. o., ki so mi v teh hudih trenutkih pokazali, da nismo samo sodelavci, ampak tudi prijatelji. Žalujoča hčerka Milena z družino c« oa oa Ob boleči izgubi dragega sina, vnuka, brata ter nečaka MIHA KRAUBERGERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje in sveče, nam pomagali in stali ob strani. Vsi njegovi Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije so prispevali: kadrovska služba Metala, Ivan Kos in uredništvo. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andrcja.Cibron@sz-metal.si 'Pisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. študijska knjižnica NAGRADNA KRIŽANKA št. 107 Nagradna križanka št 106 - rešitev vodoravno: MARTINOVA GOS, AGLOMERACIJA, KA, VAZA, EBEN, TRAM, TOTO, ROAR, DOLINAR, ONAN, ARAL, NO, ALE, JEZUS, KOPRENA, NONA, APA, BEVK, RA, TRASA, ARNIKA, AHLIN, RAVNIK. Žreb je odločil, da knjige Marjana Kolarja prejmejo: DANIJEL PRAPROTNIK, Brdinje 75, Ravne na Koroškem, EVA PRAPROTNIK, Javornik 53, Ravne na Koroškem in ANJA METULJ, VP 261/2004 a 658(497.12)(085.3) 3009654 m 3333 T>m