Leto V., 4tev. 37 Lfublfana, torek, 12, februarja 1924 Cena 2 Dln tzhM* ob 4 zjutraj. ^ Sune mesečno 20-— Dia IX inozemstvo 30-— , neobvezna Oglasi po tarifa. Uredništvo: jUklošičev« cesta 6L 16/t T-Jiefon &t. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo; L|ubl|aiia, Prešernova ul. it. 54. Telef. St. 3d. Podružnici: Maribor. Barvarska ul. 1. Cel|e, Aleksandrova c. Račun pri po&tn. ftekor. zavodu uiev. 11.812. Ljubljana, 11. februarja. Zanimanje za dogodko v prestoliel pite. Stvar sicer ne gre tako, kakor jo sj predstavljali senzacijonalneži, ki 5o mislili, da se lepega jutra prikaže ;0 kosmatih radičevcev in zrušijo vla-Jo, gosp. Radič in drugovi pa bo vse-jejo v ministrsko foteijo. Vse gre normalno in dosti mirno. Dejstvo, da so legalni zastopniki ve-fuie hrvatskega dela naroda približujejo rednemu sodelovanju v narodni :kup68lnl, vzbuja po vsej domovini radostno za/lovoljstvo. Radii jejo s« atrijoti onstran in tostran Drine, flo-iovi smo, da eo tudi onstran brine zadovoljni, četudi mi prečani po udej--tvovanju Hrvatov v skupščini priča,-ujemo Se posebej več umevanja za naše gospodarsko tn kulturno potrebe. Nezadovoljni so samo zagrizeni r.v (Bkalski partizani, ki menijo, da je partija več kot država in narod. Mi Jemokrati tega načela ne priznamo in [Opet enkrat, se moramo obtožili pred partijskim forumom, a pohvaliti pred Itaisodiščem Jugoslovenskega naroda: ni žrtvujemo in se trudimo za vstop izgubljenega sina v hišo očetovo brez ozira na to, kaj bo s tein nastalo za Marinkovičev načrt kot osnova upravnega programa opozicijonalnega bloka SEJA ŠEFOV OPOZICIJE. — DAVIDOVIČ O REVIZIJI USTAVE. -KLERIKALNI IN MUSLIMANSKI PROT1PREDLOGI. - STALIŠČE HRSS. Beograd, 11. febr. p. Dane« popol< I (Tri jerarha) vril zeraljoradnišk« skup dne so se ponovno sestali Ljuba Davi. j ččlna. dovič, dr. Anton Korošec in Halidbeg 1 Beograd, H. februarja, p. Muslimanska Hrasnica, slednji kot namestnik odsot« j poslanca dr. Spaho in llehmen sta odpoto-nega dr. Spaha. Konferenca se je bavila | vala v Sarajevo, da prlsostvujota plonarni s konkretiziranjem pozitivnega delovne, ga programa opozicijskega bloka. Kot osnova za ureditev upravnega vprašanja služi Marinkovičev projekt o samoupra. vab, ter sta i dr. Korošec i dr. Spaho o tem načrtu izjavila, da ga v načelu spre. jemata, z nekaterimi svojimi korektura« mi. Te korekture z muslimanske in k!c> rikalne strani so Ue predložene Davido. viču. Kakor je Vaš dopisnik izvedel, bi te korekture tvorile pogoj za nadalje, vanje formiranja opozicijskega bloka. Po želji muslimanov in klerikalcev naj bi se očuvale upravne meje Slovenije. Iirvntske s Slavonijo in Bosne-JIcrcego« vine. V tem pogledu bi se torej po nji. hovem mnenju moral Marinkovičev na. ali bo vse Slo tako, knkor bi irt Se razširiti. Izgleda, da Davidovič m nI želeli. Vsaj jo to — naj pride' ka-sorkoli — brez dvema lep in neizmerno pomemben korak in mi bi ne bili jacijonalna stranka, če bi no storili reega za prihod hrvatskih poslancev, br čast na?e države in njen življenjski interes veleva in dopušča. Prihod radičevcev v Beograd je za-ije zvezan brez dvoma z velikim pre-tagovanjeui. Skozi leta so narod vzgajali v dnigi smeri in ga jačili v Iržavopravnih idejah, naperjenih pro-" ujedinjenju. Zdaj pa treba premeniti nicr. In to za mogočne mase, vzgoje-se le v enem geslu, ni baž lahko. Notranji napori in boji, da se najdejo formule in mostovi, so nam povsem razumljivi. In četudi v politiki ni ob-rev, nedvomno jo dolžnost vseh do-ro mislečih, da se nažim bratom pot bratsko sodelovanje olajša tudi mo-ralično do skrajnosti. Izgleda, da bi si radičevci radi do-Sili nekakih garancij in obljub v smilili revizije ustave, da morejo pred vo-Eiri opravičiti svoj korak, ki jo dozorel radi dogodkov v Londonu in Rimu. Ka napačni poti so s svojimi drugovi. Vsaj vsak realno misleč človek mora riileti, da v vseh slučajih tozadevna telo težka odločitev ne more obvezno pasti pred izidom novih skupščinskih volitev. Politika lioitiranja v tem po-;ledu je skraliirala že z znanim Mar-tovim protokolom. V «Hrvatu* Citamo, da so naži klcrikalci svetovali radičcvccm, naj še ostanejo doma. očividno da moro biti med tem izvršena odobritev rimskega iporazuma. Strahovita ob-lolžitev, katero bi morala SLS razčistiti s svojimi Moralističnimi zavezniki! Jasno pa jo te danes, da je naša SLS znova tudi » teh stvareh za cikcak-politiko. To 'zbuja nezaupanje. V enem mesecu se lahko marsikaj spremeni. Sodelovanje narodnih poslancev v narodni skupščini no moTe biti vezano aa pogoje in protokole. Kar se v tem 'žiru stori, jo brezpredmetno in izgu-časa. in MarinkoviS nista nasprotna, da bi se tc želje ne upoštevale, v kolikor one nc tangirajo ustave in ne sprečavajo cen. tralizaclje najvišjih državnih poslov. Posebno stališče zavzema zemljoradnl Ski klub, katerega predsednik Vojislav Lazič je Vašemu dopisniku izjavil, da ni bil povabljen na konferenco ter da o stvari ni informiran. Kar se samouprav tiče, zemljoradnikl Marlnkovičcvega na. črta ne odobravajo, ker zahtevajo mno. go širšo samoupravo in so oni sami It zdavnaj Izdelali zanj načrt, namreč svoj ustavni projekt, ki je bil svoječasno predložen ustavotvornl skupščini. Gosp. Lazič odpotuje v Sombor, kjer ee jutri na praznik pravoslavnih sv. treh kraljev seji glavnega odbora v Sarajevu 14. t m.. na kateri bo Spaho referiral o pogajanjih opozicijonalnih skupin in o načrtu delov nega programa opozicijonalnega bloka. Jugoslovanski klerikalni klub je sklenil da sprejme Marinkovičev načrt na bazo nadaljnjih pogajanj. V svrho podrobnejše razpravo o tem nnčrtu so se posl. Davldovič, Korošec in Ilrnsnica sestali danes na Marlnkovlčevem stanovanju. Beograd, II. iebruarja. r. Povodom raznih govoric, ki se širijo prilikom snovanja opozicijskega bloka, obrnil se Je Vaš dopisnik na g. Davidoviča, ki mu jc podal Sledečo Izjavo: Od strani ostalih opozicijskih strank, katere stole na bazi revlzilc ustave, si le prilikom konlcrcnc za ustvarjanje opozicijskega bloka poleg drugih vprašan/ i njihove strani spravilo na razgovor tu dl to vprašanje. Vesti, katere ml prlob jete. da sem jaz že pristal na revizijo ustave, so v ccloti netočne. V stvari sa mi odločitev še ni donešena. Beograd, 11- februarja, p. O sobotni seji vodstva HRSS v Zagrebu, na kateri sta posl. Maček In Krnjevič poročala o svojih beograjskih razgovorih, sc doznava, da HRSS odobrava dosedanja pogajanja drla Korošca In drla Spahe z ostalimi opozicijonalninil strankami in da le bilo sklenjeno sporočili klerikalnemu in muslimanskemu klubu naj se razgovori v dosedanji smeri nadaljujejo. Odgoditev razprave o rimskih pogodbah BAJE RADI NINČICEVE BOLEZNI. — OPOZICIJA NASTOPI ENOT-NO. - VIllAR V SEJI NARODNE SKUPŠČINE. Dcograd, U. februarja, p. Predlog vla-dino večine o sporazumu gledo Reke jo bil danes predložen plcnumu narodno skupščino tor »o glasi: 1.) Odobravajo se in postanejo pravo-močni: sporazum o Reki, dvo dopolnilni konvenciji pod A in B tor ostali čloni, zakljnčcni med kraljevino S1IS in kra-ljovino Italijo, ki so glasijo... (glej Besedilo sporazuma konvencij v prilogah!) S.) Ta zakon postano pravnomočen, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi z objavo v »Službenih Novinah», čim bodo prej izmenjane ratifikacije«. Predlog bi Imel priti v razpravo že jutri. Vlada pa se je v zadnjem hipu odločila za odgoditev. Kot razlog sc navaja, da g. Pašič še vedno ne sme zapustiti sobe, minister zunanjih zadev Nlnčič pa je tudi obolel. Zati se bo razprava o rimskih pogodbah vršila šele v soboto. Skupščina bo jutri in v sredo nadaljevala proračunsko debato ter v č-trtek i.i event. še v petek razpravljala o interpelacijah. Beograd, 11. februarja, p. Pričetkom današnje plenarne 6ejo narodno skupščino jo predsednik naznanil, da je odbor za pretres sporazuma z Italijo predlof.il s ojo poročilo. Nato jo notranji minister Vujičič odgovarjal na vprašanja demokratskega poslanca Gjoke Popoviča zaradi nezakonitega postopana političnih oblasti v vzhodni Srbiji. Minister je zavračal očltko kot ncosnovane. Opozicija jo burno protestirala. Razvil so jo živa-hon prepir med demokrati in radikali. Grška in Jugoslavija napram Bolgarski SVARILEN GOVOR GRŠKEGA MIN. PREDSEDNIKA. Atene, 11. februarja, h. V obširnem | govor, čigar bistvene in najvažnejše govoru je ministrski prodsednik Ka-1 klavzule so, da jugoslovenske in gr-fandaris zavrnil očitke bolgarske via- j Jke čete pri zasledovanju bolgarskih do, da je sedanja grška vlada nasprot-! čelažev prestopajo JugoMovensko ali na Bolgariji. Seveda je mogočo prija-! grSko mejo brez predhodnega dovolje- teljsko razmerje le pod pogojem, da se točno izvrši in varuje ncuillska mirovna pogodba. Kafandaris je nadaljeval: Pozorno motri grška vla/la gibanje bolgarskih čet v bližini jugoslovenske in grške meje. Naj se nemirneži v Bolgariji no zanašajo na grško notranje liomatije. Grčija bo pod vsemi pogoji in v vseh zadevah šla ramo ob rami z 3oogradoin. Lansko leto se je sklenil med Beogradom ln Atenami točen do- nja. Pa tudi glede skupne obrambe "=0 v večji meri dogovorjeni koraki, ki obvezujejo i Jugoslavijo i Grško tudi v najrfsnejšem slučaju in za vsako eventualnost. Z ozirom na ziulnji govor bolgarskega zunanjega ministri Kalfova je treba z vso resnostjo ponovno naglasiti, da se mora ncuillska mirovna pogodba v celoti izvršiti in da bosta obe sosedni državi strogo pazilo na to, da se no bo obšla niti ona njenih določb. Monarhisticni pokret na Grškem VENIZELOS PODPIRA NOVO VLADO. KI BO IMELA ZATO VELIKO VEČINO. Atene, 11. februarja, e. V zadnjih urah je razburjenje med grškim narodom slino naraslo, ker so sc doznale nadaljne podrobnosti o monarhlstlčnem prevratu, ki se pripravlja. Vlada jc koncentrirala v Atenah močne oddelke čet In jc dovolila nabiranje prostovoljcev. Republikanska stranka je nujno zahtevala, na nai bi sc vršila tajna seja zbornice, v kateri naj bi so razpravljalo o monarhističnlh pripravah In sklenil proglas na narod. NI dvoma, da so sc Mctaxasovi pristaši pripravljali na to, da bi strmoglavili sedanjo vlado. Skušali so pridobiti posadko vojne ladje «Kilkis» za napad na Pircj In glavno mesto, ali posadka je obvestila vojaške oblasti o tem poizkusu. Republikanska stranka silovito napada vlado, češ, da jc prcpopustljiva, in zahteva, da naj se aretirajo mnogoštevilni politiki tn novinarji monarlilstičnc stranke. Metazasov tisk zatrjuje, da rumunska kraljica skuša na vse mogoče načine pod pirati monarhlstlčni prevrat In pridobili vclcvlastl za posredovanje. Kraliica bo potovala v Rim In London, da bi z Itali- janskim In angleškim posredovanjem rešila prestol kralju JurlJu. Je pa malo verjetno, da doseže kake uspehe, ker so zavezniki Izjavili Je ponovno, da hočeio ostati nevtralni. Kralj Jurij Izjavlja, d.i jc prepričan, da se že meseca majnlka vrne v Atene. Zanaša sc na lojalnost In domoljubje grškega naroda. Napovedano je veliko zborovanje me-taxIstov, katerega se udeleži okoli 400 zastopnikov in sc odloči na njem, ali nai sc monarhlstl udeleže plebiscita. Zbor bo tudi zahteval, da vlada dovoli generalu Mctaxasu povratek na Grško. Atene, il. Iebruarja. e. Venizelos se Je po zborničnem predsedniku obrnil na vse zbornične stranke, da bi ga z ozirom na njegovo zdravstveno stanje ne prekinjali med čltanjcm njegove Izjave. Stranka čistih republikancev je dala svojim zastopnikom polno svobodo, da glasujejo v prid nit proti Kalandarlsovl vladi, vsak po svolcin lastnem prepričanju. Del zastopnikov tc stranke bo, ker ie tudi Venizelos posredoval v njen prid, glaso. val za vlado, tako da mora vlada računati z veliko večino. ZADNJI OPOMIN DR2. NAMEŠČENCEV VLADI. Beograd, 11. februarja, p. Vladna ve-•ina, zaposlena z nedolžnostjo L. Mar-(ovlča, je popolnoma pozabila na urad »Iško vprašanje. Uradništvo se nahaja v Aupnl borbi za svoj obstanek. Sklenilo •s, da priredi tekom tega meseca v celi Iržavl protestna zborovanja, da protestira proti načinu, kako se vrše nezako-ilte redukcije. Reducirajo se strokovno kobraženl sposobni In vestni uradniki, na svojlli mestih pa ostajajo partizani. Reakcije se Izvršujejo očividno mimo za-'ona. Uradniški zbori v celi državi bodo 'ladi poslednji opomin. Pred Macdonaldovim ekspozejem London, 11. februarja, j. Macdonnld Je 'anes dopoldne informiral kralja o smernicah in motivih svojega programaličnegn ';ovorn. Sprejel je tudi francoskega po-' Sekcija Jo sprejela nekatere spremembe, »lanikn, da poda frnncoski vladi avtenlič- ki utesnjuicjo pristojnost ministrov ter poročila o svojem govoru v parlnmen-' spreminjajo predvidene določbo o držav-'i- Kakor se govori, so se liberalci od- nih podtajnlkih, na kojlh mesto naj bi |«kll zahtevi po odgodilvi parlamenta po' stopili vrhovni resorni načelniki. Mesto ^Incdonnldovem govoru. V imenu konzer- pomočnika ministrovega naj bi v vsakem "ativcev bo kot vodja opozicije Bald\vln' resoru Bilo stalno uradniško mesto, da »brazložil stališče konzervnlivcev. Stranke se s tem oslgura kontinuiteta poslovanja >odo debato končale v sredo zvečer, bi ei-1 Be-grad, 11. februarja, p. Radikalski ' r brez glnsovanja. I klub je pričel zopet razgovore z nemškim Macdonnld je danes izčrpno poročal v klubom, ker Je klub v zadnjem času za-toinlslrskem svetu o vladni iziavi, ki bo vzel nasproti vladi navidezno nezanesljl-'»afela dve ur> I vo stališfe Informirani krocl so mnenia. Zlasti burni prizori so so odigravali, ko jc posl. Popovič poročal, kako jo načelnik krajinskega sioza dal pretepsli ugled nega državljana, ki ja bil demnkralsko-ga mišljenja. Ravno tako je nekega bivšega poslanskega kandidata dal «za večne časo» izgnati iz domovinskega kraja. Ko se ja vihar pologel, se Jo nadaljevala diskusija o budžetu. Demokrat Pora Markovič jo ostro kritiziral vlado ter ji očital, da krši ustavo, zlasti 81. 113., ki predpisuje, da mora narodna skupščina budžet odobriti, knr so za loto 1923.—24. ni zgodilo, tako da za to po-rijodo budžeta sploh nimamo. Opozarjal je na prvi kongres radikalsko stranke, ki je najostrejše nastopila proti povsem enakemu postopanju takratne vlado, katero so radikali imenovali «globnzijsko». Današnji radikrli so ncviedni nasledniki onih nekdanjih borcev za ustavna prava. Radikali so danos le poslušna čela g. Pašiča, ki jih po mili volji komandi-ra, kar se je videlo tudi v slu raju obtožnice proti Markoviču. Takse so zadušilo pravosodstvo. Policija duši samoupravno življenje. Partizanstvo odločuje, zakoni molčo. To je slika današnjega režima. Nato govorita Aleksa Dodič in Alek-sič, za njima izjavlja Laza Markovič, da ni točno, da je klub vpraševal Pašiča za mnenje, marveč je Pašič (medklic: Pašič je vprašal klub! Buren smeh pri demokratih) — marveč jo klub glasoval po svojem prepričanju. Seja je bila zaključena ob 1. Prihodnja bo vrši jutri. Ojačenje sovjetske pozicije SAMOZAVESTNE IZJAVE ClCERlNA IN RYKOVA. — IMENOVANJU ITALIJANSKEGA VELEPOSLANIKA V MOSKVI. Moskva, 11. februarja, h. Cičcrin je I sledilo tudi druge države I-vrope. Pred. izjavil Zastopnikom inozemskega časo> j sednik Rikov jc izrazil svoje veselje, d» pisja o mednarodnem položaju s stali. , predsednik italijanske dcicgacije 1'atcn | no ni bil imenovan za cliargc d' atlaires. Sča sovjetske vlade nastopno: •Tradicijonalna clasticitcta angleške temveč takoj za veleposlanika. Kamcnev je opozoril na paralclnost italijansko.ru« politike jc _ dovedia do priznanja sov. ■ Politična situacija VLADA IN BOLGARIJA. — ZAKON O CENTRALNI UPRAVI. — NOVE KUPČIJE Z NEA\CI. - KREDITI ZA PROMET IN ZA POLJEDELSTVO Beograd, 11. februarja, p. V vladnih krogih razpravljajo o govorih bolgarske, ga zunanjega ministra Kalfova in mini« strskega predsednika Cnnkova v sobra« nju prilikom ratifikacijo sporazuma z Jugoslavijo. Vlada jc zelo nezadovoljna z. zadržanjem Bolgarske. Ninčič bo o tem obširno poročal v svojem ekspozeju. Beograd, 11. februarja, p. Sekcija zakonodajnega odbora jc zaključila svoje delo glede zakona o ccntralnl upravi. da je sedanje rezervirano držanjc Nemcev le poskus Izsiljevanja večjih konccslj. V ilnančncm odboru je minister saob-račaja predlagal, da se mu naknadno odobre krediti iz povišanih železniških dohodkov v skupnem Iznosu 63,895.000 Dln za potrebe njegovega resora. Finančni odbor Je te kredite odobril. RAZPUST FRANCOSKE ZBORNICE? Pariz, It. februarja, e. »Hcho Natlo-nale», list, ki zastopa Clcmcnccauove nazore, zabeležuje vest, da se bo prihodnji ministrski svet z ozirom na zadnje burne dogodke v zbornici bavll z vprašanjem, aH bi nc bilo oportuno razpustiti zbornico. V vladnih krogih sc ta vest odločno demantira. jetske Rusije. Ta pametni korak bo na« Sel ravno tako močan odmev, kakor rapallska pogodba (med Nemčijo in Ru» sljo). Korak Italije zasluži tem večjo pozornost, ker je rimska vlada obenem s priznanjem Rusije žc tudi nominiraln kandidata za mesto poslanika v Moskvi, čigar imenovanje jc odvisno Ic od ru< da bi bodoči odnošaji stali tudi na pod' lagl produktivnega programa. Litvlnov, kateremu jo bila izročena nota, je za« gotovll Italiji simpatije Rusije. NADAL.1NA PRIZNANJA RUSIJE. Moikia, lf. februarja, j. V političnih krogili se govori, da bo Norveška v krat. skega agrementa. Položaj Francije jc ' kem sledila vzgledu Anglije in Italije ter sedaj manj ugoden, obenem pa sc jc | priznala sovjetsko liusijo. Sledile bodo na-zmanjšala tudi enotnost Male antante. to Holandija, Jugoslavija bi Belgija. Francija ima malo zaveznikov in ti za. | Dunaj, 11. februarja, h. V najkrajšem vezniki so večkrat v zelo neprijetnem : času, najbrže že v prihodnjih dneh, bo položaju. Glede vprašanja starih ruskih ' luiii avstrijska republika priznala sovjet- Naročajte ,.JUTRO"! dolgov in inozemske lastnine so jc mo gla Francija zadostno prepričati o naši moči. Potrebno jc, da se francoski poli« tiki svarijo pred taktiko ustrahovanja sovjetske vlade, sicer bodo z raznimi presijami prisiljeni k popustljivosti. Mi sc no damo ustrahovati. Proti nam sc mora nastopati z realnimi argumenti. Ureditev odnošajev do vseh držav, ki je bila vedno naš cilj, stopa v fazo prak tičnega izvrševanja.« Milan, 11. februarja, s. Moskovski po. ročcvalcc lista »Corricrc della Scra» Zingarclli objavlja v svojem listu neka« tcrc važne izjave Leninovega nasledni« ka Rikova. Rikov jo izjavil med dru« gim: Smernice našega delovnega programa so nadaljevanje političnega delovanja Lenina. Napram drugim narodom bo sovjetska Rusija zasledovala politiko o> hranitve miru in bo pri tem stremela za tem, da utrdi položaj sovjetske re. publike. Sovjetska vlada nc namerava osvajati tujih ozemelj, niti nc podvreči si druge narodnosti. Vendar pa jc polo-žaj v Evropi tako vznemirljiv, da mora Rusija imeti veliko vojsko, da prepreči mogoča presenečenja. Da ohranijo uspe he oktoberske rcvoiuclje iz leta 1918. so morali boljšcvikl več let nositi težka bremena. Moskvo, 11. februarja, h. V petek do« poldne jc marchcsc Patcrno izročil ita« lijansko noto, podpisano po Mussoliniju v kateri sc naznanja pravno prinanjc sovjetske vlade s 7. februarjem ter ime. tiovnnjc kraljevskega veleposlanika. Pri tej priliki jc Kalinin povdarja! gospodar ski poincn Italijanskega koraka ter iz. razil Drcoričanio. da mu bodo kmalu sko Rusijo. Inozemske borze 11. februarja. CURIII: Beograd 6.85, New-York 574.50, London '24.70, Pariz 20.30, Milan 25.15, Praga 10.70, Budimpešta 0.0201, Bukarešta 2.1)4, Solija 4.25, Dunnj 0.0081. TRST: Beograd 27.25 do 27.45, Dunaj 0.0320 do 0.0325, Praga 66.40 do 66.75, Pariz 104.25 do 104.80, Lou.lon 08.40 do 98.65, New-York 22.80 do 22.90, CuriU 397 do 400, dinar 27.25 do 27.60, carinski iranki (20 zlulih) 87.75 do 88, uradni tečaj zlate lire 442.52. DUNAJ: Beograd 849 do 853, Berlin 18.95 do 14.55, Budimpešta 2.42 do 2.52, llukarešta 8.65 do 3.07, London 305.400 do 306.400, Milan 3109 do 8121, New-York 70.935 do 71.185, Pnriz 3222 do 3233. Prn. ga 2l 63 do 2073, Solijo 518 do 522, Curih 12.3-15 do 12.395, dolarji 70.800 do 71.260. lire 3105 do 3125, dinarji 846 do 852. PBAOA: Beograd 41.46, Rim 152.25. London 150X5, New-York 81.8350. BERLIN (v milijonih): Beograd 50.872, Mibn 184.535, London 18.054.750, Ne\< -York 4,189.500. Nl',W-Y01tK: Beograd 118.75, Berlin 0.000.000.0022, London 430, Pariz 455.50, Curih 17.41, Italija 437.50, Dunaj 0.14. Budimpešta 0.36, Praga 291. TERMINSKA KUPČIJA S KAVO. (Ceno zn 100 kg n lto, brez skonta.) Trst, 11. februarja: zn marc 050, 63fi; za mnjnlk 640, 025; zn julij 640, 625, za september 640, 025; za december 635, 620, Tendenca Čvrsta. Ceno so v minulem ted. nu noskočile za 50 lir, od 600 na 650 itd, Novinarstvo in naše sodstvo »D en Mut seiner Mclnung soli der Jouniallst baben und keluo Menschanlurcht kennen; im rlchti-gen Augenblick das rechle \Vort linden und dazu so schreiben, d ss dio NVahrhelt nlcl.t verletzt oder s gnr zerstOrt, soudern dnss eie ge-bfirt, aut^enonimen und befolgt wlrd.» Molir, »Zellung und neue Zeit.» Še pred nedavnim, 1013, jc na nekdanjem Pruskem mogel odličen ravnik (\Vulffun) k instalirati razveseljivo dejstvo, ila si jo sodstvo njegovo dežele kljub vsej pravniški učenosti obranilo (objektiven pogled ln toplo srce za pravice in potrebo novinstva«. Ob tc' kunatataciji je dostavil k vpra-Sanju razmeria med justico in neybistvom: »Novinstvo se je razvilo v organ, poklican k sodelovanju na vseh btrokah človeških ved. Brez novinstva danes ni mogofi n:r reilek v življenju države, ne v politiki, ne v upravi in lip v sod>tvu. .Tnstica in novinstvo sta j rlva faktorja kulture. Oba imata »na-1 ke cilje, in bi zato sedaj iti v bodočo j morala biti sodrtiea v interesih, fo «i | pa takšna dva faktorja med seboj na ; nprotnjeta, potem jo tonm krivo le (o. ; da se np razumeta.» Odlični pravnik le dostavlja: Na radost smem ucoto-1 viti. da se jo razmerje med justien in , novinstvom v zadnjem času /.elo izboljšalo. Oba ilela Imata dobro voljo, • da se razumeta. — Tako 1013. v Nemčiji, kjer imajo j Isti tiskovni zakon, kakor "i I'ram o doslej pri nas. (v celi SI1S, kajti avstrijski. hrvatski in srliijanski tiskovni zakoni so v bistvu enaki). V stari Avstriji je bi'o v»dnn tako. kakor nekdaj v Nemčiji. V napredku1 Avstrija ni s'""'!'*. Prod več ko r>0 j leti so avstrijski novinar" in pravniki (lo najnglednn'"1! manst^nikov t'jko| obžalovali rpakeijonj^nnst »vgtrljsbili | sodišč v »'»kovnih zadevah in u^Mav-: ljali, da se 'tak ne najbolj?! zauo.i od; leta do let.i slabša radi rcikcljonnrne , ozkosrčiiostl. « katero uporabljajo ta j zakon sodišča. V Jugoslaviji še nimamo novega tiskovnega zakona. S starim pa smo obdržali še nekaj več. Obdržali smo tudi avstrijskega 'nlia. To ni potrebno. Tndi za sodišča od okrijmcrn ],,-, ,]0 ]ia. saclfskega, vol ia oč|t"k. ki '-olja za velik del osta'e »vl?ip» birnkitriV: Pozah!1' so, da "no im^li revolucijo. Ali bo"e, niso i" Wl| deležni, mnogi go«pod"e sodnik', revolucije v sT.ih in glavah. Obdržali so v sebi avstrijskega duha. ostali so naoram novin.-tvu oz-kosrčni reakeijonprei. Indivi lunine častne Motne ln potr- ! Juiejo pravilo. Vso on0, *-.sa- tiskovni | zakon nima izrecno v p»bi in kar vanji interpretira reakeijonarno mišljenji , i kakršno ie prcvpjaln avstrijsko go ■ sposko zbornico prel 70 It-ti. _ vse ono je našim sodnikom ?n danes i-or-ma. Oni nimajo v sebi dovolj clvaž-nosti in možatosti, da hi izjavili: Vezani smo na avstrijski tiskovni zakon le oo njegovem logičr°Tp smislu, nc pa tudi na nekdanjo voljo avstrijske gosposke zbornice, raznih svetnikov dunajske kasacije in na staro, novinstvu izrecno sovražno reakeijonarno prakso. Naši »tiskovni« sodniki nimajo več dovolj lastfnega, niti v volji >nti v teoretskim znanju, rla bi hoteli pravo razvijati, ustvarjati novo prakso, ki ti odgovarjala veljavnemu, torej obveznemu zakonu, obpnem pa upoštPvaJ.i. da se mon'a duh zakonov z duhom Saša. HO. oktober 1018 ravno tako ne velja za pravno prepričanje naših srni-nlknv, kakor očividno tudi >'ontes-quiou svojega velikega dela ni pisal zanje. Pa? pa naše novinstvo še <-cd-no čnti starega dunajskega sovražnika, ki z onstran svojega oolitičnee.i groba soga s koščeno roko v našo no-vinske stolpce. V premnogih naših sodnikih je ta duh našel pripravne medije V strokovnih kroirih se na sn'oh vedno bolj množe pritožbe proti slabšanju justice. Vzroki so različni. Gotovo pa ni meil njimi zadnji, da izginja stari pravniški duh. smisel za premišljeno sojenje, smisel za teoretično pro. učenje poedinih praktičnih slnčaicv. Se prav posebno občutno in očividno je to upadanje v tiskovnih zadevah. Ne vem, te so v celi Sloveniji (Incl. ltasanjo} danes trije sodniki, ki se ba-vi'o s praktično in znanstveno tako važno matorijo. kakor je pravo novin ln tiskovno sodstvo de lego lata, toda - novem duhu. Se slabe je! Ne In, da ni niti teoretskega znnnia, niti zanimanja. — (zopet potrjujejo častne izjeme obče pravilo) — marveč gospodje sodniki so no vinstvu osebno nasprotni. Novlne so jim nesimpatične. V razgovorih ter opazkah izza sodnega stoln se opeto-vano čttieio mnenja, katerih bi so ra-doval vsak Anersperg, vsak Lasser in vsak drug mlnorum gontium AltHster reieher. »Novine niso za nič, lažejo, hn iska jo. mešajo, varajo« itd. Ti sodniki ne zn.aio razlikovati med občo duševno krizo, koje žrtve so sami morda bolj kot mi novinarji — med pogreš-katni naše splošne kulture srea, — med izrastki političnega življenja, ttl med novinstvom in novtnnml " pra-vem ožiem smislu. T.e »avstrijsko« (t. j. reakeiionarno) misleC človek moro reči: Ker se v novlnstvn zrcalijo to j iti te napake nas vseh in našega javnega življenja, zato jo treba zatirati to zrcalo, prekinjali novinstvo. Od tod v sodstvu »der Žng nach rechts«, na-j gibanje k »močni roki«, odtod brezbrižnost zn .•'.rjnmjtMite. s katerimi se novino branijo proti Siknnam. Lo kdor sirrzna naf-elno reakcijo-narno razpo!c£enjo tega dela sodništva napram novinstvu, njega brezbrižnost za teorijo in njega nepoznanje novinstva, ta razume v zvezi z zastarelimi pravniškimi tradieijami iu cokljami, da prihaja doba, ko so bo moralo novinstvo energično upreti takšni nazo- vi - justici. Takšni prizori se ne smejo voč ponavljati, da sodo sodniki nad tiskovno zadevo očitno šokirati! in da ravno tako jasno o?ltnjojo, da jim sploh tli mar posvetovanja o stvarnih argumentih. Pravi tesiimonium panportatis za naše sodstvo pa je, da mu niti okostenela reakei.tonartia avstrijska praksa več no zadostuje, marvoč da jo jugoslovanska tiskovnosodna praksa naših senatov često še strožja, kakor doslej veljavna staroavstrijska teoretska razlaga in stara reakcijonarna praksa. Naši sodniki so danes za novinstvo slabejši, kakor so bili avstrijski njih kolegi v zbornih senatih pa gori do kasacije (slednja je pri nas nepravilno sodila glode čl. I1I./08). Tako se očituje 30. oktober v našem sodstvu, da jo avstrijska reakcijonarna tiskovnosodna praksa bila bolj liberalna, kakor je naSa! Dr. V. K. Gen]a proti kmetijski družbi Brezvestna Igra, katero Je uprizoril blv-51 podpredsednik prol. Jarc proti družbi, '■"di žalostne sadove, te drugič sklicani občni zbor, ki naj bi pomagal družbi zopet 'lo rednega dela in poslovanja, je bil vnovič odunden. To je atentat nn družbo, ki mora najti prej nll slej svoje zasluženo p'aČilo! Zgodilo so je to pod zločinsko krinko, da so pri družbi milijonske nialverz.nrije. Tako se Bkuša to nnjstarej-šo in najzaslužnejšo stanovsko organizacijo »nravi!! ob ugled, k| ga Je uživala doslej ves čas svojega obstoja med narodom. Že prvi korak, ki ga je napravila pokrajinska uprava v prilog družbi, je bil zgrešen. Na vseh merodajnih mestih se priznava, da jo bilo imenovanje vladnega komlsa-ja povsem nepostavno. Toda vsak je mislil, da se bo tem bolj hitelo, da se s pravilno volit vi jo uprava čim bolj zopet spravi v roke poklicanega glavnega odbora. Komisar sam Je dobil nalog, da »kliče do knnc» jannnrja občni zbor. Toda ravno tista vlada, ki jo poslala komisarja in naročila sklicanje občnega zbora, je Siiedia pol brezvestno pretvezo, ki so jo skonstruirali klerikalci, da »e gode pri družbi nerodnosti v milijonskih zneskih, svoj sklep in preklicala vnovič občni zbor ter ga ndgodila na nedoločen čas. Vlada je klerikalni stranki ugodila na enlo osumničenje, ne da bi bila prej vprašala svojega zastopnika pri družbi, koliko je resnice na tem. Tako pomaga vlada sama ubijati pre-važno strokovno organizacijo in njeno delovanje. Ali pa mar misli vlada, da Je sedanje provizorno vodstvo pri tako obsežnim podjetju, kakor ga vodi Kmetijska družba, koristno za družbo? Vse lo brezvestno In žalibog uspelo početje političnih Intrignntov kaže, da se vlada veliko premalo zaveda družbenih nalog, veliko premalo pa ludi posledic, ki se porajajo lz nas!ai»ga položaja za družbo In njene podružnice. Vprašanje pa tudi nastane, če je to prav, da se vlada vdaja podlim de-nuncijncljam in da jim daje več vere, kakor od nje postavljenemu vladnemu komisarju, ki je že dva meseca pri družbi in ki je v prvi vrsti poklican, dajati potrebne informacije o poslovanju pri družbi. Družba ne trpi danes zaradi poneverb, kor jih sploh ni, pač pa trpi na tem, da se ji sistematično izpodkopuje veljavo in ugled med ljudstvom, ona trpi, ker se vlada identificira z zločinskimi denunci-iantl, dasi ima svojega zaupnika pri družbi. Kmetijska družba trpi, ker ne pride do svojega rednega poslovanja in gospodarstva. Vsega tega kriva jo pa SLS. s prof. Jnr-cem, ki družbene interese tepta, namesto ■In bi jih ščitil. On je kriv, da ni bilo obč nega zbora 8. novembra, on je zakrivil s svojimi mnhlnnrlji'ml, da jo vlada preklicala občni zbor dne 10. decembra ln on je kriv. da se ie od vlade same naročeni In sklicani občili zbor dne 30. januarja - pet na neopravičen način odfrodil. Prof. Jare je kriv, da se leplajo in gazijo pravice družbenih članov in podružnic in dn se izpodlcpuje ugled in delovanje le popolnoma avtonomne korporn-c||e. v katero se nima nihče drug vtikati. Holj brezvestne Intrige, kakor tn o mlll-ionsklh mnlverzncijnh, nI in bolj klavernp time, kakor Jn je igrnJa pokrajinska uprava v tem »lučaju, tudi ne moro biti. Nezaslišano je. dn centralna vlada v zadnjem trenutku pred občnim zborom več tverjame* triku pavšalnega osumljpnja zn milijonske poneverbe, kakor pn besedam vladnega zistopnlkn. ko je že dva meseca pri družili In ' ga vlada niti vprašala nI. čp t" kaj rpsnlce nn teh zlorabah nli ne. Tnko rnsilstvo ic mogoče le pri nns. Toda vsnka sila do vremena! Ni 5c ir< pretovorcnn zadnja beseda o tem poglavju družblne zrtorlovire. Gotovo pn je žc danes, dn nI Imela družba v teku svojega Doldrusstoletncoa delovania In obstanka nikdar tako okrutnega ubijal« ca svojih interesov, kakor ga ima v biv» šem I. podpredsedniku prof. Jarcu — žalostnega spomina. Poklican pospeše« vati nepristransko njeno interese, jo je pestil In zlorabljal v svoj strankarski prid, dokler je mogel. Ali jc mogoče, da prestopi tak človek še kedaj prag druž« binc hiše? Sc bolj je pa žalostno, da sc je našla stranka, ki je slučajno na krmilu in sc tnko grdo igra z zavodom, ki jc na srcu vsem poštenim Slovcnccm. Radikalska stranka je s tem korakom tu,di pred ce> lokupnim kmečkim stanom slovenskim razkrinkana kot stranka, kateri je samo «posao» na srcu in ki za malo uslugo klerikalcev uničuje, kar so drugi ustva« rili z desetletnim požrtvovalnim trudom. (Op. uredn.: Na vprašanju »Kmotij« ske družbo jo videli vso nemoralnost koalicije, ki izdaja uNarodni dnevnik«. Odgoditcv občnega zbora »Kmetijske družbe« je tnka lopovščina, da bi pri« čukovali, da jo vsa koalicija obsodi, ka« kor ji gre. A ubogi kmetije! morejo svo« jc ogorčenje priobčevati samo s pod« pisom. G. Žcleznlkar pač noče. Denar sveta vladar! A gg. se motijo. Z denar« jem samim se politika ne dela. In mor« da cclo komu drugemu pade mrena r oči, kaj se je zgodilo, ko se je okoli »Narodnega dnevnika« osnovala nelepa koalicija...). Celjski občinski svet Celje, 11. februarja. Občinski svet celjski je na današnji seji soglasno In energično protestiral proti odloku ministrstva za soeijalno politiko, ki je ukinil za leto 192-1. legalno izvoljeno stanovanjsko oblast za Celje' in okolico ter postavil za ta urad vladnega poverjenika. Pravni referent obč. sv. dr. K a 1 a n jo utemeljeval protest s sledečimi dejstvi: Predlog stanovanjskega Bodišča je bil stavljen ministrstvu za soeijalno politiko šole 28. dfeembra, torej tik pred potekom funkcijske dobo prejšnjega stanovanjskega oblastva, proti kateremu je naperjen, akoravno so je vedelo, da bo ob novem letu izvoljena nova stanovanjska komisija. Magistrat in stanovanjska oblast, nista bila nikdar obveščena o kakih obdolžltvah, niti nI bil kak funkeljonar stanovanjskega oblastva o istih zaslišan, kar bi se vsekakor moralo zgoditi. Tudi ne navaja vladni odlok nobenih konkretnih dejstev ali trditev. Ukrep sam pa jo storjen po novem letu, ko jo bila že nova komisija izvoljena, torej proti njej, akoravno 5e ni začela poslovati, in torej ni mogla ničesar zakriviti. S tem jc ukrep, ki velja za celo leto 1024. in ki odpravlja institucijo samo namesto oseb in jc radi toga nezakonit K zapisniku so oglasi obč. sv. K o-ron (socialdemokrat), ki žigosa nepravilno postopanje občinskega odbornika S ter na (bivšega člana socialističnega kluba), ki je poročal uslužbencem elektrarne očividno neresnico, dn je socijnlistični klub glasoval za neki predlog gledo odpustitve uslužbencev tega podjetja, ki pa sploh ni bil stavljen. Obč. sv. dr. Kalan (JDS) so pridruži temu jirotostu in tudi vsi ostali odborniki in to tom bolj, ker si jo tr. Stern prilastil ie ob neki drugi priliki cclo eksekutivno oblast, ki gre ediriolo županu, oziroma magistratno-mtt predstojniku. Učiteljstvu vseh celjskih osnovnih šol se dovoli za ča.s od 1. julija 1922 Io 1. marca 1923 odškodnina za stanarino v smislu 61. 299 finančnega zakona za leto 1922./1923. »Uradni list« št. 105. + Zamero med Nemci In radikali. Radikali so hudo zamerili nemškemu poslancu Moscrju ker jc v zakonodajnem odboru pri razpravi o predlogu ded-; ccntralne uprave Rlasoval proti vladi. Radikalska .Tribuna« obdeluje Moscrja in njegov klub z očitki, da jc nelojalen iu nekorekten, ker kot del vladne večine tako nečuveno krši disciplino.. Olicljelni organ nemškega parlamentarnega kluba »Dcutsches Volksblatt« zavrača očitke, povdarja, da nemški poslac! varujejo In bodo varovali proste roke napram vladi. Poslanec Moscr da ni moralično nikakor bil obvezan napram vladi, ker v odsek ni bil Izvoljen na radikalski temveč na samostojni nemški listi. Članek .Volks-blatta« preveva Ironija in prikrita grožnja kar da Moscrjcvo ravnanje tolmačiti tako, da nemški poslanci pripravljajo novo iztiskavanje, k čemer jim bo posebno dobrodošla tudi sobotna isoliuflja vlade, kl Jc Neniccm ukradla glas. «D. Volksblatt« jc naravno sila ogorčen. Račun bo drag. Bogmc, klavrna klapa je tale radikalska vlada s svojimi nemškimi in turškimi zavezniki, kl molzejo, pazarljo In sleparijo drug drugega kakor v ciganskem šotorišču. In taka večina bo kmalu žc obhajala oblctulco svojega »vladanja nad nacljonalno državo jugoslovcnskoN + Grožnje In vabe. Bojazen radikalov pred opozicijskim btokotn postaja vse očitnejša. Oflcljclna »Samouprava« jI daje duška v nedeljskem- uvodniku, v katerem pod krinko kritike o »Davldoviče-vili potezah« grozi In vabi v sledeči precej razumljivi obliki: .Taktične poteze Izzivajo naraver morda cclo v večji meil, taktično obrambo vlade in njene večine. V tem o»|ru so mogij dobiti Radlčcvl odposlanci, tudi brez razgovora z radlkal-cl. nravilne inlormaclie. Naš ooložai v celi tej Igri opozicije Je jasno označen. Državno In narodno edinstvo predstavlja za življenje Iti bodočnost našega naroda nekaj, kar mora stati nad vseinl partijskimi kombluacljaml ln smlcallcaml. (Kako pojmujejo radikali narodno Jcdinstvo ic znano. Op. ur.) Na temelju tega edinstva, v soglasju s predpisi ustave, kl ga sankcljonlrajo (kl pa radikale nI zadržala od Markovega protokola!), izvaja radikalna stranka državne zadeve, kola-borira, sedaj jn v preteklosti in to bo delala tudi v bodočnosti, s skupinam!, kl gredo v tem osnovnem vprašanju po Isti poti. Nasprotno tej državni politiki, ki jo vodi radikalska stranka ne nnglaša g. L. Davidovič nobene koncepcijc, kl bl količkaj bila podobna državni politiki. Da sc s takim delom ne more Imeti uspeha, sc bo kmalu pokazalo.« + Politična ugibanja. Po svojem po-vratku Iz Beograda sta radlčcvska delegata v soboto rclcrlrala vodstvu I1RSS o svojih razgovorih z opozicljonalnlmi šefi. Izgleda, da na tej konlcrencl nI prišlo do nobenega konkretnega sklepa. Nedeljski »Jutarnjl list« (ki ga Je pa med tem Radič slovesno Izobčil Iz cdluozvell-čavne svoje čovječanske republike) vč povedati, da le smatrati kot .rešena vpra Sanja, sledeče točke: 1. Radlčevskih poslancev odide v Beograd potrebno število, da sc vrže radikalska vlada In s tem ustvari nova politična situacija. 2.) Radl-čcvcl po dosedanjem stanju razgovorov ne stopijo v opozicijo kot stranke, kl bl po padcu radlkalske vlade bila obvezan« tudi na prevzem oblasti na osnovi daljšega sporazuma. 3.) Termin za odhod v Beograd bo odrejen po razmerah v samem parlamentu in je že vse pripravljeno, da v slučaju potrebe določeno število radičcvsklh poslancev podpre glasovanje proti vladi. — Zagrebški poluollcl-Joznl radlčcvskl »Hrvat« zopet objavila, da Jc radlčcvcc poslal dr. Korošcc v Zagreb nazaj, češ, da bl dohod radlčevcev v skupščino, preden Je blok ustvarjen, mogel koristiti lc Pašlču, kl bi podal dc-mlsljo In jo izrabil v lastno korist;-nI toraj Izključeno, da bl Pašlč Izposloval mandat za volitve ter razpustil skupščino .Hrvat« s tem nazlranjem nI zadovoPen ter zavrača dr, Koroščcvo argumentacijo z utemeljitvijo, da bl s prihodom radlčevcev v skupščino na vsak način na-stala nova situacija: opozicija bl odbila rimsko pogodbo, kar bl bilo velikega med narodnega pomena, osobito v današnjem mednarodnem položaju: ta pomen pa bl posebno podprlo dejstvo, da je ravno federalistični blok(?) Izpodbll rimsko pogodbo. Seveda so to Ic besede, ker radi-čcvcl Imajo popolnoma na prosto dano. da se vsak trenutek odpeljejo v BcograJ in tam skupno z ostalo opozicijo preprečijo rimske pogodbe — dokler Jc šc čas. — Tudi beograjski listi so seveda polni raznih kombinacij. Radikaiske .Beograd-ske Novosti« vedo povedati, da Ima vlada sledeči načrt: predvsem dovršili konvencije z Italijo, nato odpraviti proračun, kl mora do I. aprila biti gotov. Ko bo proračun pod streho, naj nastopi ministrska kriza, kl pa bo trajala Ic par dni. Novo vlado bodo sestavili radikali s pre-čansklml demokrati. Volitve sc bodo vršile s parolo: .Srbi vkup!« — Take Informacije so kajpak navadna ugibanja beograjske Caršiic, pa se čitajo kakor stoletna pratika. + Premcmba posesti. S 1. januarjem je tednik »Nova Pravda«, »glasilo« narodno-sociallstlčne stranke v Ljubljani prešlo v režijo In račun .Zvezne tiskarne«, kl jc, kakor znano, last Jadranske banke. Vse Izdatke plačuje ta zavod. Marsikdo, ki slabo vidi, bo zdaj bolje videl in razumel. + Drzni lažniki so naši častitljivi SLS. Na podlagi avtentično Inlorinacilc smo javili, da so klcrikalci sklenili, da se ima povišati občinska trošarina za vino od 2 na 4 Din In bo torej skupaj z državno trošarino znašala 4.35 Din. Kdor malo pozna razmere, ta ve, da ic to strahovit udarcc našemu vinogradništvu. Za naša vina zlasti za dolenjska in bizcljska vina Jc Ljubljana prvorazredni sigurni konsument. Izvoz teh vin zadeva na razne težave. Ta vina so in ostanejo v glavnem namenjena domačemu konzumu. Poslanci Slovenije, t. j. 21 tigrov niso za izvoz nič storili. Zdaj pa hoče SLS vzcil šc Ljubljano. Predlog na povišanje trošarine ie bi! sklenjen v sporazumu med Pcričcvlml socialisti In SLS. Nato jc v finančnem odseku občinskega sveta bil predlog sprejet z glasovi SLS In Jc kol predlog odseka že bil na dnevnem redu zadnjo seje občinskega sveta. Ta predmet pa pride na vrsto šele na seji 11. t. m. Vsi klubi so dobili tf roko pismeni predlog za to povišanje. Vkljub temu glavno glasilo ljubljanskega škofa drzni, taji, češ da na tako zviianje nihče nc ml sli. To je prav katoliško. Vihar ogorčenja zoper brezvestno .avtonomno« davčno politiko SLS gre po vsej dcždl. Tudi »Sloveiičeve« laži ne bodo prikrile ljudstvu resnice. Iz demokratske stranke Lep ustanovni občni zbor K. o. JDS se jo vršil v B r e g a n i na Dolenjskem v nedeljo dne 10. tebi. Okrog sto mož jo zasedlo dvoiano pri g. Kalinu in z velikim odobravanjem sledilo izvajanjom odposlanca centralo dr. napeta. Vseskozi stvarnemu poročilu je slodila daljša debata, v kojo so posegli m, dr. gg. župan Pangorčift, Friegl, Mavran,> Jolcnik, Kalin Alojzij ln Jurkošok. Vsi so Iznašali upra vičeno ložnjo nagega ljudstva, ki so se nato v obliki resolucije predložilo zbo-rovalcem v odobrenje. Med vihnrtrm odobravaj!iem bo bile eorolote resoluci- je o odmeri davkov ln taks, o previsa kih dokladah na ?!no, o agrarni rcforu^ o regulaciji Save, o kuluku, o pospo.% vanju živinorejo, o uvedbi dobrega (Ivin. skega plemena, o kolkovanju osnovnoSoj skih izpričeval ter je bila končno sojin«, no izražena želja, da se občina Ve!iks Dolina priklopi politični ln sodni oblasti v Brežicah in odcepi od krškega okraja, ker je Brežicam neprimerno bližje. p,-j volitvah so bili soglasno izvoljeni: predsodnika g. Franc Jelinck, za 1. poj. predsednika g. Janez Pangorčič, za podpredsednika g. Janez Friogel, tajnik g. Fratijo Ilcrzog, za blagajnika g. Jurij N'ovosclič, za odbornike p:i gg. Aloj j, Mavran, Janez Kavečič, Jurij Semanič in Miha Bajo, V strokovni kmetijski odeti sta bila izbrana gospoda Joslp Kalin j0 Ernst Hribar. Po prisrčnih zaključnih b«. sedali novoizvoljenega predsednika so ?» zborovale! razšli s trdno vero v zmaj resnične demokratske misli In z odlotno voljo sodelovati pri izlioljSavanju naš«, ^a gospodarskega položaja. V Smartnem pri Litiji so jo tudi vr, šilo predavanje o davkih in taksah. Okrog 70 ljudi jo napolnilo predavalnico ki so vsi z zanimanjem sledili izvaia. njem g. Cimermana. Mladinska organizacija. Ustanovitev nove organizacije v Sp, Sliki. V nedeljo, dno 10. febr. so je vršil v gostilni »Pri Križu« sestanek naprodno mladine za ustanovitev pripravljalnega odbora »Mladost« za Sp. Šiško. Izvolit se je sledeči odbor: Vlah Josip, predsod-ntk, Omejec Rudolf, tajnik, Štor le Bet. nard, blagajnik. V odbor pa: VI n h M:\ks, Delinar Drago in Križ Franjo. Mlade bo-iovnike iskreno pozdravljamo in jim kličemo naprej do zmage! Teren za novo organizacijo se priprav. Ija v Zagorju, Kranju ln Zg. Šiški, kjej jo v kratkem ustanovijo pilpiavljajui odbor!. Sodišče § Večje tatvine v sevnlškem okraju. Pred celickim okrožnim »odiščom se jo z.agovarjn'n dno fl. febr. tatinska druzl-iu delavca Kn-oSec Anton in Jaknh, vidar Lenič Rudolf ln zasebnica Lenič Antonija, vsi iz Razborja. Oba Korošoca lita v noči od I. na 2. novembra l'.)23. ukradla lz zaklt-nipne trgovino Pavla Sloglar-ja v Smarji' pri Sevnici razno manufik-turno blap« v vrednosti nad 7000 Din ter v noči od 15. na 10. novembra hleva Anton* Kolarja ve* gosi in knno-Si. Anton Kn-tJec in "udolf Lenič sta izmaknila prejšnjo noč i- zakl^onjine ta. ge Ane Anfnst ni Ponikvi gonilni jermen v vrednosti 7M) Din Vrhuio^a »ta Itudolf in Antonija Lenič ukradene stvari prikrila in jih razprodajama. Siroj-j dejanje Biccr tajita ter trdita, da »ta blago, ki se jo še našlo pri njima kupila od nekega krošnjama. Obsojeni so bili Anton in Jakob Korošec na 8 mesocov, Rudoll Lenič nn 4 mesece in Antonija I.3nič zaradi soudeležbe pri tatvini na 3 tedn> poostreno ječo. § Povozil jo Je. Posestnik Josip Fišer od Sv. Trojico jo dne 2. junija vozi! pri Sv Benediktu prehitro in je povozil Mirijo Itollor. Okrožno sodišče v Mariboni ga je obsodilo na 150 Din denar-« k.n-ni, oziroma na S dni zapora in Mariji Rollor niora plačati 2558 Din. § Mariborska porota. Za mariborsko poroto, ki prične zasedati dne 3. marca so razpisani sledeči slučaji: Dno 4. mar-*a pod predsedstvom dvornega Bvctnika Foua, proti Lovrencu Drevenšeku zaradi iimora. Dne 5. marca pod predsedstvom v. d. sv. Stergarja, proti Pavlu Madari z.aradi težke telesno poškodbe. Dne •narca pod predsedstvom v. d. sv. Pose-ro, proti Štefanu Poz veku zaradi ropi Pričakuje se, da bo šo daljnjih 7 sluča-cv zaradi umora za sedanjo porotno za-cdanje razpisanih. § Selški dvoboj. Jenkovi so sedeli oko i miz.e v prijazni kmetiški izbi in čltali, oziroma so pogovarjali in zabavali. Na-inkrat na so začuli drseče korake pod iknom in iiajpogumnejši je stopil ven, la se na licu mesta informira o nenapovedanem posetu. Pred hišo je uffledal prijatelja J. O. in dravnih formalitetnh vprašal, kaj išč« krog tuje hišo? J. O. jo s korenito iel-iko uljudnostjo odgovoril, da nikogar r.i! ne briga, da sme vsak po costi itd. Beseda je dala besedo in vnol bo jo d v oboj, •iri katerem jo J O. bil spreten ln zabfr lel nasprotnika ■>. nožem v trebuh ter g' 'cžko ranil. Pri prvi obravnavi je bl! J. O. obsojen na 8 tednov, njegov nasprotnik pa na 50 Din globo. Prijavila sta vz.klic, J. O. bo vseono odsode! in pla-'al stroške ter odškodnino za bolečin«-lonko pa je bil oproščen. § Zopet z nožem. Dno 27. avsrusta )< gnal posestnikov sin Josip Kolar spremstvu svojoga očota par volov i! Rajhenburga proti Vidmu. Ko je srečal na potu tri fante, jih jo brez pravogJ povoda nnhrulil, češ, da jih bo ošvrkaj z. bičom. Došlo je do prerekanja, mi'i katorim je Kolar potegnil nož in začd z njim otepati okrog sebe. Fantje 60 ztifr žali, Kolar pa kakor pobcsnol za nji'W Ob železniški progi ga jo ustavil vojak ki jo bil baš tam na straži, a Kolar p je nnhrulil s psovkami, ki so vsebovali tudi grdo žaljon'e kralja. Enako jo opšJ' val potom v Vidmu orožnika, kl ga i1 aretiral. Za svojo posurovclnst In poli1' janost jo dobil le dni pred celjski® okrožnim sodiščem 4 mcsoce tožke i«^ © O Lucien Tesnifere Bilo jo za Časa koroškega plebiscita. Mirne ceste v dotlej zapuščenem ftožn so oživele; dan za dnem so so vodili po njih avtomobili z raznimi inozemskimi komisijami, kojih člani pa so se zadovoliili s toni, da so so iz av-tomobilov informirali o narodnostnih razmerah plebiscitnega ozemlja. Temu primerna je bila sevoda tudi njihova informiranost. Izjemo je tvorilo ie par ljudi, ki so skušali prodreti v bistvo koroškega problema. Na <>nega smo postali takrat Slovenci posebno pozorni. Potoval je peš po koroških vaseh, se informiral o vsem, se razgo-varjal s kmetom in župnikom v lepi slovenščini in končno v veliko presenečenje vsakega pristavi), da je Francoz. Kmalu ga je poznala slovenska Koroška in kjer se je pojavil, so ga naši ljudje simpatično pozdravljali. Ta naš prijatelj je bil Lucien Tcsničre, iilan francosko misije. Ncmci so kmalu zvedeli za njegovo simpatijo do nas |n bo mu jih o prvi priliki poplačali z batlnaml. Ker je imel pogum, da se je potegnil za nekega našega rojaka, ki so ga napadli celovški heimvft-rovci, ju fakinaža navalila nanj blizu hotela jugoslovensko delegacije. Takrat je naš prijatelj temeljito spoznal koroške razmere, kar pa je v njem so-vo.ia le utrdilo simpatije do Slovencev. Med plebiscitom je parkrat obiskal Ljubljano in Blod, vzljubil naše kraje in jezik ter sprejel ponudeno mu mesto na ljubi lanski univerzi. Od tu ga je sedaj poklicala francoska vlada na ftolico slovansko filologije v Stras-bonrg. Tekom triletnega bivanja v Ljubljani jo Tesničro razvil intenzivno delavnost za jncroslova-nsko - francosko kulturno zbližanje, vživel so je v naše znanstvene, socijalno in narodno razmero tako, da si lahko lasti samostojno sodbo o vseh pojavih našega nacijon&Inega življenja. TesnIAre je rodom iz Normandije; rojen je 1. 1893. v Ronenu. Študiral jc -lavistiko na vseučiliščih v Parizu, L-rinzifru in na Dunaju. Rešctar. Von-■irak in Leskion 60 mu bili profesorji. Vojna je tudi njega iztrgala iz naročia rnanosti in ga vrgla na bojišče. Po :[r nz.ivi v Champacni je prišel v nemško vietništvo in tu v stik z ruskimi jetniki, s katerimi se je kot vnet sla-ofil kmalu spriinteljil. Po vojni pa » je z vso vnemo zopet poprijel štu-dija slovanske filologije in od koroš-kotra plebiscita sem posebno slovenščine. V to svrho je prepotoval cclo Slovenijo in proučeval naša narečja. N"a toh potovanjih je zbral gradivo za svoje delo o slovenski dvojini, ki so tiska v Parizu in izide tekom leta. Redno je objavljal v »Revne d' Etn-des Slnves* recenzije o slovenskih kniigah in v »Bulletin de la Socičtč do Linguistinue de Pariš* je izšla njegova študija o štajerskih nazalih. Za zbirko slovnic, ki jih izdaja »Institut d' Etudos Rlaves» v Parizu, pripravlja slovensko slovnico. V »Ljubljanskem Zvonin je izšlo njegovo predavanje o Moličru. Izborno ureieni in vsem pristopni »Francoski institut« v Ljttblinni je ustanovljen po njegovem prizadevanju. Biblioteka instituta obsega danes okrog 2500 nalboljših francoskih del. Slovenska knjiga jo po "resnični našla pot tudi v Francijo. Knjižnica »Ecole des langues orienta-les v Parizu«, ki je leta 1919. imela 8 slovenskih knjih. šteje danes po nie-Srovi izbiri — 800 slovenskih knjicr, toed njimi kompleten »Ljubljanski Zvon», »Dom in Svet«, »Kranjsko Ce-bcllco«, Pleteršnikov »Slovar«, Škrab-čevo »Platnice* itd. S tem je omogočen tudi študij slovenščino francoskim slavistom. Naše dijastvo jo dobilo v Tcsničrju naklonjenega prijatelja, ki ja zastavil ves svoj vpliv za to, da dobo tudi slušatelji ljubljanske univerze od franco- ske vlado primerno število štipendij, ki naj jim omogočijo študij v Parizu; in teh štipendij bo od letos naprej 3. Tesničre je tekom svojega bivanja vzljubil naše kraje in njih krasote; porabil je vsako priliko, da opozori nanje svojo rojake. Uspeh ni izostal. Lansko leto je geografsko društvo kot prvo priredilo svoj izlet v Slovenijo in sledili mu bodo drugi. Na svojem novem mestu bo Tesničre imel mnogo prilike, da nadaljuje začeto delo v pro-speh obeh narodov; mi pa mu želimo mnogo uspeha in srečen pot v njegovo domovino v prepričanju, da smo v njem našli iskrenega prijatelja, ki bo vedno rad podpiral naša stremljenja na kulturnem polju. tu v Ljubljano, toda že jo hiral. Sedaj je podlogel bolezni. Izboren uradnik, blag in kremeuit človek, zvest prijatelj odhaja z njim v grob. Demokratska stranka ga jo vedno štola mod najzvestejšo svojo pristaše. Politično društvo za dvorski okraj jo njegovo delovno silo zolo pogroSalo žo tedaj, ko je bil premeščen v Zagrob; saj jo zolo pridno sodeloval pri urojovanju veliko knjižnice tega društva in jo bil tudi društveni blagajnik. Veliko izgubo pomeni njegova smrt tudi za nepolitična in strokovna društva, v katerih Jo deloval kot skromen, miren, a tem vnotejši sodelavec. Blag mu spomin. Pogreb hlagoga pokojnika Be vrši danes. v torek ob 4. uri popoldne iz državno bolnice. Prijatelji in somišljeniki se ga gotovo udeležijo r kar največjem Številu. žnostjo mu jo segnil Bračun pod suknjo in želeč mu trdnega spanja, čisto na« narji. Vcrzirani žepar pa se je to pot na rji. Vcrzirani džepar pa se je to pot usodno zmotil. Tretji sopotnik v kotu je sicer krepko smrčal, upokojeni poštar pa je imel slabe živce in šo kljub za« strtim očem nI zasanjal v nirvane. Uapsil je Bračuna za tatinsko roko ln. s kričanjem prebudil potnike, ki so po« stopača zastražill, dokler ni prišel sprc< vodnik in ga zaklenil v chambro sepa* rče. V Celju 60 ga izročili okrožnemu sodišču, ki pa ga je blagohotno odsto« pilo mariborskemu kot pristojnemu pred stavitelju preganjalne pravico. Janko Vaj da *j* V nedeljo zvečor je preminul v ljubljanski drž. bolnici g. Janko V ajda, uradnik drž. žel. direkcijo. Na vidoz ie kropkoga moža je iztrgala kruta uroda rodbini, prijateljem in tovarišom tor rzo la vuotcga dclavca poklicu in javnosti. Od malega postajnega poduradnika se je pokojni Vajda s svojo pridnostjo, vest nostjo in ostroumnostjo povzpel do važ-noga mesta v komercialni železniški službi. Skupno s pokojnim načelnikom Iločovarjcm je zlasti po prevratu pomagal organizirati komercialno in trans portno službo v Sloveniji. Bil jo izvrsten učitelj osobju na progah in zlasti želez-r.ičarskemu podmladku v kurzih. Po ukinjenju ljubljanske dirokcije je moral Vajda z mnogimi drugimi v Zagreb in bil jo obsojon, da živi ločeno od ljubljene družine. Delal jo sicor neumorno (kar so mu tudi v Zagrebu priznali), toda njegovo zdravje je hudo trpelo. Kct mu io manjkalo nege, je prosil, da se ga pusti r Ljubljano. Toda zagrebški zdravnik ja dejal, da ja zdrav... Ko se je potem Vajda dal ponovno preiskali v Ljubljani, kjer so zdravniki konstatjrah, da je bolan in so jo skliccval na njihovo mr/:nje, je prišel — v disciplinarno preiskavo. To brezobzirno postopan.o zagrebško direkcijo je nad vse vestnega in marijivoga moža hudo zadelo tor poslabšalo njegovo zdravstveno stanje. Lani so ga končno premestili k inspektora- Srbi in islam Beograjsko časopisje poroča, da pre« stopa v zadnjem času mnogo Srbov v muslimansko vero. Vzrok tega pojava je enostaven: ljudje sc hočejo ponovno ženiti, ovira pa jih vera in zato presto« pajo v islam. Trezni ljudje obžalujejo ta žalostni povojni pojav. Na beograj« skcin duhovnem sodišču leži okoli 17000 prošenj za ločitev zakona. V zadnjem času pa je dospelo šc okoli 1000 prošenj za prestop v turško vero. V musliman« sko vero prestopajo predvsem moški in ženske iz severne Srbije, dočim iz Stare Srbije in Maccdonije baje ni prišla šc nobena prošnja za prestop. Vsi prosilci so podali izjavo, da se ne strinjajo s pravoslavno vero in da žele prestopiti v turško vero iz čistega pre« pričanj« In ljubezni napram mohamedan stvu. Pri takih izjavah često tudi solze in zakletve prosilca niso izostale. Reši« tcv teh prošenj pa jc v velikem obsegu negativna. Od 1000. prosilccv je bilo do« slej sprejetih le 11 oseb v islam. Mnogi so radi odklonitve odšli v Sarajevo, da tam dosežejo to, česar v Beogradu niso mogli. Dogodil se jc cclo slučaj, da je neki gospod odpotoval v Solun radi pre« stopa v muslimansko vera in je tam svoj cilj tudi dosegel Neki beograjski list, ki obširno po« roča o tem najnovejšem pojavu med Srbi, zaključuje svoje poročilo z bese« dami: Ako merodajne oblasti odločno nc zabronijo prestopanje v islam, preti opasnost, da sc naš narod v nekaj dc> sctlctjih popolnoma poturči. Malomar« no reševanje zakonskih sporov od strani duhovnega sodišča bo ta proccs le šc pospešilo. Vlada namerava izdati posehen zakon ki bo jasno preciziral pogoje, pod ka« terimi je mogoč prestop iz eno vere na drugo. V kupeju Maribor, 9. februarja 1924. Minuli petek jc v nočni tišini prav mimo drdrul osebni vlak iz Maribora proti Ljubljani. Potniki so se večinoma stisnili v kote, srečnejši so legli po klo« peh in začeli dremati. Nckatori so že proti Pragcrskcmu smrčali, poštni urad« nik Cmur sc je tudi zleknii in potisnil klobuk čez oči, da bi ga nc motila brle« ča svetilka pod stropom. Samo postopač Josip Bračun iz Brcžic ni imel pokoja. Ponovno sc jc žc poslovil od zaporov, kjer jc odpočival radi raznih tatvin. Ko je vlak v polnočni url drdral skozi pra« gerske gozdove, jc začel Bračun kovati nove načrte, kako bi prišel v mučni brez posclnosti zopet na zeleno vejo. Plena željne oči so obvisclc na počivajočem poštnem uradniku. Z vso gracijozno nc» I aimljcplsja tor je za disertacijo pisal e l odnosih Srbije in Bolgarije od 12. do 15. i veka. ] Soditi jo, da bo vojni minister potrdb njegovo izvolitev. Vso v znamenju stro ko in speclalizma. Tako uioni »Politika«. Čuden prlrodnl pojav, V Svotem Križu v Završju, ne dalefl od Karlovca, blizu slovenske meje, sa vzdigujojo zadnji čas Iz zemeljske raz-poklinc topli plini, katere si tolmači tam kajšnjo prebivalstvo kot preteči vulkan Neki inženjerji so v Bteklonlci odnesli nekaj tega plina, a dosedaj šo niso dali nobenega pojasnila. Geološki zavod v Zagrebu je mnenja, da bo fe razpoko po slcdice nedavnih potresov ln da uhaja, plin ogljikove kisline ali vodene pare. Kino Nekje možje se posveCvall, kako zamorca bi oprali: — in končno se Je sklenilo, Uporabit — Zlatorog — milo. (Nadalievmie (ledi.) Beograd se zabava. Kljub veliki denarni krizi se Beograd šo nikoli ni tako zabaval kakor danes. Zabave ee vrstijo druga za drugo. Točno statistiko letošnjih predpustnih beograj skih zabav sicer ne moremo navesti, o njih velikem štovilu pa priča najbolj dejstvo, da Jo bilo za zadnjo nedeljo izdanih okoli 00 policijskih dovoljenj za rasne zabave, baro, plese in atrakcije. K poglavju o strokovnjaštvu. VojaSka akademija v Beogradu potrebuje profosorja nemščino in jo razpisala natečaj. Dvakrat so je že sklepalo o prošnjah in jo obakrat bilo mesto namenjeno profesorju - kompotonlu, ki je z odliko položil profesorski izpit iz germanistiko. Toda vojni minister je obakrat uničil iz/-volitov. Konkurs se jo tretjič ponovil in je bilo mesto oddano profesorju, ki v nemščini sicer nl bogzna kako podkovan, pač pa ima izpit iz srbsko zgodovino in Na žareiem pesku. NI' na svetu bol! enostransko orientiranega občinstva, kakor baš v filmu, kjer bl človek vsled pestrosti illmovcga bistva trdil ravno nasprotno! Kakor hitro sc posreči »dobro Idočl« kinozvezdi ali zvezdežu uspeti v enem Hlinu nekoliko bolj, kakor jc to običajno potrebno, že drvi film s strahovito naglico po ccicm svetu — občinstvo pu, ki še sedi pri zadnjem aktu prvega ii!-ma, že mrzlično pričakuje drugega, y katerem bo nastopila zopet njegova ljubljenka. Tako gre ta pesem dalje, dokler se občinstvo, aH pa zvezda ne utrudi. Slabo pri početju pa jc to, da pri tem glcdalcc zgubi ostrost kritike, ter vplivati od vrtoglavosti tega načina odklanja vse drugo, kar jc mogoče boljše od omenjenega. Ta občutek setn hnel danes, ko setn gledal predstavo »Na žarcčcir1 pesku« v kino »Ljubljanski dvor«. Ne spo mlnjam sem, da bl že kdaj v Ljubljani videl kaj tako okusnega, tako stroge usmerjenega, kakor je baš ta lilm. Nobene Lic Marc, Eve May, Pole Ncgrl Itd in vendar s stališča umetnosti več, mnogo vič, vrednosti, kakor kričeči filmi omcnicnh »tovarcn«. Film Jc najmodernejše ameriško delo In človek Ima zavest da Amcrlkanec v tisti skriti, notranji umetnosti, idejni skupnosti vendarle pfcd njačljo Nemcem, kl s svojo hiperproduk-cljo marsikdaj ustrele kozla. Značilno jc, da film nosi kot čisto skromno opazko tudi še drugI naslov, odlomek tleinejeve pesmi .......... kl umrl« kadar ljubi. Kakor nevarno ie porabljati Hclneja v filmske svrhe, ravne tako posrečeno se ml zdi to pot ozna-čenjc, ki ne žali, ne skrunl, temveč daj« dcccntncmu lllmu eksotično smer In mehko barvenost za one, kl sanjajo in so mnenja, da ic »Asra« temnopolti narod krasnooko pleme v širni puščavi... ec. Kino „t.lub!2arssk3 dvor" vljudno naznanja cenjenemu občinstvu, da sc vsled dovoljenja mestno elektrarno od danes naprej redno ob delavnikih, nedeljah in praznikih popoldne ob 3», v> 5», '/48., in 9. uari; ob nedeljah En praznikih dopoldne ob pol 11. url. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Torek, 12.: Zaprto. Sreda, 13.: »Othello«. B. Četrtek, 14.: »Oolobčck«. C. Petek, 15.: »Nju«, gostovanje gospe Sc-_ tlnske. Izv. Sobota, 16.: »Beneški trgovcc«. D. Nedelja, 17. ob 15.: »Danes bomo tiči«. Izv. Ob 20.: »Tri maske«. Smešne pre-cijoze*. »Priljudni komisar«. Izv. Pondeijek, 18.: »Hamlet«. E. Ljubljanska opera. Torek, 12.: Oostovanje baletnega zbora zagrebškega narodnega gledališča. Izv. Sreda, 13.: «Aida». E. Četrtek, 14.: »Travlata«. A. Petek, 15.: »Mlgnon«. F. Sobota, 16.: »Faust«. Izv. Nedelja, 17.: »Madame Butterfly». Izv. Pondeijek, 18.: Zaprto. Mariborsko gledališče. for.k 1«.: »Mercadct*. A. četrtek, 4.: «Pri treh mladenkah*. B. Celjsko gledališče. Torvb, 12.- »Oospa z morja*. Gostujejo "lani ljubljanskega gledališča. Ob pol 16. šolska predstava, ob 20. Izven. • Celjsko mostno gledališče. Za torek ina 12. t m. že'napovedana igra »Osma 'ena> se vsled nepričakovano nastalih ■ovir DreložL člani liubliansltcsa gleda- lišča pa gostujeio z Ibsenovo dramo »Gospa z morja«. V glavni vlogi Elide Wan-gel nastopi ga. Marija Vera. Igra jo izven abonmana; A- in B-nbouenti se opozarjajo, da Jim ostanejo lože rezervirane le do torka dopoldne. Kultura. Tri enodejanke (K predstavam ljubljanske drame.) Viola Vescotelli in Paollo della Čorba se strastno ljubita. Vrela korzikunska kri kipi po njunih žilah, saj sta še zelo mlada. Viola je noseča in 1'aollo bi se rad oženil z njo. Toda njegov trdi in ponosni oče Prati mu ne pusti. Vescotelliji so namreč razupita rodbina in Violini trije bratje pravi banditje. Zalo hoče oče poslati sina k vojakom; tam naj bi sin pozabil svojo ljubico in nezakonsko dele. Sin se upira, a oče ne odneha. Pustni torek je; maske letajo z godbo in petjem po vasi. Tudi sin Paolo gre z Violo gledat pustno rajanje. A maske ju ločijo. V hlSo starega Pratija vderejo tri maske, poskočni in prepevajoči rdeči hnrle-kin, objestni, lia kitaro svirajočl pavliha in melanholični, patetični puščnvnlk. S seboj prineso četrtega, ki je nezavestno pijan. Starec popiva z njimi, ki zdaj uganjajo burke, zdaj vzbujajo grozo. Koučno odidejo veseli. A priteče razburjeua Violu z vestjo, da so ii maske izlronlo Paolla. Tedui opa- zijo, da jo dozdevni pijanec- ki ga hočajo pravkar vreči iz hiše, Paollo, zaboden, mrtev. Bratjo Vescotelliji so maščevali čast svoje hiše in svoje 6estre. Sturec, ki prej ni hotel poslušati stare Mancccce tar vsaj zaradi bodočega potomca dovolili zakon sina z Violo, gleda zdaj v Violi le maler bodočega dediča svojega imotka In naslednika umorjenega sina. To je vsebina dramo »Tri masko«, kl jo je spisal mlajši franc. dramatik Charles MčrA. Stil je čisto realističen, a nastopanje banditov ln zakrinkancev, zlasti pa motiv cavalleriae rusticanae Čisto romantičen. Umetnosl, zgostili v kratki eno-dejanki močno tragedijo in vrsto ostro narisanih značajev, zvezali grozo z burko, se je avtorju posrečila. Golovo je, da zahteva ta drama krepkih nosilcev. Pri nas jih je našla le deloma. Ga. Juvanova in g. Gregorin sta podajala vročekrvna ljubimka prav dobro; gospa Wintrova jo bila zanimiva, duševno poglobljena Mancecca, le slabo razumljiva in pretiha; g. Skrbinšek, oče Prati, sicer brez posebnih individualnih potez, a igralsko povsem zadovoljiv; trije masklrancl pa gg. Rogoz, Plnt in TorČIČ, prvi rezek, živahen ln grolesl-ren, drugi vesel In ciničen, tretji z mrtvaško finsko zares grozo zbujajoč. Prizori teh maškar so pač najoriginalnojši; toda ker vemo takoj, da je četrta maškara umorjenec, se razplet-jaj nekam zavlačuje. Mordn bi se s po-spešnlm tempom ta mučni vtisk omilil. Courtelinov »Priljudni komisar« je povsod znan, zelo efekten skeč. Kar neverjetno je, da bi bil pri nas Se vedno novost. Courtelin je napisal nekaj takih jedkih komedij, tudi nn birokrate, omejeno lomeča na čvioih zakonu, stroie brez srca in vesti, o nepravem času stremuško ali zunikarne, skratka ua karikature pravih uradnikov. Toda karikatur je bilo ln jo Se dandanes preveč. Takega polic, komisarja brez inteligence in vesti je izvrstno podal g. Peček. 1 Kot blaznik Flocbff se je odlikoval gospod Sest, kot Brelog g. Lipah in v skoraj nemi Snrži Puneza z izborno masko in geslikulacijo g. Danilo. Velezabavna, pereča satira Jo učinkovala močno in bila sprejeta jako veselo. Mollčrove »Smešne procioze« smo imeli v izvrstni uprizoritvi že opeiovano na našem odru. Prevel jih je z redko skrbnostjo pred leli prof. Frid. Juvančič in ne vemo ,čemu je v Gledal, lislu izostalo njegovo ime. Komedija, satira na spnkovnnjo pretirano finočutnlh dam spočetka 17. volta, do-seza ob elegantni uprizoritvi in prožni igri inteligentnih igralcev vselej popoln uspeh. Ideja, ako bi se obrnila, bi dala v današnji dobi novo snov satiri na tako zvani demokrntizem! Cesar je bilo spočetka 17. veka preveč, je pač dandanes zopet premalo. Vse, česar jo ali preveč, nli premalo, pa daje Bujele komedijam, so-cijalnim ali literarnim. Pesnitev Masea-rllln se čuje celo, knkor bi bila napisana v današnji dobi . . . Po zaslugi g. režisorja B. Putjata so imele »Smešne preeloze« pri nas zopet zelo zadovoljne gledalce. Gdč. Juvanova in gdč. Slavčcvn sta bili prav.dobri Ma-delon In Catlios. Drobna in linodušna Slnvčevn je sicer še začetnica, a Ima Sika in duha, kl obetala za bodočnost; lep talent javlja gdč. Juvancvn, pogumnn, in-toUgenlno govoreča in naravno graclozna. ' Gdč. Jcžkova Se malce uo čeSko zavila in ■ii dovolj smela; toda ko se udomači v jeziku, odpade zadnja ovira, da se lepo razvije. G. Cesarja Gorgibus je v imenitni maski prav dober; zdi se. da ima za komične očete poseben dar. GG. Sončili in Bcrlok, zlasti prvi, pa sta bila zadovoljiva kavalirja. Dominiral je visoko nad vsemi seveda Mascarille g. 1'uljate. Njegova mladostni elastičnost, priciozna eleganca in pristnn humornost so Blnvile nov Iriumf. Bil jo kolosalenl Kajpada je sicer marljivi 111 uporabni g. Medven poleg njega skoraj neopažen. 2e samo zaradi te najnovejše Putjatova kreacije zaslužuje predstava posebnega zanimanja. Tri igre pa so Itak preveč. Saj ni treba, da mora trajati vsaka dramska predstava preko 8 ur! Cemu bl se no Sledilo živcev igralcev in gledalcev? ln unposled bi morda ekonomija z električno lučjo in kurjavo tudi ne bila odveč. I. koncert jugoslorcnsko komorne glasbo. FlIhnrmottHSaa družba v Ljubljani jo sredi letošnje, na koncertih Itak bogat* sezone aranžirala štiri abonma-koncerte, na katerih bo zagrebški komorni kvartet (gg. F. Arany I. gosli, M. Graz II- gosli, D. Arnny viola in U. Fnbrj čelo) nudil komorna dela Jugoslovensko glasbene literature. Namera FilharmonISno družbo ,i>; 'našla v naši publiki povoljen odziv, kajll 1 sinočnjl koncert se Je veselil lepega obiska. Zagrebški kvartet Je prcdnaSid plo-dovitega hrvatskega skladatelja Božidar.') 'fiirole Medjlmurski kvartet, delo jugoslovanskega liolorlla, prozorne tematske in j logične izpeljave, dalje L. M. Skerjančev 'Kvartet v D-duru, mehko, snnjavo, bole?!-' 110 uuiziko na?ena mladetra skladatelja lil V m O AFERE. Afere . . . bože moj, dolgčas bi bil 6rez njih. Kjer jo priineš, kjer potip-ljež radikalljo, skoči afera na dan in se včasi celo izplača o njej govorili. Berile n. pr. beograjske novice: »Afera s plenom Komisija glavne kontrole ugotovila znatne zlorabe, v afero vpletenih voč državnih in privatnih osebnosti, država oškodovana za 25 milijonov Din.» Gospodarstvo, da se bogu smili. Poglejte v novi proračun: postavka za pogozdovanje Srbije 30 tisoč Din, postavka za kočijo in konje glavnega direktorja pogozdovanja pa 1)0 tisoč. In tako naprej se drobijo afere in aferiee. da izginjajo kakor kolobarji v mlaki. Ampak Laza Markovič in Velizar Jankovič sta od radlkalske farc fanta! Kar sta osrečevala domovino z ministrovanjem, sc je šepetalo, govorilo, pisalo in grmelo o sami zaradi. V celi zagonetkl afer se vse suče le okrog razliko v številkah. Gre le za ugotovitev vsote normalnih njunih dohodkov kot ministrov n. r. in narodnih poslancev ter vsote njunih tedenskih, vča-u pa tudi dnevnih izdatkov. Pojasniti to razliko so predlagali beograjski listi. Samo to. No, pa so je drugače izkazalo: Ko je pred tremi leti bil Velizar Jankovič obtožen, da je kot poljedelski minister z državnega posestva v Topčideru odvažal cele vozove masla in mleka za boglonaj seveda, se je branil, da je siromak. Te dni pa je po razpravi proti nekemu uredniku objavil v radikalskih novinah pojasnila, da je potomec bogate familije in da je pred 18 leti priženil izdatno dote. Ima dokumente o tem; kdo so še hoče one-gaviti proti tako poraznemu Izpričevali ju multimilijonarstva. Lazi Markoviču gre to težje od rok. Rojenice mu niso sipale zlatega dežja v zibelko in tudi oženil se še ni. Razpolaga pa z vsotami, da se svt, kakor pač je svet radoveden in zloben, vprašuje: odkod? Toda Laza Markovič vseeno ni v zadrcffi. marveč trium-fira. da mu bog da s-^čo in porodlea zaščito. Otac Pašič ima dopadenje nad obema, nad Lazo in Velizarom, ko da sta mu rodna sina. Vinne afere . . toda kaj bi porodiva bila b~ez Laze in Velizarja in kako onadva brez afer, ki preganjajo dolgčas in sploh — gredo na državne stroške. Ssa. * • Kraljev dar , v katerem odgovarja na naše konslnlncije s talzitika-cijo dejanskega položaja. V formi »kratkega popravka* nas namreč podučuje, da starosto Sokolskega naveza voli sokolski sabor, kl da ima edini pravico izrekati starosti zaupnico ali nezaupnico. Ta »poduk« Je povsem lažnjiv in prernčunjen na varanje široke javnosti. Sokolskega starosto voli namreč vsakoletna skupščina Sokolskegi saveza, katere člnni so delegati poedinih žup. Sokolski fabor je volilen sokolskn skupščina, ki se sklicuje vsakih pet let in rešuje samo načelna, pro- I gramiitična vprašanja ter nima z volitvami ničesar opravili. Da bi gospod, proli kateremu se vedno ostrejše dviga odpor v sokolskih vrstah, rad odložil svojo zadevo nn pet let in šo več, lo vemo vsi. Toda njegova originalna razlaga sokol-skih kompotenc ne bo — kakor vse Itaže — imela željenega uspeha in skupščina JSS., ki se vrši 23. marca, mu bo pač pokazala, da ona voli starosto in da ona daje zaupnice in nczaupnice. I * »Pokrct* redivivus. Od sobote 19. t. m. [ prične zopet izhajati zagrebški nacijonn-| llslični dnevnik cPokrct*, in sicer kot po-; poldanskl list. Glavni urednik mu je zopol g. Ante Kovač. j * O malomarnem poštnem poslovanju v naših južnih in vzhodnih pokrajinah. Z Gorenjskega nam piše trgovcc: Pred šti-j rimi meseci sem poslal pošnl paket v južno Dalmacijo. Ker nisem v teku 14 dni dobil ne denarja (povzetja), ne pošiljke nazaj, sem pošiljko reklamiral. Sc- SKafiBnB5JHii8tattJ!BBBaeBKijaans«i»aso«BaBaBBnatsei Samo 3 dni I 12«, 13., 14. t. m. Samo 3 dni I g-itTTOJKTVI" - UfiBElMDFnftNC BAR ™ pisalni 3tnoji LIUBUANA, CANKAR. NAB. 5. Tel. 407 Cajkovskega kvartet v D-duru. Koncert — dasi nekoliko dulg — je poslušalce zadovoljil. U. Skerjancu so prirejali živah-ue ovacije, prejel je pa tudi dva šopka. O zagrebškem kvartetu, njegovi igri in o izvajanih delih seveda 5e izpregovorinio. Ljubljanska opera. V nedeljo zvečer se je v ljubljanski operi pela D' Albertova cNižava*, in sicer kot ljudska predstava. Opera je bila vsestransko zadovoljivo podana, zlasti dobri so bili predstavljale! glavnih vlog, gg. Botelto, Sovilski, Cvejič, lianovec in gdč. Thalerjeva. Lepa, prijetna glasba pod vodstvom vešče taktirke kapelnika g. Matačiča je navzoče občinstvo vnovič zadivila, da je klicalo pevce po-novuo na oder, Bctctta pa aplavdirala pri odpreti sceni. Gledališče ju bilo bolj srednje zasedeno, pač znamenje predpusla. VI. mladinsko glasbeno predavanje v Ljubljani. Vrsto mladinskih dopoldanskih koncerlov s poljudnimi razlagami uspešno nadaljuje kons.-protesor Jeraj. Vselej je filharnioiiična dvorana natlačeno polua. V nedeljo dopoldne se je vrši- lo vt nrpdovnnie. G. predavatelj Adamič jo uvunoma opisal rnstniment vloloncello, kl je v začetku služil skromni nalogi kol podpora kontrabasu, v 17. stoletju pa je žo poslal partner vijolliie v sonnlni literaturi, zlasti pa v orkestru. Solisl čellst gospod Juro Tknlčič, znan naši koncertni publiki H zadnjega dr. Cerinovega koncerta, je na nedeljskem glasbenem predavanju svirnl sonato Benedeltn Marcella, ki je živel kot kancler In glasbenik v 'trescii od 1. 10S0. do 1740., torej staro scodovlnsko zanimivo skladbo. Dal le ie ' prcdnnšal še eno Beethovnovih sonat za Čelo, s katerimi smo lahko spoznali razloček med sonato prejšnje dobe in izpopolnitve nje oblike po klasikih. Virluozna, tehniško fenonienalua igra g. Tkalčiča jo pripomogla obem sonatam do velike veljave, tembolj, ker je imel solisl v pianistu g. C. Ličarju istovrednego dopolnjujočega klavirskega spremljevalca. Mladina je izvajanja obeh mojstrov hvaležno kvltirala z navdušenim prisrčnim odobravanjem. Mariborsko gledališče. Pri sobotni reprizi Bnlzucovega »Mercadela*, ki je bila dobro obiskana, jo prijetno iznenadila sprememba zasedbe Mercadctove soproge z g. Bukšekovo. To je bilo edino umeslna zasedba pri sedanjih dramskih ženskih močeh ki jih imamo v Mariboru. Gospa Bukšekova je bila res lina salonska dama, kl molče prenaša težko breme možo-vega spekulnčijskega življenja, n v odločilnem trenutku poknžo odločnost, katero narekuje njeno nepokvarjeno srce. Glavni junak g. Grom se je med tem že tudi naučil vloge in je povsem zadovoljil. Lepa igra zasluži, rln si jo ogleda vsak Mariborčan. Nedeljski predslavi sla bili obe dobro obiskani. Gostovanje IludožcstvcnlkoT v Iteo-irailii, Zagrebški listi poročajo, da ro člani moskovskega Hudožcslvonegn tea-Ira, ki se od 10. do 18. I. m. mudo v Zagrebu, po dokončani turneji mod Ilrvntl podajo na gostovanje v Beograd, l;jer prl-rede štiri predstave. Kaj pa Ljubljana? Ali no misli na lo, da bi lludožeslvenilte porabila na coc-tovanio vsai za car dni? CEZAR BORGIA (Otroci papeža.) «" Zgodovinski roman s predigro iu 0 dejanji. Rj/.koJuo opremljeni film, kateri nam pred očuje življenju papeži Ali-kusudia VI., ujegovi-ga siua Cezarja iu hčerko Lukiecijo Borgio. POZOR! Predstave vsak dan ob 4., V» 7. in '/,9. uri. POZOR! Blagajna je odprta od 10. ure dopoldne dal.e. daj je še reklamacija nekje obtičala. Kakor bi bilo vse skupaj v morjo padlo. Končno jc prišla pošiljka vendarle uazaj — po 4 mcsecih. Ležarina stane vsak dan 1 dinar, kar je znašalo precejšnjo vsoto, ker Je paket veliko število dni ležal pozabljen na naslovni pošti. Plačal sem torej še ležninske stroš' e, ki jih je zakrivil odino in samo ondotni poštni uradnik. Ali je tako poslovanje v prid občinstvu, obrti iri trgovini ter v ugled poštni upravi? Pripomniti mi Je še treba, da ni to morda edini slučaj, ampak taka uradniška brezbrižnost vojvodinskih, macedonskih iu dalmatinskih pošt nas često zadene. r. llolikfl f*n »' Solato iiml, ako ku-VillRU Oft liU pile Idagoilrng e preden si lis ogledni« ni«kili con r trgoviui „DANICfl» EVI aj zel j & RaJšelJ Ljubljana, Tur.aškl trg št. I (bivša Prenkrbovaliiica). Velika »elo;a hlaca, htačevine, lamel«, kontcuini*, tiskovino, barhonta, fl:ilu-le, odej, pletov, uogavic, rokavic, kravat, unije, ovrunikov, prrdpaguiknv, jopio ter najrazlične šega drugega bliiga. — I-totiim za'og;a uinla vach vi s t. acs Fostrcžha vo.tua ia točna. , * Nepošteno politično sredstvo. Z ozirom na poročilo o obsodbi bivšega poslanca g. Ivana Uroka pod gornjim naslovom, nnprošeni smo, da zadevo resnici na ljubo sledeče pojasnimo: Predvsem ni šlo za kak nepošlen političen čin. Letošnje leto je izvedel Ivan Urck o svojem bivšem prijatelju občinskemu odborniku in gerentu okrajnega zastopa v Brežicah Francetu Kene, da je isti med vojno zagrešil ponovno tatvino vina iz zaklenjene kleti, dalje, da je svoje pomagnče na-aovarjal, da nuj isti stranki ludi ukradejo debelega prašiča, dalje, da Je tekom dolgih let v družbi izvrševal lovsko tatvino. Urekovi politični prijatelji so zahtevali, da se mora Kene takoj Izročiti sodišču, ker vendar ne gre, da bi taki ljudje sedeli v javnih zastopih, llrek jih je pre-prosil, da so z ozirom na nedolžno Ke-netovo rodbino od svoje zahteve odstopili, obenem pa je sporočil Kenetu, kaj je Izvedel o njem in zahteval od njega, da so umnkne iz javnega življenja. Ker Kene tega nasveta ni ubogal, je prišla stvar pred sodlJčo. Kene pa jo llrekovo pismo po preteku enega meseca izročil sodišču, češ, da ga je tako razburilo, da je dobil težko srčno bolezen. Sodišče je nn podlagi te ovadbe obsodilo g. Uroka radi — izsiljevanja, no da bi dopustilo ponujene dokaze, da je ravnal v najboljši veri, da prihrani Kenetu pečat sramote. Proli obsodbi jo vložena ničnostna pritožba. Oglejte si! Ocleite sil Na žarečein pesku ali Oni.kinmro-kadar ljubijo se imenuje moderna pustolovna drama sedanjosti, katero predvaja Kino ,Ljub!jansUi dvor' v glavnih vlogah kra-sotico Wan.!a Hawley, Jacqueline Logan in Mllt.m Sills, kateri igra svojo vlogo tako mimo, ljubko, da sc mu človek čudi. Slike^-fVla sijajne in vse nanvne. ; bi bilo dobro že sedaj, kdo nanj reflekli-ra, zato naj dotičui pošljejo svoje naslove ija Aleksander Tomaa, engleško ameriški oddelek, Aloma Coiupai.j-, Koiigres-1 ni trg 8, I. nndstr., Ljubljuna. Kdor hoče odgovor, naj priloži znamko v to svrho. i * Nespodobnost. Radikali izdajajo nekak Pušičev almanah, ki ga priporoča upravništvo s posebnimi pismi, m. dr. tu-' di vsem občinam, uradom itd. v kuverti, na kateri je natiskano: »Pohvaljen iu pre-' poročen od Nj. Vel. kralja, Nj. Sv. Pn-trijarlia, Narodne skupščine, kraljevske vlade, vrhovne komande itd.* Malo ljudi j bo opazilo, da se to priporočilo nanaša ua delo cViduvdan, hlstorijn srbskih vojn* j in ne na radikalsko partizansko knjigo. 1 Gre torej za prosto zlorabo, na kutero beograjski listi opozarjajo širšo javnost. * Smrt stoletne starke. V Beogradu je umrla te dni Jovanka Zdrnvkovič, kl je dosegln visoko starost 100 let. j • Smrt vojaka pod tirzov lakom. Dne 3. t. m. zvečer se je nn progi južne železnice pri Ccrnomercu dogodila velika nesreča, katere žrtev jo bil vojak 85. peš-pollta Zivotije Spasič, doma iz Varoši, okraja moravskega. Hoteč Be izogniti tovornemu vlaku je skočil na drugi tir, po katerem pa je isli čas pripeljal brzovlak, ki je nesrečneža popolnoma razmesaril. * Tatvina t Kočevju. Ob priliki neke znbavne prireditve v Kočevju dne 2. t. m. i jo ukrndel neki tat soprogi gimnazijskega I ravnatelja, gospe Ani Burgar srebrno žensko torbico z vso vsebino, med drugim kukalo, rokavice In večja vsota denarja. Skupna škoda znaša 8025 Din. * Razne nesreče in nezgode. Jeran Franc, hlapec pri Kotniku na Viču, je vozil s parom konj težke hlode. Po nesreči je padel pod voz in so mu kolesa zlomila rebra. — Ferk Vekoslav, premiknč južne j železnice v Trbovljah si je pri delu zlomil levo roko. — Tisel Stauko, sin kočarja v Rašici pri Turjaku je skakal po naloženih hlodih. Eden izmed hlodov mu je padel na levo nogo in mu jo popolnoma zmečkal. Vse poškodovance so prepeljali v bolnico. Iz Ljubljane u— Tcter Porenta +. V Šiški jc umrl v starosti 54 let g. Peter Porenta, rodom iz St. Vida nad Ljubljano. Bil jc zapo. slcn v bivši Vodnikovi tovarni za kis nad 24 let in sc kot delavec z žulji na rokah velikokrat pohvalil, da jc Sokol in nacionalist. Peter Porenta jc bil član »Sokolskega društva« v Šiški in sc ak. tivno udeleževal telovadbe ter sokolskc. ga dela žc od leta 1899 naprej. Do zad« njega občnega zbora jc bil tudi odbor« nik »Sokolskega društva« in jc navzlic prilctnosti vedno ostal vzor telovadca, zlasti za najmlajšo generacijo. L. 1912 se jc pokojnik udeležil vscsokolskcga zleta v Pragi, po prevratu pa pokrajin« skega zleta v Mariboru, v Ljubljani in v Osijcku. Na vscsokolskcm zletu v Ljubljani jc nastopil kot najstarejši te« lovadcc pri prostih vajah. Brat Peter l Porenta jc bil jeklenega značaja, izred« no dobrega srca in mož, ki ni svojega socialncga čustvovanja ter demokratske I ga mišljcja nikdar zatajil in nikdar iz« prcmcnil. Ostal bo vsem, kl so ga po« znali v najlepšem spominu! j u— Zadnja pot g. Franca Adamiča. V nedeljo popoldne sc jc vršil ob šte« vilni udeležbi občinstva pogreb posest, nika in vclctrgovca g. Franca Adamiča. Pogreba sc jc udeležilo tudi članstvo Sokola I. v civiiu z znaki in St. Pctcrsko politično društvo JDS pod predsedstvom g. Josipa Turka. i Sokolsko društvo v Šiški poživlja svoje članstvo, naraščaj in deco, da se udeleži pogreba umrlega, nepozabnega in požrtvovalnega brata Pelra Porente v to-rek dne 12. februarja. Zbirališče članov v krojih ln članslva v civiiu s sokolskim znakom, naraščaja in dece je ob pol Ireh popoldne v društveni telovadnici. Odbor. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva . dnevn so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Marija Kovač, hišnica, 85 let. — Viktor Moro, generalni reprezentant, 62 let. — Peter Porenta, klobučarski pomočnik, 54 let. — Josipina Urblč, di. jakinja, 17 let. — Jurij Sušiiik, lilapcc, 55 let. — Terezija Mcdvc-ščck, posvs;, nlkova vdova, 64 let. — Matija Tanko, užitkar, 55 let. — Marija Antončlč, dni, narica, 24 let. — Stanko Kušar, sodarjev sin, 5 mcscccv. — Adolfina Porupsk-: trgovčeva hči, 4 mesece in pol. u—Sokol I. priredi svoj običajni plci na pustno soboto dno L marca v Kai zini, na katerega opozarjamo nupredne in Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Doi stojno maske dobrodošle. — Vstopni« za ples se dobivajo v predprodaji v dru štveni pisarni na Taboru. Za članstvo znižana vstopnina samo v predprodaji. u— Prihodnja plesna vaja T. A. sc vrši v petek dne 15. t. m. u— Predsednik stanovanjskega obiti stva I. stopnje gospod podžupan dr. Iv, Stanovnik »prejema stranke vsak pontj deljek In petek od 12. do 13. ure popnl, dne na stanovanjskem uradu Dunujsk« ccsta št. 40, soha št. 2. u— Gospodarsko In Izobraževalno društvo z« dvorski okraj vabi svoje člai ne k pogrebu svojega društvenega b!m gajnika g. Janka V a j d e , ki sc vrši danes ob 4. uri popoldno iz državne boli nice. Dragemu, vestnemu in značajnemu somišljeniku in članu blag spomin, njo govim ostalim pa globoko sočutje. u— Kje je tat? Francu Bcdcnu na Tr. žaški cesti št. 4 jc ukradel nekdo pat novih čevljev, več brisač, dva suknjič« in šal. Tudi podnajemniku Ivanu Sckšu je tat odnesel par hlač. Kot storilca je policija včeraj prijela nekega brczposcli nega pckovskcjja pomočnika Mirka K. iz Novega Vodmata, ki je tatvino tudi priznal Iz Maribora a— Tipično taktika mariborskih Nemi cev, Velcmlinar Schcrbuum je iskel po raznih avstrijskih listih oskrbnika u svoje veleposestvo pri Sv. Miklavžu pod Mariborom. V jugoslovcnskih listih te. ga seveda ni storil. Te dni je res najel nekega Nemca Iz Avstrije, ki bo v krat« kem nastopil službo. Ker pa imamo to< zadevne predpise, da se smejo inozemci Ic v izjemnih slučajih sprejemati v služ< bo, če ni domačinov, opozarjamo na ta slučaj pristojno oblast. Za zadevo naj se tudi zanimata sekvester Scherhauma in državna borza dela. Kakor jc znano, Ima Schcrbaum tudi druge inozcmcc v službi. Ali pa morda pripravlja Schcr« baum zanesljive agitatorje za volitve n« deželi med nezavednim ljudstvom, ki jc od njega gospodarsko odvisno? a— Mariborski drobiž. Duncs, v torek ob 20. uri sc vrši v hotelu Kosovo dru« žahni večer v počast udclcžcnccm poli« tične šote JDS, ki jc včeraj pričela v Mariboru. Za to šolo je prijavljenih 20 mož in fantov iz dežele. — Slovenska čitalnica v Marihoru priredi slavnostno proslavo stoletnice rojstva srbskega li« rika Branka Radičcviča. — Praško gla« silo »Oeškoslovcnske jugoslovanske !l< gc» Izide prihodnjič kot mariborska šte« vilka. Gradivo za to številko pripravlja mariborska liga, ki ima v četrtek dne | 14. t. m. ob 18. v Grajski kleti tozadc. ven sestanek, na katerem sc bo razprav Ijalo o ostalem delokrogu mariborske lige. Iz Celja e— Celjski kapucinski most, ki je do lal zadnja leta mestni občini veliko pre. glavico, je po zaslugi sedanjega občim I skega zastopa tako temeljito popravljen da bo držal po mnenju strokovnjakov šc najmanj deset let. Tudi zunanjost mostu jc prav lična. Prihodnje dni se vrši knlavducija, promet jc žc zopet po« polnoma normalen. Stroške, ki so bili ! prelimlnlruni na približno 250 tisoč Din, krijeta po večini mestna občina in dr» žava, manjše zneske pa prispevata tudl okrajni zastop in okoliška občina. I e— Plesna prireditev nemškega pev« 1 skega društva v Celju jc letos potekla j brez vsakega incidenta. Ncmci so to pot vabili Ic bližnjo okolico ter so se vzdržali vsakega izzivanja. Policijski aparat, ki jc bil v pripravljenosti ni imel povoda za kako intervencijo. Mnogi u« delcžcnci prireditve so zapuščali hote! Union šc le v prcccj poznih dopoldin« skih urah. Upamo, da naši somcščml nemške narodnosti ne bodo zopet trdili, da so zapostavljeni in da jih preganjajo oblasti. — V nedeljo je bil v Narodnem domu drugi železničarski ples, ki jc bil zelo dobro obiskan In potekel v naj' lepšem razpoloženju. LISTNICA UREDNIŠTVA. «Srečke - Medvode«. Glede vprašanja o izžrebanih srečkah ne moromo dati nobenega pojasnila. Ako šo veste, pri kateri b.inki so bilo kupljene, izvesto tam, sicor pa je itak na vsaki srečki naslov loterijsko uprave. Ta bo gotovo dala določen odgovor. Samo torek 12. in sredo 13. * Kitajski tižol «8oy». V zadnjem *asu se kaže pri nas nekaj zanimanja za kitajski fižol l:o stanje. Nni izvoz je porastel in trgovinska bilanca za prošlo leto ni več pasivna. Takozvana deflacijska politika povzroča splošno pomajkanje denarja, kar nedvomno zelo ovira uvoz, dočim izvoz stalno narašča, kakor sc vsaj za« trjuje z raznih strani. Vravnovcsen je tudi državni proračuu. Poleg teh temeljnih razlogov, ki dvi< -,n'jo mednarodno ocenjevanje naše va« lute, je zadnje hitrejšo naraščanje di« nar j d povzročil gotovo tudi sporazum r Italijo, ki kljub temu, da je za nas ne« ugoden, vendarle ustalja odnošaje na« prani Italiji, kar vzbuja zaupanje inozemstva napram naši državi. Gotovo je baš to tudi vzrok, da raste v Ameriki vera v naše gospodarske prilike, kar so izraža posebno v močnem porastu ob> llgacij Bleerovega posojila. Ako bo prihodnja letina istotako ali <"saj prilično povoljna, jc računati na daljnji krepek porast dinarja. Dosetla« nji izgledi, kolikor sc pač dajo preceniti v zimskem času, so ugodni. S temi oko!« juuija u ]. p0 sporazumu, k! jo doslej nostmi^moramo računati zc danes, kajti | ^otežen, prejme naša država še 5 rnili-i i- — jonov zlatih kron. se jo trgoval v malih količinah po 6150 do 000 Din, beli po 700 Dln z vtovorne postaje. = Carinska konferenca v Celju. Gro-mij trgovcev v Celju, naznanja vsem pridobitnim krogom celjskega okoliša, da so vrši v Celju dne 12." febr. ob 8. url zvečer IV. carinska konferenca v pro storili Javne skladiščne In prerozno d. d. (Savinjsko nabrežje št. 3, I. nadstr., poslopje carinarno). = Konkurz tovarne za špirit In drože v Račjem pri Mariboru. Iz Maribora nam poročajo: Nad tvornico za špirit in dro-že v Račjem je otvorjen konkurz.. Po vojni je tvornico prevzela delniška družba na čelu z Jadransko banko. Baje obstoji namera, da to to t arna preuredi v pivovarno. — Angleško zanimanje za luko Baroš. Te dni je odpotovalo iz Zagreba na Reko več uglednih angleških pri urednikov, ki so si ogledali luko Baroš, tamošnje naprave, svobodno reško luko ter si zabeležili potrebne podatke, ua podlagi katerih bodo proučili možnost organizacijo angloškega ui severnoameriškega prometa z Reko. Angleški privredniki so odpotovali nato v Trst. = Llkvldiicija Avstro-ogrske banke. Iz Beograda poročajo: Dr. Dragutin No-vakovlč, ki jo zastopal našo držalo v likvidacijskem ooni Avstro-ogrske ban ke na Dunaju, so jo vrnil v Beograd in podal poročilo o svojem delu finančnemu ministru. Popolna likvidacija Avstro-ogrske banke so bo izvršila do konca lu, da uničijo s tolikim trudom vzpostavljeno stabilnost. Oficielni kurzi tujih plačilnih sredstev v Borlinu 30 v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem na zunanjih borzah. Zanimivo je, da jo obenem movaicl so bili odpuščeni v polminutnih presledkih. Naši smučarski prvaki so dobili prccej neugodne številke in sicer: SvigeiJ 49, Zlnaja 37, Kajzclj 43. Nezgod nI bilo nlkakllL Cilj Je bil v Kranjski gori na pobočju z lepim iztekom, ki so ga vsi smučarji krasno izvozili. Prvak Jugoslavije je postal za to leto Zdenko Švl-eell (Lj. S. K.), ki je dospel na cilj v 1:29:37.3. Da je Švlgelj faktično naš naj- ncdvonino je, da bodo žc eventualni dobri spomladni izgledi žetve pri sc« danjem stanju močno podprli tcndenco naraščanja dinarja. Da jc dinar danes ua poti ozdravljenja, jc ugoden znak tudi to, da je rastel jako polagoma brez -osebnih vznemirjujočih sunkov. Ta dejstva pomenijo, da sc mora na« >e gospodarstvo končno v svojem prav« ^u preorientirati, to be pravi: doslej jc računalo s stalnim padanjem dinarja, a jdslej bo moralo s stalnim naraščanjem. Trdno smo uverjeni, da jc to potrebno ter da nas naši računi okrog dinarja nc varajo. Vsi posli se bodo morali voditi •dslej po kalkllu porasta dinarja. Sc« veda ne bo prijetno to onim, ki so se loslej udejstvovali na nasprotni bazi, in v*ero. ki so zadolženi v dinarjih. Dobro ia bodo zadeli tisti, ki imajo dolgove v tujih valutah, ker se jim bo z nara« canjem dinarja razmeroma manjšal iolg. Naraščanje dinarja pomeni nada« lic svarilo trgovcem, da si nc nabavljajo prevelikih zalog ter da sc na ta način Ponoven padcc nemške marke. Nem ška, marka je ponovno znatno padla rja newyorški in drugih borzah. Nemški listi domnevajo, da so tajno silo zopet na de- Domače borze 11. februarja. ZAGREB. Na efektnem tržišču je bil slab promet. Največ so se tržilo delnice Jugoslovensko. Tendenca je bila Blaba. — Na deviznem tržišču so tečaji takoj znatno oslabeli in so so zopet nekoliko učvrstili koncem borze. Notirale so devize: Amsterdam 3150 do 3180, Dunaj 0.1178 do 0.1198, Budimpešta 0.285 do 0.815, Bukarešta 41-75 do 44.75, Italija lzplnčllo 307.5 do 370.5, ček 307 do 370, London izplačilo 302.80 do 395.30, New-York ček 83.025 do 8-1.625, Pariz 382.75 do 387.75, Praga 243.85 do 846.85, Sofija 60.5 do 63.5, Švica 1463.75 do 1473.75; valuto: dolar 82.75 do 83.75, Kč 242.5 do 245.5, švicarski franki 0 do 1470, liro 863 do 360; otekli: Eskomplna 150 do 164, Iiipo 88 do 90, Jugoslavenska 143 do 145, Ljubljanska kreditna 230 do 235. PraStedlona 995 do »97.5, SInvenska 105 do 107, Srp-fika 139 do 140, Seferana Osijek 1450 do 1500, Narodna šumska 132.5 do 140, Gut-mann 1000 do JC40, Slavonija 172 do 175, Trbovlje 820 do 830, Tvornlca vagona 160 do 165, Vevčo 177.5 do 182.5, 7 odst Investicijsko 04 do 65. . BEOGRAD. Devize: Amsterdam 3150 do 3160, Dunaj 0. 1185 do 0.1187, Budimpešta 0.80 do 0.32, Bukarešta 42.75 do 43.25, Ženeva 1465 do 14G7, London 362.5 do 363.5, Milan 367 do 868, New-York 6-1 do 84.25, Praga 144.75 do 245, Sofija 01.5 do 02.5; valute: dolar 83, funt 859, mK 0.21, Ieji 42.75, francoski frank 8S5, KČ 243. z nemško marko ponovno oslabel fran- j huljši smučar, ic razvidno iz tega, da je coski frank. startal kot 49., prispel pa je na cilj kot 3. Prehitel je tedaj 47 tekmovalcev. Pri Tamarju, približno na tretjini proge, Je bil že 14., pod Svatno 9., na cilj pa je dospel kov tretji. O. Sv Igel j Je s tem v drugič dobil smučarsko prvenstvo Jugoslavije. Drugi je bil naš mladi Vlado Kajzclj v 1:36:02.5. Sledili so Stanko Kmet (Lj. S. K.) I:38c35.1. 4.) Godec (Skala), 5.) Predalič (Skala), 6.) Ogrln Gustav (Skala), 7.) Janša (Lask), 8.1 Oitzl (Skala), 9.) Zlnaja (Hašk), 10.) Cop (Skala), 11.) Janša Janko (Lask), 12.) Hurtman (Lask), 13.) Šlrcelj lilnl.o (Ilirija), 14.) Bcnkovlč (Hašk), 15. Juvun (Skala). V damskl tekmi si Jc letos zopet priborila prvenstvo Jugoslavije gdč. Miltt nioudkova (Ilirija) v 36:47.3. Sledile so: frlan Mila (Skala) 37:01, 3. Vider Mira (Ilirija), 4. Koželnlk (Skala). 5. Sepcta-vec (Ilirija), 6. Kosier (Ilirija), 7. Zobcc (Ilirija). Ena tekmovalka jc izstopila. — Damska proga ie vodila od postaje Planica v Kranjsko goro in je bila dolga približno fi km. Ho sijajno uspeli tekmi, kateri je prisostvovalo mnogo športnikov iz Slovenije In Zagreba in ki jc bila učinkovita manifestacija smuškega športa, so se raz delile nagrade. Prvak SvigeiJ je dobil bronast kip smučarja, prvakinja Bloudkova pa kupo iz kino srebra. Zastopnik JZSS g. Goreč ie ob tej priliki pozdravil navzoče olimpijske tekmovalce, Kojzclja, Svlglja in Zliiajo, ki so prišli naravnost iz Chamonlxa v Planico. Poudarjal Je, da ie ta trojica, čeprav nI mogla doseči hudi svetovni konkurcnci taktičnih Sokol Občni zbor župe Ljubljana I V nedeljo, 10. t. m. jc imela Sokolska župa Ljubljana I. svoj redni občni zbor, ki jc bil polnoštevilno zastopan po dc« legatih v župi včlanjenih društev. Občni zbor jc otvoril župni starosta dr. V. Krejči, ki jc v svojem nagovoru očrtal pomen župe in nično delovanje. Kot najmočnejša župa v J9S zavzema v or> ganizaeijl nekako vodilno mesto. Savezni delegat Bajžclj pozdravi ob. čni zbor v imenu Savezrtcga starešinstva , .. . . , želeč mu najboljših uspehov pri zhoro« izbcgneio ncpnictnim poslcdicam. . . . . !,., , ' , , , i. . j. . . . , | vanju in omenja v kratkih besedah naj« C bolišanjem dinarja se bo stalno » , ., , . . , vn?npKi» 7jinnvp 7a nrilmrinin«! 7litcfi oiniljevala denarna kriza, ker bo pove« trebi pritegniti v sokolske telovadnice. Tudi žensko mladino naj so privabi v sokolska društva In potom pouka mate ram naj se omeji ples mladine v pro zgodnji dobi. Govornik ni za prepoved plesa, toda odločno se izjavlja proti plesu, ki ga danes goji mladina že v než« nI dobi 12 do 14 let. Dnevno časopisje naj se pridobi zato, da bo imelo stalno sokolsko rubriko, kakor jo im« doslej «.Iutro». V vse mladinske organizacije naj vstopijo tudi sokolski delavci, kar bo velike koristi za obe strani. Br. dr. Pcstotniku je na kratko od> govoril br. Ambrožič, ki jc soglašal v tem, da imamo premalo delavcev, ki bi sc žrtvovali za Sokolsko delo, nakar je bilo poročilo br. načelnika soglasno odo brcno, starosta br. dr. Krejči pa je izja« vil, da bo /upno predsedstvo upošteva, lo nasvete, ki jih jc izncscl br. dr. Pe« uspehov, častno zastopala jugosljvenske barve na prvi zimski ollmpliadl. Dalje se je zahvalil velikemu županu g. Spor-rj h: dlvlzljskemu komandantu Stojano-vlču za brzojavne pozdrave. Ponovno morimo omeniti prebivalstvo Kmnjskl gori In v Ratečah, ki jc smučarje sprejelo z znano ljubeznivostjo. Vsa prcrcdl-tev Je pustila pri vseh udeležencih, tekmovalcih in glcdaScIh, utis izredno lepo-ga In prijetnega smučarskega dne. važnejše zadeve za prihodnjost, zlasti i!ana vrednost zahtevah manjši" obtok Ipa prip0r0Ča "stopnikom <"ru*tcv, d* .'stotnik. bankovcev. Nedvomno pa se dviganje P">Pfl8'™J° med *lanstvom sokolske U« Sledila so poročila blagajnika (Koct <1. iri Snr,m(-ni(-n If^r ,i> hi, r,vnn nn: dinarja nc smo forsirati, ker se lc z zelo počasnim naraščanjem uravnavajo ccnc po valuti in sc s tem ne zavira izvoz, ki bi seveda takoj zastal, čc bi ccne ino« iremstvu ne konvenirale. To lahno naraščanje dinarja zopet *\jfcuja zaupanje prebivalstva v dinar in bo poslcdica tega vedno večj« varčeva« r.ic. Varčevalci bodo s svojim varčeva« njem nagradeni s povečano vrednostjo, obenem pa jc varčevanjo samo na sebi ste in Spomcnico, ker sc bo ravno po* tom sokolske literature najbolje utrdila sokolska zavest in razširila sokolska ideja. Izčrpno poročilo poda tajnik dr. Volk ki pohvalno omenja agilno delovanje vseh članov župnega predsedstva in kon statira, da se jc uvedba župnih okrožij — ki jih šteje župa štiri — dobro obne. sla. Zupno predsedstvo jc predložilo za letošnji sabor dva važna predloga, nam« . _ , .__,. , . , . . , reč glede stalnega sedeža Savcza in glc- eden izmed temeljev, ki podpirajo vred . •j • , . , .. , . , r, _ . u-/ • i dc lzdaianja sokolskih znakov potom Zt rt±ll T Llr: Savcza. Župa je objavljala melnejšim razmeram je to, da dobiva med prebivalstvom tudi denar svoj po« men in ne samo blago, kakor jc to bilo /lasti med vojno in v prvih povojnih letih ter v manjši meri do najnovejšega časa. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (11. fe« bvuarjc.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst., 2 vagona 332.5 do 335. Ječmen: baški, 67 do 08 kg, 3 vagoni 315 do 322.5. Turščica: baška, 10 vagonov 240 do ■M5; duplikat kasa, 7 vagonov 247.5 do J50; apribmaj, 2 vagona 257 do 260. — Fižol: baški, beli, 1 vagon 685; pisani, 1 vagon 540. Moka: baza «0», 1 vagon 520.5; «2», 1 vagon 450; «6», 3 vagoni '20 do 330. Otrobi: bunatski, 1 vagon 175. Tendenca nestalna. Tedenski pregled žitnega trga. Na zunanjih tržiščih je bila prilično čvrsta cena za oves, ječmen tn turščico. Pri nas je stalna čvratoča dinarja ovirala porast žit-iilli cen. Pšenica, ki se je predzadnji to- vso svoje delovanje v lastnem župnem Vcstniku, ki mu jc bil do letošnjega leta urednik Mirko Ambrožič, od novega leta dalje pa je prevzel uredništvo župni podsta« rosta Vcrij Svajgar. Tajnikovo poročilo jc bilo z odobravanjem sprejeto. Zupni načelnik Ambrožič poroča, da jo župa priredila prednjaški tečaj, ki jc imel 32 obiskovalcev, ki pa doslej šc ni« so položili župnega izpita, ker jc bil prednjaški zbor mnenja, da naj sc iz> piti ne vrše takoj po tečaju. Župni zlet je bil v Kamniku in jc bil tehnično do« bro pripravljen, ic udeležba jc bila pre« majhna. Vsako okrožje ima svojega teh ničnega zaupnika v župnem T. O., kar obeta roditi dober sad. Dalje omenja vse važnejše prireditve, ki bodo v okvi« ru 2upc in Savcza v tekočem letu. Z ostro kritiko biča nedostatke, ki so vzrok, da je v nekaterih društvih pre« malo tclovadccv, in izjavlja, da v dru« štvih, kjer niso načelnik, načclnica In prednjaki prožeti s pravim sokolskim duho«i in ki jim nedostaje energije in vztrajnosti, ni pričakovati pravih uspe« hov in velikega napredka. Priporoča, da sc strogo izvede načelo, da je do 26, jan), nadzornika (Drcnik) in župnega statističarja (Svajgar), o katerih bomo se govorili, nakar so sc vršile volitve. Soglasno so bili izvoljeni: starosta dr. V. Krejči, Ljubljana I, pod« starosta Vcrij Svajgar, Ljubljana I, dr. Schiffrcr, Ribnico in dr. Jože Bavdck, Ccrknica, načelnik M. Ambrožič, načel« nlca Anuška Cigojcva, odborniki: Brcc, Capuder, Drcnik, Jcras, Kocijan, Pod« gornik, dr. Sajovic in Sclan, namestniki: Bricclj, Gorjanc Jože, dr. Subic In sc« stra Frlsova, prcglcdovalci računov: Go> rup, Lovšin in Lundcr, za zastopnika v Savezni odbor dr. Krejči, njegov namc> stnik dr. Pestotnik. Delegate za savezno skupščino, sabor in kandidacijski odbor določi župno starešinstvo. Gdč. Milči Bloudkova. den trgovala po 850 Din, je koncem pro-flega tedna padla na 340 Din. Znižala 6e jo tudi cena turščici. V manjših količinah in «Senegalac», ki st( v par lepih akcijah ogrozila avstrijski vrata. Častni gol za Jugoslavijo je zafcii prvi v 14. min. drugega polčasa, lirugi je obtičalo pod nogami obrambnega p-, ra Avstrijcev. V postavi se absolutno ni. sta znašla Dubravčič in Schiiiter (NIK.) 20 minut po 2. ufi Je prišlo avstrllsko. par minut za nlo jugoslovansko moštvi na polje. Po olicijcinein pozdravu nafc ga saveznega kapetana g. Ugriniča zastopnika g. Volkerta iz Dunaja, ie sod. nik g. Ilciitcs (Praga) točno ob pol dal znamenje za prlčetek. Potek Igre. Po par nervoznih sunkih uide napud A. proti vratom In Izsili kot proti J. (3, min.) Vrdjuka drži. Malo n*to zapusil Iiszda vsled karambola z Kupcem Igrišče; Hofbaucr (Ostmark) kot rezervi vstopi. (5. min.) Nato sledi kot proti J.; iz mešanice na «16 m» pošlle Wleser Idealen strel v desni kot. Vrdjuka plar.e, Izpusti. (6. min.) / : 0. Igra preide v srt-dino in poteka v dvobojih. Iz bega proli golu A. rczultlra v 10. min. kot proti K Edl čisti. Pet minut napadajo Avstrije' neprestano In ne izrabijo tudi dveh kitov. Zopet čisti Dasovlč: desna stran J. napada ln Izvfje v 22. min. kot proti A, ki ostane neizrabljen. Sledi še par obojc-| stranskih kotov brez uspeha. Kratko prd pavzo zavozl Babič sigurno šanso. Polčas 1 : 0. Po pavzi se prične zopet s streljanjem kotov. Teren je moker, žoga spolzka Ia udarci so ncslgurnl. Avstrija pritisne pošteno In drži 10 minut našo obrambo v šahu Strel za strelom drži Vrdjuka. Ru-pcc povzroči «foul»v kazenskem prostoru; sodnik diktira enajstmetrovko ia Hofbaucr zviša na 2 : 0 (10 min.). Tempo se stopnjuje. J. stisne in prenese m avstrijsko polovico. Petkovič strelja, tdl drži slabo, Jovanovič Izrabi ln ustreli Izpod njega v prazno mrežo. 2 : 1 (H. min.) Gromovit aplavz! Oboji forsinjo, In že v 17. min. pade po Wieserju tretji goL 3 : 1. J. vztraja. Petkovič drlhla, Tcufel mu Izmakne pred vrati nepravilno. Diktirano enajstmetrovko strelja Jovanovič vratarju v roke. Petkovič mora poškodovan oditi s prostora. Napadi s( menjavajo do konca. Wesscly Izrabi S< slab strel Vrbančiča in pošlje iz leve to-zantno v kot. 4 : 1 (41. min.). Igra kon ča pred našim golom. Sodnik g. Hcrltcs je bil v vseh ozirll brezhiben. Igra Je bila fair, moštvi di sciplinlrani tako da ni bilo protesti,v. -Tekmi Jc prisostvovalo nad 10.000 gleda! cev, kar znači vsekakor rekordno števil za lugoslovenske športne razmere Mei pesetniki so bile zastopane tudi državn In civilne oblasti, avstrijski konzulat tc številni ino- in tuzemski novinarji. Df seženi uspeh naše mlade reprczentancc' baš najboljši, vendar pa daje upravičen sklepati, da se bliža jugoslovenski spoi nevzdržno mednarodni kakovosti In pc stane v kratkem v vsem sportskem sveti upoštevanja vreden faktor. L.! Tii^ci "ir Od sobote na nedeljo je prenočilo v Ljubljani v hotelih in gostilnah 110 tuj« cev in sicer v hotciu UNION 38, med njimi sledeči ino« zemci: Barbarics Josip, potnik, ^lodling Dckleva Robert, trgovcc, Line; Donicalz Viktor, trgovcc, Dunaj; Fischer Avgust, zasebnik, Dunaj; Galeazzi Gabrijel, tr. govcc, Beljak; Gottreich Siegtricd, pot« nik, Dunaj; Gu'1-i-id Rudolf, direktor, Dunaj; Glascr Maks, trgovcc, Dunaj; Jeremias Alfred, trgovcc, Stuttgart; S. Kalman. direktor. Dunaj; Mcncarclli A., trgovcc, Roma; dr. Rothermund Maks, trgovcc, Drcsdcn; ^artori Ludvik, direk« tor, Miinchcn; VVochcsliindcr Johfnn, potnik, Sautcrn, N. Avstr.; Zcmanck F., potnik, Dunaj. SLON 21, med njimi niozcmci: Moscs Aribcch, potnik, Hamburg; Alvo Elija, trg. agent, Dunaj; Bock Salamon, potn., Jagemdorf; Finkcl Moscs, potnik, Du» naj; Genovcsc Izidor, trgovcc, Venczia; Piioni Ircncc, trgovec, Lecco. Dalje v hotelih in gostilnah: Južni ko« lodvor 14, L'oyd 5, Snča 2, Tratnik 2, Štrukcli 8, de Schlava 14, Stari tišlcr 8, Ravnik 1 in Ccšnovar 1. V noči od nedelje na pondeljck ] prenočilo 107 tujcev in siccr v hotelu UNION 34, med njimi inozcmci: Zot Engclbcrt, potnik, Dunaj; Zuckcrbiicki Leo, trgovcc, Dunaj; Diamant Josip, t govcc, Dunaj; Hcnkel Pavel, potnik. D' naj; Jilck Franc, inženjer, Brno; Kar Chaimovicz, industrijalec, Dunaj; Cas II Alcibiade, trgovce, Carpi; Marmori Ilugo, inženjer, Dunaj Mazzino Aldof industrijalce, Prcto Toscano; Maler Leopold, zas. uradnik, Črnomelj; Str katy Ivan, urednik, Praga; Schonbau Karol, trgovec, Dunaj; Viktorl Juli, tr Dunaj; NVohinz Karol, trgovec, Trst. SLON 21, med njimi inozemci: Mos Accordo Vinccnc, potnik, Torrc; Jos Bramo. lcsotržcc, Gorica; Dicfentha! Ivan, uradnik, Dunaj; Gottlicb Zdcnl žena trgovca, Dunaj; Gbhring Emil, si diter, Buchs; Hasslcr-Avgust, trgov Stuttgart. ' Dalje v h«tclili ln gostilnah: Južni S lodvor 10, Lloyci 7, Soča 5, Tratnik Štrukelj 7, dc Schlava 1, Stari tlšler Ravnik 1 in Amerlkancc 2. Lastnik In Izdalalel) Konzordl «Juir Odgovorni nrednlk Fr. Brozov Tisk Delniške tiskarne. 4. d. * Llublls J It 1mW 1 JE5ELJE in zadovoljstvo ,He z obraza vsako gospodinje, (0 vldl snežno belo perilo. I lahkoto In malo denarja joseže to, akokupujo vedno lo MILO ,.GAZELA" (gterega ee dobi v vsaki trgovlnll Ugodna priložnost! Pisalni stroji na obroke. THE EEI Go., LJubljana, Gradišče št. 10. Tiltf.m 6t. 288. tn Saplrogrnf in šnpirografsko potrebščine. Proden nakupite »vilo za plesna toll.ta, oglejte si xa:ogo pri 07 II R. Slnkovlc nasl. K. lm Ljubljana, lCestnl trg 19. Prodaja to konkurenčnih cenah! 10—15.000 Din ia dobro treovlno v Mariboru. ISČero- ... . , , stinov.nl« In hrana v MSI. I "»"<• " hoW. m lokalu. Ponudbo .a prosi na podrut-Iro ..Jutra" v Mariboru pod Drulabuica". 3287 Stan. v.aka beseda Mi par 7.a ..Popisov« n Is- In ..f.enllve- •• rafuna v.nka he.eda 1 r>ln. - PrlobAulelo .» I. mali o>la.t, kl «> plačani i napra| PlaCa .« Utiko tudi v znamkah Na vpr«»«n)» odgovarja uprava la, Ca Je vpraSaDju prllotena znamka •a Iidaiivur ur aianipularllaka prl.tojbioa (2 nin). PoliiStvo klub - garniture Itd., nudita uuj. entje ICruiuu & Arbar. ntlrarstvo, St. Vid St. 4 nad Ljubljano. 2'JUJ Pletenino Gospodična dobro Izurjena manufakturl-etinjs, teli premenlU službo. Gre uajraja v Ljubljano .11 Celje. Ponudbe pod ,,Manu-fakiura* ua podrul. ..Jutra" v Celju. 3211 vseh vr.t ln predtlakarlja roCnlb del — najmodernejši vzori 1 - eene nizke. L. Turk. Pred Sliolljo 1/1. v prejšnjem poslopju Kreditno bauke. 2303 Dcžniko popravlja In prodaja po zelo nizki ceni U. Itoatulk, Vod-ulkov trg (paviljon). 2936 (dobo) Oospodifna kl Igra goble ali začetnica, e e t S C o za daiuako kapelo — Narodni dom — kapelnlk ItaSkaJ. 3302 Pekovskega vajenca od 14—18 let utarega, poŠte-nlb itarSev, sprejme Franc M u r u , pekovski mojster Metliki. 3262 šivilja se prtporoCa ernj. damam na dom. Ponudbe nn upravnistvo ,,Jutra" pod ..Primorka". 3330 Kupujem tižol vsake množine. — Vekoslav Podlogar. LJubljana, Flori-Janska ulica. 3114 1 velika soba ali 2 inanJSI, solnem, se od-dasta. Kje, pove upr. ..Jutra" 3290 Družabnik ta večje mehanično podjetje Mariboru, no ISCe. Ponudbe pod ..MehanlCno podjetje" na pndrutnlco „Jutra" r Mariboru. o-SU Kupi sn® Nekaj tisoč kubičnih metrov jelkovega in smrekovega okroglega *40 lesa (gredo in koki), svežo posekan. 1'o.iroline ponudbe sprejoma tvrdka: „«015" 5. A, ZBrlcli, UstsrlstrcOe Hp. 13. Knjigovodkinjo veičo strojepisja ter slovenske ln Italijanske korespondence, sprejme lc*na družba v Sloveniji. Lastnoročno pi sane ponudbo s navedbo re ferenc pod Lesna" na Aloma Companjr. Ljubljana. 8328 Zavarovalnega potnika za mariborski okraj. 116« večja zavarovalnica. Stalno bivališče v Mariboru. Ponudbe pod ..Polnik fltev. 12" na upravo ..Jutra". 30'J5 Hnjcenejse in najbolj^ so Wli W *es3i vS iz Tovorne užpiic u Hušsli Manufaklurist zmožna in agilna starejša mo č, sprejme provizijsko zastopstvo z lastnim automobilom v so Slovenijo in del Hrvatsko. RcfUktira samo na solidno in zmnAuo velctvrdko. Cenj. ponudbe pud ,.Z 38"k ua upravo ,.Jutra". Krojaški pomočnik za veliko delo. se »p.rjmo takoj. »Martin Drlcl, kroJa.\ Trbovlje II, 828. 3213 Služkinja pridna In po&tena, kl zna ve llko kuhati In (pravljatl dru-fa hlSna dela, dobi takoj dobro m^fto. Nuslov pove upr. ..Jutra". 3211 Smrokovo storžo kupujem vagonske naklade tn prosim ponudbe s navedbo množine na naslov: Edvard filter, Vrhnika. 8310 Vovorifne, polhovo ln vse druge kože divjačine, kupuje v vsaki množini za Inozemstvo akozl vae leto D. Zdravit, Ljubljana, trgovina usnja, Florljanaka ulica ftt ft. 3088 LiuMtnnaki Zvon letnik 1028. prvo »tevllko. k n p I Tiskovna zadruga v Ljubljani. Prešernova ulica It. 54. Dvonadstropna hiša v sredini mesta, z velikim. praznim obriuiiulin lokalom, Akademik ■i stanovanji, kleti, se za Diu 1 200.000 proda pod ugodnimi opremljeno aobo z pogoji. Stanovanj* 2 »ob kup- električno razsvetljavo takoj tu na razpolago. Naalov pove *» od 15^ t. m Cenjene po- uprava ..Jutra" pod ..Prazen »•<"» ..B°U«a družina prostor". 3200 »ft upravo ..Jutra . 3322 Pozor, trgovci! V OJurgJevcu na glavnem tr- Lopo oproinljcna soba z električno razsvetljavo i BU^bo'proda modern'oMluiana n.eata ,jo odda rnVon- bila, v kateri je stara trgo- P°ru brei otr?k; TT vina mešanega blaga. V mestu ***** ',uvo »e vrUlJo tedenski ln mesečni sejmi. Usell in prevzame se lahko takoj pod ugodnimi pogoji. - Naslov pove uprava ,.Jutra". 32G3 Julra". 3324 Šivalni stroj ..8ingcr" dobro ohranjen, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 8264 Otroški voziček prodam. Ogled predpoldan. — Iložonec, Gllnce It. 220/1. xa trafiko. 3318 Stare,, i trg. pomočnik manuf&kturne In meAane ntro-ke, se sprejme takoj ali pozneje pri Francu Bclncrju. Podčetrtek. 3250 Potnik manufakturne stroke, se sprejme proti proviziji. Ponudbe pod ..Potnik" na podružnico .„..,, ..Jutra" v Celju. ftSNB Sestavil Ovf ja volna 15 k{j, lepa In Cista, po ugodni ccnl naprodaj. Vpra&a »e: Moste. Poljska cesta štev. 55. pritličje. 3312 Samotcž-vozičck nosil, teža k . 10 » 70 s 10 » HO » » 10 . 90 s 10 > KO » 10 . 110 . » 10 . 120 . 10 . 130 » Ponudbo tu od mefrov 260 naprej dolžine, od cm 'jO naprej Siriun, mudio iiriuti '-V/)!«. samo I. m II. vrsle, ozuaii naj ffl cena. Pismeno ponudbo je uasloviti: Mttrlo Budu, llutel Jnini kidotlior. 617 Lopa jedilnica Stavbna pnrcnla 000 m1 na Inko lepem pro-ln glasovlr. se prodaita. —1 štoru ob gl. restl nn OnrrnJ-Naslov pove uiirnia ,,Jutra". Rko. pol ure od Ljubljane, 2b50 se po ugodni eenl proda. — Naslov povo uprava ke. teli mesta za takoj. Ore °Srlnc, tudi ia blngajntearko. clafa | sl°-po dogovoru. — .onudhe na upravo ,,Jutra" pod ,,Dobrn moC". 3205 Prodajalka lirldna tn poStcnn. ISfie mesta v Špecerijski stroki, gre tudi ia blagHjolfarko. Dopise Je poslat!: J. Medved. Franko-lovo p. Vojnlk. 3275 Stavbeniki, pozort Absolvent stavbno rokodelske Sole. z ver-letno prakso, tesarske stroke, icll odgovarjajoč sluSbe v plnarnl ali Rot.-icijska črpalka 2G.000 J urne ztnoSno-tl. Se nova, se ptoda za 6000 Din. 3030 Enonadsfrnpna bi?a kurilnica, Novo me- I v dobrem stanju, nasproti de <1201 lavnle Jož. Sel. v Studencih __________I pri Mariboru. Krekova 4. se '| proda za 175.000 dinarjev. — Goron'ska narod, nosa ponudbe nn naslov: stok« kotnpl., "zelo dobro ohranjena, Kolnlk Stndenel pri Marl-nad slo let Starn s peto In boru, Aleksandrova cestn B. pripadajočim »iatlin klneem. se proda. Polzve In ogleda se lahko v trgoviol s papirjem H. Sax, Maribor, Crajskl trg. 3242 20.C00 Din posojila llčeta dva dr£. uradnii&a. zakonca, proti garanciji. — Pouudbe pod ..Sigurnost ' na upiavo ,.Jutru". 3277 Kdor osodi 20.000 Diu j za dve leti, dobi sobno opra- 1 vo lz hrastovega lesa In ku-biujtiko opravo. Naalov pove uprava ..Jutra '. 32U5 , &C00 Din IS6e v Iteootul »tlHkl vISJI uradnik, o5 let, lepe zasigu-rane eltztstt uee pri uiladl dami (ttull vdovi), katero bl v slučaju spoiazuuta tudi po-rodi. Kot varnost deponira drugu, ( u ust I In metiito. — Ponudbe pod £dfro ,.Dvakrat vrnjeno" na upravo ,,Julta" t 30S7 j Resnega kapitalista s prlbllluo 500.001) Din ISCera za ftpeeljclno '-guvsko pod jetje železne stroke s sodelovanjem aH po 'ogovoru. — a Pisarniški lokal *akoj na rnz-polago. — Ponudbe pod šifro ,,Grodel" ua upravo ,.Jutra". 3272 8239 Lopo opremljeno sobo s posebnim vbodom ln event. Frnncnsko-nom. slovar zunaj. Ponudbe podI .Dobra 3„ch,. willatte, Utblloth,k des moe na upravo ..Jutra i .. . . ,— Mask« zeleni plerot. Harlekln In Pl- . rat, se prodajo. Naslov pove brano, ISfe uradnik. Ponudbe uprava ..Jutra". 3237 » navedbo pogojev pod lltro i.*,,, i ..Miren la stslen na upravo ,,Jutra". 3250 Stanovanje I Uradnik l I 40 let star, zdrav, trgovsko 1 ' nnobrnSen, govori hrvatsko. nemSko In Italijansko, knjigovodja. korespondont bllani-lsl. ISče službe-kot vodja plsnrne. knjigovodja, blnenjtilk, eslirb-nik večjega poilj. tja aH to varne. Vstop takoj moiofi. — Ponudhe pod Ivan Hubert. Celje, Kralja Tetra cesta S!!.' allgentelnen utid praklls. hen Wlssens ter strokovne knjige obstoječe Iz ene ali dveh sob o opckarstvii, so poceni no- « k"1'1"" »Jeno souporabo prodaj. Naslov pove uprava S«e učteljlen klavirja v novi Jutra" 3234 blsi. Plača dobro. Ponudbe s označbo cene pod ,,1. muree" Kdor lioCe kal prodali Kdor hoče kal kupili Kdor ISče srnine ild. a on) iiiS9;l;a * Jutru" h oa upravo ,,Jutra" 82G5 Na stanovanje in lirano i se sprejme sakenskl par ali dvo gospodični, tudi dijakinji Elektr. ram-etilava. Uporaba klavirja. Maslov pov« uprava I ..Jutra". »f13 Prcvel Oton Zuvanill. Sen kresne noči. 13roš. 15 Din, vez. 21 Din, po poŠti 1 Din 25 p več. Macbetli. Broš. 15 Din, vez. 21 Din, po poŠti 1 Din 25 p več. Othcllo. Broš. 23 Din, vez. 29 Din, po poŠti 1 Din 25 p več. Julil Cezar. Uroš. 16 Din, vez. 22 Din, po poŠti 1 Din 25 p več. Beneški trgovec. Uroš. Ih Din, vez. 22 Din, po poŠti 1 Din 25 p več. Knjige se naročajo pri TISKOVNI ZADRUGI v LJUBLJANI ■■■ )č ' .'»i v'- ',, >;,V' Dobrega strokovnjaka ea izdelovanje svetlega usnja ln usnja za Jermena išoe srednjevelika tvornica usnja v inozemstvu. Samostojno mesto in ugodni pogoji zagotovljeni. Naslov s« iivo v upravi „JUTIU". «4» 118 »Dobro jutro, Glasa! Pripeljali smo našega najvišjega gospoda- Kako gre poveljniku?« »Wilfriedu je bolje. Trganje ga jo minilo. Bal sem se že tanj. A zdaj so ga je lotila bronehitte. Pa ne loži.« Glass je bil namreč zdravnik, študiral je medicino na univerzah v Mont-pellierju, v Parizu in v Berlinu. »Ali pridip, sem?« vpraša Durbos. »Da, In JCrieg tudi.« »Torej je' vse pripravljeno?« »Je!« Glass malio pomisli, potem pa vpra-Sa s tihim, negotovim glasom: »Ali najvišji gospod »vidi«?« V navadnem jeziku bi se to reklo: Ali čita Gld v tem trenutku naše mudi? »Ne!» odgovori hitro Durbos. »Znano mi je, dn si hoče odpočili možgane. Čul sem ga, ko je to dejal svoji materi. Rad hi si rtamreč ohranil svežost misli za oni veliJili dan.» »tO. junij še vodno?« vpraša Glass. • Menim, ,da.» »In . . . je kaj žensk na krovu?« »Ne!« odvrne Durbos. »Oh. slabo je to! . . . VTilfried, Krieg fn jaz stno z gotovostjo pričakovali... Eskimovkd se nam že kar gabijo! Bedaste, zoprne ženske , . , Durbos prasne v smeh in potolče bratranca po plečih — kajti Wilfried, Krieg, Glase in Durbos bo bili sinovi štirih sester — rekoč: »O, hotol sem te le malo razjeziti, dobri moj Glass! Vse ženske s Schvvalz-rocka so namreč v podmornici ... In moje mnenje jo, da vsaj po desetem junija najvišjemu gospodu ne bo treba več \iviseclratl ... In tako si boste . si bomo mod ženskami lahko izbrali, koikor bomo hoteli, in upam, da boljših, kakor so te vašo oljnatokožne Esklmovkc . . .» »Roi Gott!« krikne Glass, »tudi jaz pričakujem kaj boljšega!« T«.'sj se začu.je korak na aluminijastih tleh in obris človeka se prikaže v odprtini vrat. Oba umolkneta, se o-zreta, so strumno vzravnata in pozdravita po vojaško. Bil je VVilfried, poveljnik »Tečaja«, ki je prihajal v velikimi koraki v spremstvu Kriega, načelnika elektrotehničnega oddelonja. Ko stopijo v podmornico, se Krieg pridruži Glassu, poveljniku trdnjavske i posadk«, in Durboxu, kapitanu K a i -jser-Gotta, \Vilfried pa Izgine skozi | železna vrata, ki se za njim automa-tično zapro. V. Na rtiču Flora Medtem je pod poveljstvom Jacquesa Salnccra odiplula podmornica Ober-alles iz havreškega pristanišča, in sicer rano v jutro 31. maja. Na njej so sc nahajali laurenee Pafli in Grisyl, profesor Lourmel z Ruportom VI., osem ! pilotov in mehanikov neroplanov R.-C.-l in R.-C.-2 (aparata sama sta bila demontirana in razstavljena ter vamo shranjena v spodnjih prostorih podmornice), in moštvo dvanajstih francoskih in atvgleških mornarjev. Z letaloma R.-C.-4 in R.-C.-4 pa so odleteli Jean de Sainclair, Girard in dru-|gi njuni pomočniki proti severu, proti rtiču Flora, ki leži na Frane-Jožefovi deželi. 31. maji Pet dni po prihodu Kai-ser-Gotta na severni tečaj. Jacques Saincer je bi! dejal: »Od Havra do Spitzbcr^ov nc bora izgubil več časa kakor ga je K a i s o r-G o 11 iz G danska do Spitzbergov.« Rupert VI. jim je namreč, ko jo bil uspavan, rned drugim izdal tudi imo druge podmornice, ki so jo imeli War-tccki. In Jacques Saincor je govoril dalje: »Rtič Flora ali pa Spitzbergi — skoraj ista razdalja od Havra. V tem letnem času se rado dogaja, da je južni del Franc-Jožefove dežele, kjer leži rtič Flora, prost vsakega ledu. Nič me torej ne bo oviralo, in v dveh do treh dneh sem iz Havra na Flori.« »Če je Luciferju šle vse gladko,« je pristavil Nyetalope, »potem je že najmanj pet dni na tečaju. In ko se na rtiču Flora snidemo, bosta minila zopet. najmanj en do dva dneva. Torej skupaj sedem dni! Koliko dela bo Lu-cifer med tem izvršil! . . .» C b a r a 11 e s a re6 ni zadela nobena nezgoda in tako je podmornica dospela na rtič Flora le štiriindvajset ur kes-neje kakor Sainclair s svojimi spremljevalci. NvctaJope, ki je želel imeti v podmornici shranjena dva aoroplana z osmimi letalci je bil silno previden in dalekoviden: v slučaju namreč, da bi se letalu R.-C.-3 ali R.-C.-4 ali celo obema pripetila kaka nesreča, sta mu ostala še vedno aeroplana R.-C.-l in R.-C.-2, varno spravljena na podmornici, na razpolago. Stalo bi ga ie kaki dve uri časa, da bi ju zopet zložil in sestavil, potem pa bi nič več ne oviralo drznega Nvctalopovega načrta, ki si ga je zasnoval po razkritjih Rupcrta VI., ki jim je izdal vse, kar je vedel o Polarnem otoku, o utrdbi Warteck, o podmorski postaji, ki si jo je napravil Luclfer v bližini tečaja — le o nekaterih stvareh se je moral Sainclair še pomeniti z Angleži, bivajočimi na rtiču Flora. 2. junija popoldne se je vršilo posvetovanje, ki so se ga udeležili Sainclair, sir Patrick Swire, poveljnik Elm-vvoodske postajo, in osem njegovih glavnih sodelavcev. Mislite si lahko, kako zapTepažčenje je zavladalo med Angleži, ko so čuli, da ae na severnem tečaju nahaja ba-zaltni otočič Bredi ledu in snega, da so si na tem otočiču ljudje sezidali bivališča, delavnice, skladišča, da so si zgradili v ledu električno železnico, da so si groli progo z električnimi izžarjo-valriimi pripravami, da so si izgradili podmorsko luko, ki je bila dostopna podmornicam iz gorkih morij, in sicer pod lodom, pod debelimi ledenimi ploščami, kjer se je nahajal kanal, ki ga je elektrika neprestano vzdrževala v tako visoki temperaturi, da voda ni zmrznila! . . . Angleži niso verjeli svojim ušesom. A kaj šole, ko jim je Nyctalope govoril o posameznih fazah svojega boja proti Luciferju, ki se je vršil v Franciji, potem v Črnem losu in končno na Bermndih . . . Ce bi no vedeli, da je človek, ki jim to govori, sloviti Nyctalope, in če bi kapetan Girard in Pilou in Corsat ne potrdili brezpogojne istinitosti Sam-elairovih besedi, in fe bi Sainclair ne omenil podmornice 0 b e r a 1 i e s, po-sestrime Lueiferjevega K a t s e r-G o t-ta, ki mora že jutri dospeti na Floro s slavnim profesorjem Lourmelom, z Rupcrtom VI., Grotte-nmeistrom ua Itermudih, z Grisylo in Laurenco — bogme, Angleži n« bi verjeli ni bese. dice te neverjetne istorije, in požuri; bi se, da progla.se pripovedovalca u opasnega blazneža, ki mu je troba čfc prej odvzeti svobodo . . . V juniju je polarne noči konoc jj solnco ne izgine vseh štiriindvajset t: dneva s horizonta . . . Noči ni ,,, jj če bi si Angleži na rtiču Flora ne bili razdelili dneva za posamezna opravil^ kakor za spanje, obedovanje itd. itd. bi poslušali dneve in dnovo Nyctalo|)j in ga izpraševali o podrobnostih nje. govega nenavadnega boja proti fanti. Btičnemu Luciferju . . . Cas večerje — a jodlo se je bob malo, tem več pa govorilo! Po večerf zojiet nova in nova vprašanja, ua ka tera je Nyctalope neumorno odgovar. jal. A končno vpraša. tudi sir Patrick Swire: »No, in kaj nameravate sedaj?« »To — to pa je načrt, ki vam gj bom pojasnil in vas bom prosil, da gj boste i vi preštudirali, takrat, ko dospe sem Oberailes z gospodam Lourmelom in Rupert om VI.« »Dobro! A jutri je že 3. junija .. meni sir Patrick. »Ostalo vam bo le še Šest, sodem dn; časa,* pripomni malce naivno gospod Elias Carter, geograf angleške eksp«. dicije. »Zračne črte smo oddaljeni . . .» »Tisoč sto in dvaintridetset kilometrov,* odeovori Salnclairu geograf. »In Oberailes bo oddaljen kakih osemsto morskih milj od podmorska postajo Warteckov ... Tri dni , . tem času moram ali zmagati ali pj umreti, kajti živ ne prenosom sramote, ki bo zadola človeštvo, če Lucite; zmaga.« (Dalje prihodnjih Pozor, industrij ci! Prodam električno centralo, zvezano b parno žago, in sicer popolnoma novo Lanalokoato^-Jo, 95 PS, z novo sesaljko in čistilcem vode, vse novo jcrp>"nje, popolnoma novo venccijanko, okrožno žago Jcirknlarko), polnojarmenik ter delavnico z vsem potrebnim orodjem. Ker se nahaja to podjetje samo pet minut oddaljeno od postaje, je primerno za vsako industrijsko svrbo ter obsega dovolj prostora za razSirjenje istega. — Interesenti naj prašajo pri posestDiku Ludoviku Knhariču v Crmcžu. «45 IVAN ZAKOTNI K Telefon It 879 mestni tesarski mojster Telefon »L 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradtia lesenih mostov, Jezov in mlinov. Parna ža^a. ? Tovarna furnlrJa. Popolna damskih klobukov, slamnikov, nakita, baržuna, svilo, trakov, cvetk, paj&olana ln modistovskega blaga po tvor* nlikih cenah. MINKA HORVAT, modistlnja Ljubljana, Stari trg St 21. ses "Brej vsakega drug?ga obvestila. Potrti v npizmerni boli naznanjamo vsem prijateljem in znancem prebridko vest, da je nehalo biti zlato srco našega preljubega moža, odnosno očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda JANKA 1TAJBE pristava direkcije državnih železnic v Ljubljani ki je po dolgem trpljenju preminul dne 10. t. m. v 43. letu svoje dobe. Pogreb predragega pokojnika bo v torek dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne iz splošno bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v blag spomin. V Ljubljani, dne 11. februarja 1924. Tovarna5 t Bedekovčinl, Hrt. Zagorja, ključavničafa-samca. Pismeno ponudbe brei izpričeval je poslati na tuvaruo. Pravi „Goiser" čsvljl, čevlji za smuči ter lovski čevlji tfceh vrst be izdelujejo v zntni solidni čevljar»kl delavnlol 27 J. BRA1ER LJUBLJANA Turjaški trg (Breg) 1. Istotam so izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelavo. Gibi solidni PoitroDl telii! V Tiskovni zadrugi so dobi knjiga Velja Din 30. po poŠti Din 2 več papeža Lnkrecija Borgia, hči peža Aleksandra IV. Bukovo oglja suho, dobre kvaliteto, vilano, sa ekspert zmožno blato, kupuje vedno 6H5 Gnsrrino Iflarcon, Trst, Via San Aoactasio 10. Obredne oftrte i najnižjo cono franko Postojna naj se pošlje ui gorenji naslov ali pa na Ulov. RF.aroon, Straža (Dolenjsko). Kristina Moro, rojena Hudovern'g, in dr. Viktor Moro naznanjata potrta od žalosti v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je Vsegamogočni njih predragega, dobrega soproga, oziroma očeta, brata, strica, zeta in svaka, gospoda Viktorja Morota upravnega svetnika zavarovalno dražbe ,.Jugoslavija" itd. po dolgi mučni bolezni, providenega s svetotajstvi za umirajoče, danes ob >/,2. uri popoldne poklical k Sebi v večnost. Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil v torek, dne 12. februarja 11. ob 7,4. uri po svečanem hlago-dovljenju iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica št. 23, na pokopališče pri Sv. Krištofu. Svete maše za dušo pokojnika so bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 15. februarja ob 9. uri dopoldne in v drugih cerkvah. Prosi se za tiho sožalje. V Ljubljani, dne 10. februarja 1924. Posebna obvestila se ne razpošiljajo. 639 ■m f m tu Mirka Vajda, roj. MalgaJ soproga. Zlatka, Dušan, Zdenka otroci. Vsi ostali sorodniki. . Mutot pogrebni zavod T Ljnb'iant. Upravni svef In ravnateljstvo splošne zavarovalne družbe JUGOSLAVIJA" naznanjata tužno vest, da je vele-zaslužni član upravnega sveta, gospod Sokolsko društvo v Šiški naznanja tužno vest, ds jo nenadoma preminul brat Peter Porenta dolgoletni Slan, telovadeo ln odbornik danes, dne 10. februarja t., v 54. letu svoje starosti, Pogreb nepozabnega brata bo v torek, dne 12. februarja ob treh popoldne iz biše žalosti, na Celovški cesti št. 76, na pokopališče v Št. Vid- Vrlemu brata in požrtvovalnemu Sokolu ohranimo blag spomin. i dne 10. februarja preminul. Pogreb se vrši v torek, dne 12. februarja ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica št. 23, na pokopališče pri Sv. Krištofu. Blagopokojniku obranimo časten in trajen spomin. LJUBLJANA, dne 11. februarja 1924. V ŠlSkl, dne 10. februarja 1924. 649 Sokolsko društvo v Šiški. k ■I