Aii bo kedaj boljše? Mnogi, rekel bi večina našega ljudstva je ninenja, 4» v naši državi ne bo nikoli boljšega gospodarstva. Osobitc dvomijo ljudje, da bi se kedaj zboljšala naša vakrta (t. |. vrednost denarja) in da bi padla draginja. To so dvomi, koje slišimo ob vsaki priliki. Ali je res tako? Odgovor: Naša država, naša zemlja je bogata na n«v ravnih zakladih, a pametno in smotreno izrabiti jo je treba. Dvigniti zaklade, jih uporabiti doma in jih izvažati Vi tem leži en ključ do zboljšanja naših gospodarskih raa-mer. Drugi ključ je pametna vlada, ki bi gojila med državljani zadovoljstvo in skušala odstraniti vse, kar danes zavira napredek v gospodarstvu. Gradba železnic in pristanišč za ladje je prva naloga naših državnikov, da zboljšajo naš položaj. H)ržava sama velikih železnic ne more graditi, ker nima denarja. Ponujajo se nam Amerikanci, Angleži in Francozi, da zgradijo dvotirno železnico iz sredine naše države do morja. Nadalje je treba na ta način zvezati Hrvatsko in Slovenijo z močnimi železniškimi progami z morjem. Na tisoče hektarjev pragozdov v Hrvatski, Bosni, Stari in Novi Srbiji je nedostopnih. Les gnije. Bogati rudniki v Bosni, Črnigori, Srbiji in Jvlakedoniji so neiizrabljeni, ker ni železnic, ni cest, ni ljudi, ki bi jih dvignili in izrabili. Železo kupujemo za drage novce v tujini, a v naši zemlji ga leži nakopičenega toliko, da bi ga lahko imeli še za izvoz. Ravno tako je naša zemlja bogata na drugih dragocenih rudah: soK, bakru, svincu itd. A kaj nam koristi zakiad v zemlji, ako ga nihče ne dvigne in če ni železnic in cest? In koliko ima naša država žitnih polja! Zemlja rodS na našem jugu brez gnoja. Obdeluje se površno. Ako bi se z naprednim gospodarstvom in obdelovanjem produkcija (pridelek) še dvignila, bi to znašalo nvnogo miljonov dobitka za narodno in državno gospodarstvo. In kar je še glavno: kruha mora biti na ta način dovolj za vse in pc ceni. Glavno, na kar pozabljamo, pa je: Dvignimo veselje do dela? Delavcem in sploh vsem, koji pridelujejo bodisi živila, bodisi industriiske izdelke, mora dati država možnost, da bodo imeli dovolj kruha, dovolj sredstev aa preskrbo družine. S pošteno plačo jih nagraditi zapridno delo, delavcem dati pri velikih podjetjih pravico do soudeležbe pri dobičku, in videli bomo čudeže. Nemčija nam je — vzgled! Tepena po krvavi vojski, se je Nemčija ojačila s pridnim delom v toliko, da plačuje ogromno vojno odškodnino in se gospodarsko ojačuje. Vsak delavec v tovarni ie tam deležen dobička, po mnogih obratih so delavci celo solastniki tovarn. Ln pri nas? Uosedaj naši centralisti de- favca še poznati nočejo. Saj Pašič niti noče podpisati zakona o delavskem zavarovanju. Starokopitneže bo treba strmoglaviti. Boijša vlada mora priti na krmilo naše države. Sedanja vlada povišuje ministrom in načelniku države za mnogo milijonov plače, a da bi našla le eno skromno misel za zboljšanje gospodarstva, na to se ji še sanja ne. Namesto da bi sedarvja vlada v Beogradu resno mislila na zgradbo potrebnih železiuc, cest in dnjgih prometnih sredstev, pa Pribičevič, Žerjav in enaki prostozidarski bratci začenjajp s kulturnim bojem, t. j. s preganjanjem katoličanov, Slovencev in Hrvatov. Ta naloga se jim zdi bolj nujna, nego dviganje gospodarstva in valute. Odobravam bojr ki ga vršijo poslanci Jugoslovanskega kluba v Beogradu proti sedanji vladi. Le kontrolirajte sedanje vladinovce, le bičajte jih z ostro besedo in poročajte nam, kako grdo gospodarijo, kako vladajo. Če bodo ostali demokrati, saruostojni in njih velesrbijanski zavezniki še nekaj let na vladi, bomo propadli gospodarsko vsi. To je bridka resnica. Po mojem mnenju moramo vsi skupaj delati na to, da pri bodočih volitvah vržemo iz vlade one stranke, ki zadnja leta upropaščajo našo domovino. Slovenska ljudska Btranka pa si naj pri bodočih volitvah poišče dobrih zaveznikov, da izvede pred vsem gospodarske točke našega programa. Naslonimo se tesno na brate Hrvate ter še posebej na avtonomistično misleče Bosance, Hercegovce, Dalmatince, Bunjevce, Makedonce. Tudi med Srbi se bodo našli gotovo pametni možje, kojim mrzi sedanji pogubonosni vladni način. V teh dveh načrtih je zapopadena naša boljša gospodarska bodočnost: dvigniti in izrabiti naravne zaklade naše bogate jugoslovanske zemlje in na vlado postaviti ^oštene stranike. Delujmo vsi na tem načrtu in izginila bo polagoma nezadovoljnost, draginja in sovTaštvo. Samo zabavljanje pa nas ne bo otelo gospodarskega pogina.