gotovrar -- ptaoana v gotovim < IMariborsM JUTRA: Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 201 Maribor, sobota 5 septembra 1931 "aj* r«zun nedelja in praznikov vsak dan ob 16.uri v% Prl I ^rfona roestino, prejem*« v upravi ali po poiti io biti, ddiutvijin ne‘dom pa 12 Din | Uradn. 2440 Uprava 24S5 »ištvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta at. 13 Oglati po farifu Oglate sprejema tudi oglasni «$j[fisk $$#• ^Ljubljani, PreSernova ulic*K, 4 Ženeva Velika politična sezona v Ženevi te v Polnem teku. Trenutno zasedata tam Posredno Svet Društva narodov in ev-komisija. V obeh se de.oma raz-ista vprašanja, dasi je v smislu evropske komisije ta postavljena položaj napram Svetu D. N. i. Z ozirom na dejstvo pa, da tega vršila cela vrsta sej raz odsekov (odbor za kredite, koordi-"apiiski odbor itd.), da se prične že prve ,*!* Prihodnjega tedna zasedanje skup-°eme Društva narodov, da se je te dni vršil v Ženevi kongres narodnih •'janjšin, vse to daje Ženevi še’ vedno »imbus centra mednarodnega političnega ‘ivijenja in je interes mednarodnih po-Jtifinft, krogov koncentriran v Ženevi ter bo še do konca tega meseca. Vendar pa etos zasedanje Sveta društva naiodov ne poteka tako živa no, Kakor je sicer. To je pripisati predvsem 'kjstvu, da nista navzoča niti angleški ?;ti francoski finančni minister ter Jase ie velik del evropskih problemov re ko se je predstavnik Nemčiie gorijo 1 kot zaščitnik narodnih mamšin, da-‘e- Še ni mogoče predvideti. Izjava Avstrije, da opušča idejo carin-vKe unije z Nemčijo, je na avno v prvi ^ti posledica njenega finančnega polo-^ in v zvezi s prošnjo za finančno po-s katero se je obrnila Avstrija na Hištvo narodov. Uspeh te prošnje je *®Hes v prvi vrsti odvisen od francoske-vfnarnesa trsa. Ker pa je bluff z y pSko-avstrijsko carinsko unijo ravno ^ ranči ji izzval največji odpor, je na-n°, da je Avstrija morala — (brez ozi-sodbo v Haagu — popustiti. r0D®, eno važno vprašanie leži pred ev-** komisijo: predlog sovjetskega ^rskJSSa min’stra Litvinova o gospo-ie i .te? nenapadanju. V predlogu, ki ga borjt v*n°v iznesel že v raznih podod-*a, j’ -e Predvidena mednarodna obve-Droti ^ nol?ena država-pogodnica ne bo (Jrugi, ki pristopa k pogodbi, pod- Rdela nit naše nove ustave DRŽAVNO IN NARODNO EDINSTVO JE TEMELJ, NA KATEREM JE ZGRAJENA NAŠA NOVA USTAVA. BEOGRAD, 5. septembra. »Politika« se bavi danes s kraljevim manifestom in .novo ustavo ter ugotavlja, da je izzval kraljev ukrep po vsej državi največje zanimanje. Prebivalstvo živahno razpravlja o raznih ustavnih določbah ter izraža svoje iskreno zadovoljstvo, da preveva vse določbe ustave načelo narodnega in državnega edinstva. Načela, katera je izrazil Nj. Vel. kralj v ustavi, so bila potrebna, ker je v smislu ustave kralj čuvar narodnega in državnega edinstva. Nova ustava daje državljanom koalicij- sko in zborovalno pravico, vendar pa vse le v okviru narodnega in državnega edin stva. Vse politične stranke bodo morale služiti ideji narodnega in državnega edinstva. Sedanja organizacija banovin in meje banovin so dobili z novo ustavo trajno, konstitucijonalno obliko. Za vedno so odpravljene s tem stare, zgodovinske deželne meje, ki so jih ustvarili tujci in so vzdrževale separatizem. Že samo dejstvo, da je izvedena decentralizacija, je dovolj značilno za duh, ki veje iz ustave, izdane v Nj. Vel. kralja. Mednarodni šahovski turnir na Bledu BLED, 5. septembra. Včeraj je bil prost dan ter je bila preložena tudi edina še viseča partija. Danes se je pričelo X. kolo. Že dopoldne je prišlo do prve odločitve. Partija Stoltz-Flohr je končala namreč po 18. potezah remis. Svetovni prvak dr. Aljehin si je v boju z Amerikancem Kashdanom zgradil že tako močno pozicijo, da je njegova zmaga zagotovljena. Astalpš krepko odbija Niemcovičeve napade in bo partija najbrže končala remis. Dr. Vidmar igra lepo igro s Collejem in jo bo najbrže dobil. Partija Tartakower-Pirc še ni dovolj razvita. Kostič je napram Bogoljubovu mnogo na slabšem. Spielmann se bori z Maroczyiem. Tudi ta partija bo najbrže remis. Veliko znižanje državnih izdatkov Iz Beograda poročajo: Odbor ministrov, ki je poverjen z delom za znižanje državnih izdatkov po načrtih vlade je pri svojem delu prišel do odločilnega stadija in napravil sklepe, na podlagi katerih je finančni minister predložil predsedniku ministrskega sveta načrt o znižanju ^državnih izdatkov. Znižanje je določeno že z aktom od 31. avgusta. Po tem sklepu znaša skupno znižanje državnih izdatkov v raznih prora čunskih postavkah 714 863.000 Din. Sprejete pa so še nekatere druge odredbe z istim namenom, med njimi tudi določba, da se službena mesta ki jih te odredbe zatečejo, ne morejo več izpolniti v tekočem proračunskem letu. Izpraznjena mesta se bodo mogla izpopolniti samo s posebnim dovoljenjem predsednika ministrskega sveta. Podobni ukrepi se store tudi v samo upravnih proračunih, da se tudi tam znižajo izdatki. Reforma pouka na učiteljiščih Prosvetni minister je na podlagi čl. 15 zakona o osnovnih šolah izdal odlok, s katerim se uvajajo na učiteljiščih seminarji. Te ure se bodo učen cem osnovnih šol in učiteljišč vračunale v urnik. Seminarske ure bodo dopoldne, in sicer po 2. uri, druga za drugo, v IV. in V. razredu. V IV. razredu se bo obdelovala pedagoška skupina, zgodovina z zemljepisjem. živi jeziki, pri-rodopisna skupina predmetov po 2 uri na teden na 14 dni izmenoma, narodni jezik s književnostjo pa 2 uri vsak teden, vendar tako, da število seminarskih ur na teden ne bo presegalo 6 ur. V V. razredu bosta 2 seminarski uri iz pedagoške skupine. Ostale ure se bodo posvetile narodnemu jeziku in književnosti ter živim jezikom. Šte vilo teh ur ne sme preseči 5 ur te« densko. Poleg tega je prosvetni minister izdal odlok: 1. Da se v 3. razredu učiteljišč uvede psihologija z 2 urama na teden, namesto s 4, kakor je bilo lani. Od prihranjenih ur se odmeri ena pouku živih jezikov, ena pa glasbi. 2. Da se v IV. razredu za šol. leto 1931/32 uvedete 2 uri splošne pedagogike namesto dosedanjih štirih ur, Ena izmed Prihranjenih ur se posveti zgodovini, druga matematiki. 3. V V. razredu se uvede 5urno šolsko delo na teden, namesto 6urnega, kakor je bilo lani v 4. in 5. razredu. Higiena se bode poučevala po 1 uro na teden. Lani sta ji bili odmerjeni 2 uri. Prihranjena ura se posveti matematiki. Izkušnja kaže, da se velik del tega gradiva lani ni mogel obdelati. Vse navedene spremembe veljajo samo za šolsko leto 1931/32. Obnovitev Katoliške akcije v Italiji R! , 5. sept. Notranje ministrstvo je naročilo vsem prefektom, da vzpostavijo razpuščene katoliške mladinske organizacije, katerim se vrne tudi vsa zaplenjena njihova imovina. Katoliška akcija bo že prihodnji teden reorganizirala vse svoje odbore, kakor določa novi sporazum med Vatikanom in fašistično vlado. V Vatika-kanu je bil sporazum že uradno objavljen in je papež podrobno obvestil o njem vse kandidate, ki so nastanjeni v Rimu. Katoliška akcija in vse nje ne organizacije so sprejele italijansko državno zastavo za svojo, da tako pre prečijo spekulacijo onih krogov, ki ho čejo fašizem kompromitirati in ga zaplesti v boj s cerkvijo. vzela nikakih zakonskih ali upravnih korakov, ki bi njene proizvode težje zadele nego proizvode drugih držav. Sp’ošno smatrajo ta predlog kot demagoško sred stvo, ki naj na eni 'strani zavaruje sovjetski dumping-izvoz pred obrambnimi koraki uvoznih držav, in ki naj na drugi strani !avnosti nasuje peska v oči, češ glejte, kako so sovjeti za mir in sporazum med državami, kapitalistične države pa to odbijajo. Je tu isti pojav kakor pri svoječasnem sovjetskem predlogu o integralni razorožitvi. Kaj se naj smatra za gospodarski napad in tcaj za upravičeno obrambo v gospodarskem, smislu? Predlog, ki ga je italijanski zunanji tnioi* ster Grandi vzel v zaščito, bo naibrže izročen v proučevanje posebnemu odboru. — Kakor je iz teh kratkih podatkov razvidno, tudi letošnje zasedanje Društva narodov in njegovih pododborov ne bo brez pomena, kakor so to mnogi domnevali, češ da so glavne pereče mednarodne probleme ipak že rešili med seboj viadni predsedniki velikih sil. Cela vrsta velevažnih vprašanj je ostala pridržana širokemu ženevskemu forumu, kjer imajo besedo tudi važne manjše države in kolega delo lahko tudi široka javnost točneje kontrolira. IZREDNO ZASEDANJE RUMUN-SKEGA PARLAMENTA? BUKAREŠTA, 5. sept. »Lupta« objavlja še nepotrjeno vesf, da se bo porlament sestal 10. t. m. na izredno zasedanje, izglasoval bo najnujnejše zakone in mere, ki so potrebne v zvezi z redukcijo proračuna, zakone o sladkornem in alkoholnem monopolu itd. BREZPOSELNIM HRANO MESTO DENARJA. BERLIN, 5. sept. V Nemčiji, zlasti v berlinskem časopisju, že delj časa razpravljajo vprašanje, da bi se podpore brezposelnim dajale mesto v denarju odslej v hrani. Tudi v vladi sami to vprašanje že resno pretresajo. PRED FUZIJO RUMUNSKIH BANK. BUKAREŠTA, 5. sept. Pogajanja za fuzijo velikih rumunskih bank povoljno napredujejo. Gre za fuzijo zavodov Ban-ca Discont, Banca generale, Banca agri-cola in Banca Berkovits v eno veliko banko. - -■ - ■ -» SOletnica Podravske podružnice SPD. Jutri proslavi agilna Podravska podružnica SPD 301etnico svojega obstoja in plodonosnega delovanja. Je to druga najstarejša podružnica SPD, katero od njene ustanovitve že 30 let z velikim uspehom vodi predsednik gosp. Davorin Lesjak, sedanji župan v Rušah. Neprecenljive so zasluge, ki si jih je pridobila ta podružnica za povzdigo planinstva v naših krajih. Podružnica je zgradila Ruško kočo, vilo Planinko in razna gospodarska poslopja na Pohorju, največ pa so pripomogli k temu domačini, naši zavedni Rušani. Častitamo podružnici k njenemu jubileju in vabimo ljubitelje Pohorja, da pohite jutri v čim večjem številu k Ruški koči, kjer se bo vršila sedanjim težkim prilikam odgovarjajoča skromna proslava jubileja Dravinjske podružnice SPD v Rušah. Izprememba posesti. Hišo gospe Swaty v Maistrovi ul. v Mariboru, eno najlepših poslopij v našem mestu, je kupil mariborski zdravnik g. dr. Zorjan. tesm Mar ibarski in dnevni Vpisovanj« v nemške paralelke na osnovnih šolah se je vršilo te dni v Mariboru, Št. liju in Sv. Lovrencu na Poh. V Mariboru nemška agitacija, ki se je vršila, kakor je dognano, tudi pri slovenskih starših, ni imela zaželjenega uspeha. Značilno je, da je vpisal v nemško paralelko otroka tudi nek tukajšnji meščan, ki se priznava k srbski narodnosti in pravoslavni veri. V Št. lju je vršil tamošnji protestantski pastor širokopotezno agitacijo tudi pri slovenskih starših. Med vpisovanjem je ves čas stal pred šolo in prepariral ljudi, ki so prihajali. Posrečilo se mu je pregovoriti nekaj nezavednih Slovencev, med katerimi Je eden celo železničar. Razni Poti sl i, Vnuki itd. pač ne delajo časti nemši vu, ki se hoče z njimi šopiriti. Zadevo preiskuje oblast. Smatramo za po-treto-o, da ob takih prilikah pač oblast prirrerno poskrbi, da nepoklicani agitator?. ne mešajo celo pred uradnimi lokali lju< em glav. Saj se je n. pr. lani zgodilo, da je ob priliki vpisovanja v Sladkem vi hu prišel tja kot emisar dr. Miihleisena njsgov takratni koncipiient dr. G. in isotako pred uradnim lokalom vsiljeval lj idem prepričanje o potrebi, da dajo o-t- oke v nemško šolo. Upamo, da bo ob-’. ist v bodoče takšne ekscese preprečila. tlogaška Slatina na pragu posezone Vremenski bog tujskemu prpmetu koncem avgusta ni bil naklonjen: Nebeški svod z največjim radiatorjem, soln-cem, zastirajo oblaki, rosi, dežuje in včasih lije ob blisku in gromu, da je človeka strah. Reakcija ni prijetna. Depresija v tujskem prometu, stari gostje skrajšujejo svoje bivanje, odmor ali zdravljenje, novih malo prihaja. Tujsko-prometni funkcionarji in podjetniki so v skrbeh in na kocko se stavlja še edini up: posezona. Pač sreča, da začetek septembra in z njim posezona ni varal v teh upih: polagoma je nastopilo zopet toplo, solnčno, jesensko vreme in dalo novega življenja tudi tujskemu prometu. V Rogaški Slatini je živahno, malone kot v glavni sezoni. Vsak dan izreka zdravilišče dobrodošlico številnim novim gostom. Iz vseh krajev, od blizu in daleč, prihajajo: iz Karlovih Varov, kjer so letos že kunili v hotelih, iz Bnd Gasteina, odnosno Semmeringa radi snega in zime, iz Evian les Bains-a radi deževja in hladu itd. V zdravilišču se opažajo v letošnji po-sezoni zlasti številni avstrijski gostje. Gradec in Leoben prednjačita. Ti gostje so prav cenjeni; niso pretirani v svojih zahtevah, družabni so in radi posede ob kupici rajnega iz Slovenskih goric. Večina posezonskih gostov pa je seve iz ožje in predvsem iz širše domovine s srednjim stanom, uradništvom, duhovščino in drugimi na čelu. Ni zaman privlačna Rogaška Slatina. Ne toliko radi cenosti bivanja in zdravljenja ter zdravilnosti njene mineralne vode; oboje je znano in ne rabi več priznanja in ne priporočila. Pač pa radi kra sote položaja in čarov nje pestre, slikovite okolice, ki je edinstvena, nedosegljiva, biser med biseri domovine. Ni še dolgo, kar so odletele zadnje lastovice. Po okoliških vinogradih Rogaške Slatine se oglašajo klopotci — v zboru s črički. Listje rumeni, prvi lističi, o-veneli, že padajo. Narava dobiva jesenski kolorit, jesensko razpoloženje prične objemati vse, kar je dala pomlad in u-trdilo poletje: večni circuhis vitiosus, ki se ponavlja. Pridite v Rogaško Slatino, da vidite in doživite; ne bo Vam žal! — J. S. Novi cenik mestnega avtobusnega prometa v Mariboru Z 10. t. m. se uvedejo nove cene: Na podeželskih progah se uvedejo koledarske mesečne legitimacije: za 10 voženj 10% popust, 20 voženj 20%, 30 voženj 30%, 40 voženj 40% in 50 voženj 50% popust. Legitimacije glasijo na ime z lastnoročnim podpisom, ter so neprenosljive. Tako legitimacijo dobi lahko vsaka oseba, upoštevani so tudi dijaki. Na mestnih progah gl. kolodvor - kasarna kr. Petra, gl. trg - Studenci, gl. trg -Tezno, Gl. trg - Pobrežje, Nova Vas-Košake in Melje, se ukinejo predprodajni listki ter se uvedejo koledarske mesečne legitimacije s sliko in lastnoročnim podpisom lastnika za ceno Din 100.— s pravico vožnje na vseh mestnih progah brez ozira na število voženj. Legitimacije izdaja vodstvo od 8. do 12. ure v Plinarniški ulici št. 9. Otroci do 4. leta v spremstvu odraslih, na eno osebo samo en otrok, so voznine prosti, ako ne zavzemajo posebnega sedežnega prostora. — Otroci od 4. do 10. leta plačajo polovico. Ročna prtljaga do 10 kg, ako ne zavzema preveč prostora, je prosta. Ročna prtljaga nad 10 kg, ali če je večjega obsega, se vzame na voz le, če je prostor in je treba za tako prtljago plačati še po-sebe 2 do 3 dinarje. Kdor pri kontroli nima pravilnega listka, plača trikratno pristojbino. Pogovor s šoferjem med vožnjo je strogo prepovedan. Na vseh mestnih progah je prepovedano jemati pse seboj, dočim je na podeželskih potrebno pismeno dovoljenje vodstva podjetja. Vsi dosedanji predpisi se s to objavo razveljavijo. — Rojstni dan prestolonaslednika Petra. Dne 6. tm. se bo po vsej državi pro slavil na svečan način rojstni dan Ni. Visoč. prestolonaslednika Petra. V vseh cerkvah se bodo vršile zahvalne službe božie. V vseh garnizonih pa parade in re vije čet. Na vseh državnih banovinskih in občinskih poslopjih se izobesijo državne zastave. Vabimo občane, da store isto na svojih poslopjih Mestni načelnik dr. Juvan. — Velika revija In parada mariborske garnizije bo jutri, v nedeljo, v proslavo obletnice poklonitve novih jugoslovenskih zastav polkom naše vojske. Ob 8. zjutraj odide jo vse čete mariborske garnizije na Tezno, kjer bo potem ob 8.30 revija in pa rada čet. Pozivamo prebivalstvo, da se Udeleži te proslave v čim večjem številni - Motociklistična dirka na Teznu, ki bi se morala vršiti jutri, v nedeljo, je radi nepričakovanih ovir prepovedana. I. kongres mest in trgov dravske banovine je sklical za pondeljek 7. tm. ljubljansk župan dr. Dinko Puc. Kongres bo obravnaval o položaju mest in trgov, o novem gradbenem zakonu ter o organizaciji mest in trgov Dravske banovine v okvi-ru državne zveze. — Maša zadušnica za mučenike 6. septembra. Vabim vse člane Narodne Odbrane in Jugoslovenske Matice, da se udeleže 1 torek, dne 8. tm. maše zadušnice za mu čenike 6. septembra 1930. — Predsednik Zadružni sestanek perutnlnarjev se bo vršil drevi ob 7.30 v restavraciji g. Birtiča pri mestni klavnici. Razgovor bo o nekaterih člankih v novem perutninarskem listu, o prireditve zleta na Pragersko in razstave v jeseni prihodnjega leta. — Vpisovanje učencev na javno šolo Glas bene Matice v Mariboru se bo vršilo od 9. septembra dalje dnevno od 10.—12. in od 15.—17. ure ter traja do preklica. Pri vpisovanju se plača letna^ članarina 25 Din, vpisnina 15 Din in polovica šolnine za mesec september, Razdeljevanje ur pouka bo: za gojence, ki imajo v svoji šoli pouk: v sredo, dne 16. septembra ob 17. uri; za gojence, ki imajo popoldne pouk: v četrtek, dne 17, septembra, ob 10. uri. V to svrho se zberejo gojenci v sobi št. 6. Redni pouk se prične v četrtek, 17. septembra popoldne. — Smrtna kosa. Sinoči je umrla na Pristanu, gostilni čarka Marija Leben, stara 42 let. Blag ji spomrn! — Mestni gradbeni urad, Fračiškanska ulica 8, v pondeljek, dne 7. septembra, radi čiščenja uradnih pro storoy ne bo uradoval. — Opereta v Sv. Lenartu. Pobreško pevsko društvo »Zarja« bo gostovalo z znano slovensko opereto »Radikalna kura« v torek 8. t. m. v Sv.-Lenartu v dvorani Sokolskega doma ob 7. zvečer. Poleg »Radikalne kure« bodo na sporedu koncertne točke (tenor-solo, violina-solo in čelo-solo), moški zbori in tamburaški zbor; operetni orkester pa bo skrbel za kar najboljše razpoloženje med odmori. Po predstavi bo prosta zabava s plesom. — Orjaški goban. Nabiralka gob Liza Markel je našla na 3ohorju izredno velikega gobana (jurja), ci je meril v prerezu klobuka 32 cm, očiščen pa je tehtal 86 dkg. Pravljično velika goba je bila popolnoma sveža in spo minja na otroške bajke o palčkih, katerim služi za »marelo«. 50 srbskih sliv za dinar se je dobilo davi na mariborskem trgu, domačih pa 26—30 komadov za 1 Din, 3ovpraševanja je bilo mnogo, trgovanje zelo živahno. — Licitacija žetve divjega kostanja. Olepševalno društvo v Mariboru bo oddalo letošnjo žetev divjega kostanja potom ustmene licitacije v sredo, dne 9. septembra ob 14.30 v mestnem gradbenem uradu v Mariboru, Frančiškanska ul. 8 I, soba št. 2. — Požar v Spodnji Poljskavi. Sinoči okrog 18. ure je udarila strela v hišo posestnika J. Pliberška v Spodnji 3oljskavi ter povzročila požar. Vkljub takojšnji pomoči domačih gasilcev se ni dalo — razen malenkosti in živine niče sar več rešiti. Škoda je velika. — Jadranaši. Radi praznika rojstva prestolonaslednika in radi slavnosti odkritja spomenika v Ljubljani, se bo vršila maša zadušnica za bazoviške mučenike v torek 8. t. m. ob 11. uri v stolni cerkvi. Vabi se tudi drugo občinstvo. — Družabni večer oficirjev mariborske garnizije je nocoj ob 21. (9. zvečer) v dvorani Narodnega doma. — Z voza sena je padel včeraj na vogalu Glavnega trga in Vetrinjske ulice 261etni čevljar Ivan Kuzman iz Zrkovc. Na trdem tlaku je dobi več poškodb na glavi. Na reševalni postaji so ponesrečencu nudili prvo pomoč in ga potem odpremili v domačo nego. Da je sopivca okradla, le osumljena Magdalena F., ki je dne 31 avg. pila z nekim delavcem F. R. in ki mu je ob tej priliki zmanjkalo 600 Din. Sinoči so jo aretirali v neki gostilni v Vojaš niški ulici. Prizna, da je z R.-on popivala, taji pa tatvino. — Radi beračenja sta bili včeraj izvršeni dve aretaciji, radi krošnjarenja brez dovoljenj troje, ena radi suma, da je dotičnik vlomil pri last ni sestri, Antonija W. pa se ga je tako nasrkala, da je v Vetrinjski ulici obležala in so jo tudi spravili h Grafu. Josip P, pa je skušal goljufati lahkoverne ljudi ker je prodajal poročne prstane iz navadne pločevine in pozlačene za zlate Sedaj premišljuje svoje grehe »pri Gra fu«. — Društvo Jugoslovanskih akademikov v Mariboru ima drevi ob 8. redno odborovo sejo, na katero je vabljen ves širši odbor, ker je to zadnja seja pred občnim zborom, ki bo 12. septembra ob 8. v društveni prostorih v »Narodnem domu*. Pred sednik. — Pri zastajajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem po* čutku, splošni slabosti, utrujenosti odv -ja zelo milo naravna »Franz Joseiova« grenčica, v želodcu in črevesju nabrane zaostanke prebave in prepreči v množi* slučajih, da se ne pojavi vnetje slepica-'lajznamenitejši zdravniki tega so se posluževali »Franz Josefove« v# pri možeh, ženah -in otrocih z največl’® uspehom. »Franz Josefova« grenčica v dobi v vseh lekarnah, drogerijah in £Pe' cerijskih trgovinah. Maščevanje zavrnjenega ljubimca. Peklenski načrt si je bil izmislil neki zavrnjeni ljubimec v Regensburgu na Nemškem. Mlademu dekletu, ki je bila zavrnila njegovo ljubavno ponudbo, je poslal skrbno zavito škatljo iz pločevi ne. Ko je naslovnica odprla zavoj, pa je siknil iz njega gad, ki se je bliskoma vzpel pokonci in hotel dekle pičiti v ro ko. K sreči se je dekle umaknilo, da je ni vsekal. Domači so strupenico ubil proti maščevalnemu ljubimcu pa je de kle vložilo tožbo. Ne bo manevrov — radi štednje. Rumunski list »Lupta* javlja, da se le tos ne bodo vršili manevri rumunske vo. ske. Razlog je v finančnih težkočah, ker vlada noče v tej težki finančni krizi prirejati manevrov, k/ outogo stanejo. »Inkasni oddelek« pri Gremiju trgovcev Na splošno željo pridobitnikov je ustanovil Gremij trgovcev v Mariboru »m* kasni oddelek« za Maribor in bližnjo o«0 lico, ki je z današnjim dnem začel z “®* delovanjem v poslovnih prostorih grenii-ja. Namen tega oddelka je olajšati članom evidenco in inkaso svojih terjatev s tem. da oddajo iste Inkasnemu oddelku v izterjanje. Ta pa uredi potrebne korake P° svojih zato pooblaščenih inkasantih, kateri bodo imeli v vidno znamenje kapo* znakom Trgovskega gremija in napis0111 »Inkasant«. Ker so se slične organizacij po vseh drugih mestih tu- in inozemstva zelo obnesle in je bila ustanovitev tega oddelka pri nas vsem pridobitnikom, zlasti detajlnim trgovcem in obrtnikom-nujno potrebna, se vabi trgovstvo in brtništvo Maribora in bližnje okolice,®* se takoj včlani v tem oddelku in mu da svoje terjatve v inkaso. Vse nadaP® potrebne informacije in navodila so "* razpolago v pisarni Inkasnega oddelit kjer dobi vsak interesent tudi tozadev® pravilnik. Uradne ure so od 8. do ure dnevno. — Prodaja rib. Ponavljajo se slučaji, da se na tržu prodajajo neužitne ribe. Opozarjamo ribiče, ki prodajajo ribe, da naj strogo Pazijo na to, da bodo ribe sveže, užitne i® so vložene v sveže zelenje - kopriven® prodajnem mestu. Vsak prodajalec rj® naj ima vedno pri sebi ribarsko karto. » _ nasprotnem slučaju se mu ribe odvza-; mejo, in ako je član Ribarskega društva,-' bo odgovarjal še društvu. — Ribarsko društvo, Maribor. Sobota Nectelj* VESELICA NAGEUČKO* VELIKA KAVARN* Najmodernejši brivski in frizerski salom Gospod E. Mareš je te dn-i otvoril v Gosposki ulici v hiši juvelirja Jlgeri® brivski in frizerski salon, ki po moder®’ in elegantni ureditvi prekaša morda spim1 vse v Jugoslaviji. Prostori so ločeni ®® razne oddelke v pritličju in prvem na* stropju, v katerih so brivnica, kozmetik ni, barvalni in česalni oddelek, manikira itd. Vse je opremljeno z najmoderne!' širni higijensko urejenimi aparati, tako o® je podjetje prava in izredna zanimivost vredna da si jo vsak ogleda. — Pozor! Pozor! Na praznik, dne 8. septembra prire^ Izobraževalno društvo trgovsko - obrt®e mladine v Mariboru veliko poletno vP' no veselico v vseh prostorih gostilne k°' renčič v Kamnici. Za ples in druge zabave je najboljše preskrbljeno. Za velik udeležbo prosi odbor. Gostilna Achtlg, Tržaška cesta. Pojedina ocvrtih pišk, komad Din 20-‘-Igra Richterjeva godba. Ani. Rudolf Legatov enoletni trgovsk1 tečaj v Mariboru. Vpisovanje ustmeno ali pismeno v S>v venski ulici 7, zraven trgovine Woger, od 8. do 12. in od 14. do pol 19. ure. S® ski programi brezplačno! Glej danos® inserat! — Prijave za enoletni trgovski tečaj Sf°v trg. društva v Mariboru t se sprejemajo dnevno od 10.—11» «e. Zrinjskega trg 1 (drž. trgovska mija). Sprejemajo se tudi pismene ve. Zahtevajte brezplačno pro-spek* ravnateljstva tečaja. — Iv. Heričgo ml, Maribor, Koroška J* izdeluje glinaste peči, štedilnike ter &v jema v to svrho spadajoča dela *» pravila po najnižii cenL — Pri sv. Bolfenku na Kosu il„v' p°lfenk, učitelj in vzgojitelj nem-. ?a. kraIia in cesarja Henrika, je bil . v./lj®v®škim posvetnim mogotcem v dra . . e^abl brez dvoma zelo mil in 5 Jstotako tudi Henrik sam, njegova ,a Kuoigunda (»Kungota«) in pa sv, hJ?*. na kojega praznik je bil cesar q Tlk v krvavi bitki potolkel divje D™ JZI>rehajaj se po našem Pohorju, po „ .vskena Polju, po Haiozah ali po Slov. . icah, povsod boš naletel na cerkvice *dnjega veka, kojih glavni oltarji so r enemu izmed njih, ki je potem "° racli tega s časom izpodrinil pr-jN pristno ime naselbine in ji vsilil lastno ali popolnoma ali vsaj delo-ohd’ v ^v' Bolfenk na Kogu, čeravno - eSa še danes poleg cerkve Sv. Bol Vctoo, 1 svoje], ma. ^ I ,°bsega Jenka j ljudsko a in^župnišča samo kake štiri hiše z ii'n' .Sol°, lrS°vino, gostilno in poso-1 c°, je prvotno ime »Kog« še ohranila j**or tudi bližnji Hum z belo cerkvico Dr>' ,na> obenem pa je tesno združena svojem imenu s Sv. Bolfenkom, med-' ko ie bližnji Jeruzalem ali Betlehem , Oo cela pogreznil v pozabljenje staro “vensko ime kraja in hriba. Tam, kjer je Bolfenški hrib, dvigajoč j? kakor naprej pomaknjeno Stražišče D'°v. goric in Prlekije, nagnjen proti ravi, gleda na široko ravnico, v katero .Ulagoma izgubljajo vinski brežuljki; se na rodovitna žitna polja, na sve-,1 bukovje, hrastje in dobje, pa tudi na ■auozeleno borovje, ki pred njim vse ,al°yi kakor lahno razgibana morska JJk a’ razliva svoj blagoslov preko h a občin s številnimi selišči in vasmi — cj t6bci, Vitan in Vodranci, — ki v sen-*°% sadovnjakov tvorijo nepremične r°«e v valovitem, nemirnem morju. V ^rotni smeri pa gre in sega njegov f^ed in razgled prav tja v osrčje in rediŠče Slov. goric. To, kar popotnik tu vse vidi in najde: Nbno obdelane vinske gorice, ki rodijo Nico leto najžlahtnejšo kapljico v celi Ni državi: na njihovih slemenih in po-Niih, ki nudijo čudovito lepe, pestre in Nežne razglede, bele cerkvice z rde-Nii koničastimi stolpičkd, obdane od raz Npljenih gosposkih dvorcev in pripro-a snažnih viničarskih hišic in zida-pi nied posameznimi goricami tihe, ze-ftie dolinice ob žuborečih potočkih mehkejše ravnice z rodovitnimi polji in NnjŠimi vasmi; veselo, dovtipno in in-*%entno ljudstvo, ki mu je slovanska gostoljubnost in slovenska pesem nadvse 5 H je našemu narodu dalo že mnogo mož; ponajveč posamič, na goricah blizu cerkva stoječe, od daleč vidne jagmjedi, »pahne« imenovane, pravi svarilni prsti božji; pa še dve moderni železnici, kojih ena te do Središča, druga do Ivanjkovcev pripeljale in tako na prag in pred vrata, skozi katera ti je treba, če hočeš z ene ali druge strani peš dospeti pred svetlo, visoko čelo in pod veselorazgiban stolp cerkve Sv. Bolfenka na Kogu: to in še marsikatera druga zanimivost cele pokrajine bo vsakoga, kdor je kedaj semkaj zašel, vsako leto z nova zvabilo v svojo sredino. Cerkev, mična in idilična kakor cela njena okolica, in gorice, ki jih njen zaščitnik sv. Bolfenk, varuje toče, strele, nevihte in drugih nezgod, bližnji Hum, Sv. Miklavž in Jeruzalemski grič, Plešivica, Iiovščak, Kalvarija, Mrzlo polje, Plov-ščak, Babji Klanec, Kodoličeva klumpa, Cerovec, Svetinjski in Veličanski griči, Kuk, Mala gora in Gomila so pač znani po vinu, ki ga dajejo njihove trte. Manj znano pa je, da na solnčnem in svetlem pokopališču, ki ga zagledaš na levo pred vhodom v Bolfenkovo cerkev na. Kogu, počiva »večni popotnik Slovenskih goric«, pesnik in pisatelj slovenski, Božidar Flegerič, ki so ga tam kot domačina za grebli v duhtečo zemljo sredi težko obloženih trsov 1. 1907. Kdor ima kaj smisla za ono pristno poezijo, ki je iz domače grude vzklila, na njej vzrastla in bo zato tudi v domačem ljudstvu ostala, ta na; obišče Sv. Bolfenka na Kogu, grob Boži daria Flegeriča in naj ne pozabi prinesti s seboj v počaščenje njegovega spomina tudi njegove pesmi: Slišal bo peti pokopanega, nemega pesnika; slišal bo peti smejoče se vinograde in glasne klopotce zapel in zavriskal bo sam in vzkliknil Lepo je pri Sv. Bolfenku na Kogu. Ko se vračaš, ne moreš takoj na grob Stanka Vraza; pač pa lahko na njegov dom, na Cerovec. Ko si si tam ogledal v njegovi rojstni hiši skromni muzej, ki na; spominja na zgodnega in velikega borca za naše ujedinjenje, malo pogledal v njegove »Djulabije« s vpisano pripombo »Tako deluje duh velikega moža po nje govi smrti« in si tudi sam postavil svoje ime v spominsko knjigo, ne smeš pre domov, dokler si nisi prepisal besed, k; jih je pred sto leti sosed Sv. Bolfenka na Kogu in Bož. Flegeriča, naš Stanko Vraz. zaklical vsem Slovanom: »Tko se i jedan danak čist borio za Slavu, Tomu neče nikad min/ut venac glavu.« D r. F r. M i š i c. Odkritje spomenika kralju Petru I. v Ljubljani Vlaki: h Samaritanski tacaj u (T)aribom Nšeni smoter in naloge Rdečega kri-w.v$o znane. Tudi v miru deluje Rdeči j., v zmislu svojega temeljnega nače-2,: »Neguj dobrosrčnost in delaj za Oravje«. V ta namen namerava prirediti estni odbor Rdečega križa v Mariboru L oktobra do konca novembra višji ‘. britanski tečaj v tukajšnji splošni bol j*9i pod vodstvom gg. primarijev. Namen .« tečajev je vzgojiti čim več oseb za j. °ra dela bližnjemu v prid, zlasti nudijo brvo pomoč v slučajih nesreče ali na-sr2 .ih bolezni. Ni dovolj samo dobro j.Ce in dobra volja, potrebno je tudi zna-jjjbortiag^i in na strokoven način odvr-1 nevarnost za življenje ponesrečen-y> dokler ne pride zdravnik, v *ečaj bo teoretičen in praktičen in se j vrši] dnevno razen ob nedeljah in jeaznikih eno do dve uri na dan. Tečaj ^^mišljen v tako popolni obliki, da bo-. udeleženci usposobljeni vršiti nado-službo strežnikov in strežnic v V n!Sah za slučaj velikih nesreč ali epi-ijNčnih bolezni ali opravljati ta dela1 jrg a >n po zasebnih hišah. Točen čas °dh ' in Praktičnih vaj bo sporočil-°r Rdečega križa pravočasno. Nn 0r Rdečega križa polaga posebno DoS] na Praktične vaje in je zato iz-UiK°Va' od banske uprave in od g. uprav Se niariljorske bolnice dovoljenje, da tečaji vršiti v bolnici. Nali i °va*ci bodo na koncu tečaja po-Tex'?p^e in dobili izpitne listine, ih žentl lri0rejt> Posečati osebe moškega e?a spola, ki so stare najmanj 16 let. Teoretična predavanja se bodo vršila skupno za vse udeležence, praktične V3je pa po možnosti ločeno. Odbor Rdečega križa je uverjen, da bo občinstvo znalo ceniti in pravilno presoditi veliki pomen samaritanskih te čajev in vabi zato vse, ki imajo srce za obči blagor in dobro voljo pomagati bližnjemu, in si s tem eventuelno ustvariti poklic, da se prijavijo do 25. septembra g. sreskemu sanitetnemu referentu drju Ivanu Z o r j a n u na sreskem načelstvu Maribor, desni breg, soba št. 42 od 10. do 12. ure. Vpisnina znaša 30 Din za osebo. Revnim se na njihovo željo o-prosti vpisnina. Tečaj se bo vršil le, če se priglasi najmanj 15 oseb. Priglasijo se lahko udeleženci iz mesta in okolice. Miadostnost američkega kipa svobode Simbol ameriškega Newyorka, ki ga takoj po prihodu v pristanišče ugleda vsak novodošlec, je kip svobode. Letos praznuje ta kip svojo petinštiridesetlet-nico. Ob tej priliki so Američani ugotovili, da se na kipu pojavljajo znaki osta-relosti, ki jih velja odstraniti. Kip svobode namreč dobiva »dvojno brado« in grde noge. Vsekakor se te napake vidijo samo zvečer, ko mečejo svetlobo na kip žarometi. In Američanom je to v spotiko. Ker se je na kipu v teku let nabralo dosti prahu, ga bodo očistili. Prah meče senco na brado, da izgleda, kakor bi imela podbradek. Seveda ne bo čiščenje te reči tako enostavno, toda Američani so kljub gospodarski krizi pripravljeni v ta namen žrtvovati pol-drug milijon dinarjev našega denarja. Kakor smo že ponovno objavljali, naj se občinstvo kolikor mogoče poslužuje vlakov, ki bodo posebej odrejeni za prevoz udeležencev dne 5.—6. septembra v Ljubljano. Neizvedljivo je, da bi se vsakdo mogel peljali ob času, kakor bi si želel. Ogromno število prijavljenih udeležencev stavlja žel. upravi težko vprašanje pravilnega in rednega prevoza, ki se more rešiti le z razumnim sodelovanjem vseh udeležencev samih. Zato ponovno pozivamo vse, da se ravnajo po naslednjih navodilih in jih točno upoštevajo, da ne pride do neljubih in nikomur koristnih motenj. Štajerska: Udeleženci iz krajev ob progi Dolnja Lendava-Krištanovec odpotujejo že dne 5. septembra z vlakom, ki odhaja iz Dolnje Lendave ob 14 h 04’, ter imajo v Čakovcu zvezo na vlak z odhodom ob 15 h 10*, ki prispe na Pragersko ob 17 h 05’ in ima od tu zvezo na vlak za Ljubljano z odhodom ob 18 h 02’. Udeleženci Iz krajev ob progi Zreče -Spodnje Laže pri Poljčanah odpotujejo z vlakom, ki odhaja iz Zreč dne 5. septembra ob 14 h 51’ ter imajo v Poljčanah ob 18 h 27’ zvezo na vlak za Ljubljano. Udeleženci iz krajev ob progi Krapina-Grobelno odpotujejo z vlakom, ki odhaja iz Krapine dne 5. septembra ob 16 h 14’ odnosno Rogatca ob 17 h 20’ in imajo na Grobel-nem zvezo na vlak, ki odhaja ob 18 h 55’ v Ljubljano. Udeleženci iz Slov. Bistrice mesto imajo zadnjo direktno zvezo z vlakom, ki odhaja iz Slov. Bistrice mesto dne 5. septembra ob 16 h 47’. Udeleženci iz krajev ob progi Selo pri Velenju - Št. Janž pri Dravogradu odpotujejo dne 5. septembra z vlakom, ki odhaja iz Št, Janža pri Dravogradu ob 15 h 30’, tako da imajo v Celju ob 19 h 27’ zvezo za Ljub Ijano. Udeleženci iz krajev ob progi Prevalje . Limbuš odpotujejo že 5. septembra z vlakom iz Prevalj ob 19 h 04’, s katerim imajo v Ma-riboru ob 21 h 50’ zvezo na vlak za Ljubljano, kamor prispejo ob 3 h 06' dne 6. septembra. Udeleženci iz krajev ob progi Koloriba -Cirkovce se vozijo z vlakom, ki odhaja iz Ko-toribe dne 5. septembra ob 18 h in imajo na Pragerskem ob 22 h 27’ zvezo na vlak Ljubljano, kamor prispejo ob 3 h 06’ dne G, septembra. Udeleženci iz krajev ob progi Hodoš Murska Sobota - Ljutomer - Ormož se vozijo z vlakom, ki odhaja dne 5. septembra ob 16 h 50’ iz Murske Sobote, tako da prispejo v Ljubljano dne 6. septembra ob 3 h 06’. Udeleženci iz krajev ob progi Gornja Radgona - Križevci pri Ljutomeru vključno odhajajo dne 5. septembra z vlakom ob 18 h 28' iz Gornje Radgone in imajo v Ljutomeru priključek na prej omenjeni direktni vlak Murske Sobote v Ljubljano. Udeleženci iz krajev ob progi Št. lij_________ Pesnica potujejo z vlakom, ki odhaja iz St. lija dne 5. septembra ob 20 h 10’, tako da se vozijo iz Maribora dalje z vlakom, ki odha ja tamkaj ob 22 h 50’ in prispe v Ljubljano dne 6. septembra ob 3 h 09’. Udeleženci, ki vstopajo na sami postaji ;J °r\.se ,voziio s Posebnima vlakoma, ki odhajata iz Maribora glavni kolodvor dne 6. septembra, prvl ob 1 h 40’, drugi ob 2 h. ' Udeleženci iz krajev Hoče - Štore vstopajo v prej omenjeni drugi posebni vlak iz Ma-bora ob 2 h. Udeleženci iz krajev ob progi Velenje -Celje - Laško - Rimske Toplice potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Velenja dne 5. septembra „b 23 h, iz Laškega dne 6. septembra ob 2 h 03’ in iz Rimskih Toplic ob “ i - -Pnspe v LiublIano ob 4 h. Udeleženci, ki vstopajo na sami postaji Cehe, odpotujejo 6. septembra s posebnim vla- 6°h*20 1S' ln prlspei0 v Ljubljano ob Udeleženci iz krajev ob progi Zagreb - Zidanimost potujejo z vlakom, ki odhaja iz Zagreba ob 0 h 10’ odnosno s kasnejšim poseb-nl™.V ak°m z odhodom iz Brežic ob 4 h 20’. e yzencl, ki vstopajo na sami postaji r ov je, se odpeljejo dne 6. septembra s posebnim vlakom ob 5 h 40’, tako da bodo ob 7 h v Ljubljani. Udeleženci |2 jcraiev ob pr0Kj zidanjnlost. Zalog, izvzemši Trbovlje, potujejo z vlakom, ki odhaja iz Zidaneg^fwt*a ob 5 h 37’, Dnevno malo veselja je potrebno tudi naj skromnejšemu človeku. Nedolžno veselje, ki bodri človeka za delo in mu pov-sroča prijetno čustvo uživanja, nastane z užitkom prave nepo-rvorjene zrnate kave. — Mešanice kave svetosnega slovesa sc one poznate tvrdke Juli o Metni uvoz kave Povratek: Štajerska: Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana - Zidanimost potujejo ob 17 h 30’. — Ljubljana - Celje - Velenje - Grobelno - Rogatec ob 18 h. — Ljubljana - Zidanimost - Zagreb gl. kol. ob 18 h 30’. — Ljubljana gl. kol. - Celje ob 22 h. — Ljubljana gl. kol. - Zidanimost - Zagreb gl. kol. ob 22 h 25’. — Ljubljana gl. kol - Maribor ob 23 h. — Ljubljana gl. kol. - Zidanimost - Zagreb -Pragersko - Čakovec - Ormož - Murska Šota - Ljutomer - Gornja Radgona in Maribor gl. kol. z vlakom ob 0 h 03’. Večna ura Sooiete Generale de Radiologie v Pa>-rizu javlja, da je rešil Švicar Jean Leon Reutter problem, ki mu doslej še niso mogli priti v okom. Posrečilo se mu je zgraditi uro, ki jo žene zrak. Ura je nekakšne vrste barometer z živim srebrom. V stekleni cevki, ki je upognjena v obliki velike črke U, stoji stebrič živega srebra, ki se po stanju vremena dviga ali pada. Prevešanje živega srebra na to ali ono stran je zopet v zvezi z mehanizmom, ki'regulira zobno kolesce in to je pravzaprav gibalo, ki žene uro. Steklena cev je tako narejena, da se vedno nagne na tisto stran, lder je več srebra. Pri nizkem zračnem tlaku je seveda nihanje minimalno in se tudi zobno kolo ie leno pomika naprej. Od moči, s katero se zobno kolo obrača, pa za-visi napetost vzmeti, zato je še vprašanje, če se bo nova iznajdba obnesla ali ne. 22 milijonov dolarjev zapuščinskega davka. Iz Amerike poročajo, da bosta vnovčili državi Ne\vyork in Maine ogromno vsoto 22 rtiilijonov dolarjev zapuščinskega davka. Ta denar jima pripade po davčnih predpisih od zapuščine pokojnega dolarskega mogotca Harryja Pay-neja Whitneya, ki je zapustil dedičem 200 milijonov dolarjev. V oporoki je določil 30 milijonov dolarjev v dobrodelne namene. Ameriški listi pripominjajo ob tej priložnosti, da ima Amerika trenutno samo tri bogataše, ki presegajo pokojnika po denarnem premoženju. Tl možje so: John Rockefeller, Henry Ford in Carnegie. Težka eksplozijska nesreča. V Versaillesu pri Parizu se je te dni primerila težka eksplozija, ki je povzročila veliko materijalno škodo in zahtevala več človeških življenj. Eksplodira-'a je kemična tvornica. Eksplozija je bila tako moona, da se je poslopje v trenutku sesulo na kup. Pod razvalinami sta obležala dva mrtva »n 60 težko ranjenih, katere so razen 10 oseb takoj potegnili izpod ruševin. Preiskava je ugotovila, da je nastala eksplozija zaradi nitroglicerina, ki se je vnel sam od ceb» Sokol kralfeoine Jugoslavije K. O*: Sofeolska ičefa (Ob vstopu v novo delovno sezono). Danes je treba morda boli nego kedai pojasnjevati, kaj pomeni sokolska misel, ker navaljujejo od vseh strani podmukli neprijatelji na sokolsko organizacijo, njene voditelje in funkcionarje ter se ne strašijo laži, intrig in zavijanja resnice. Sokolstvo pa koraka z jeklenim pohodom čez vse ovire, prodira čedalje bolj v naše selo ter se uveljavlja s svojim dejanskim delom, ki smeri k telesnemu in duševnemu podvigu vsega naroda. So kolstvo hoče zmagati z resnico nad lažjo, v častnem boju proti nečastni lokavosti, s silo misli in ideje. In kaj pomeni sokolska misel? Sokolska misel pomeni stremljenje po telesnem in nravstvenem dvigu vseh narodnih enot ter s tem vsega naroda. In zato posveča Sokolstvo pozornost, vsem narodovim plastem, ker ve, da sestoji iz enot celota. To pomeni zanj: ako bo vsak poedinec telesno in duševno čim popolnejši, potem bode tudi ves narod močna prvina v organizaciji narodov vsega sveta in zmožen za težki eksistenčni boj. Sokolska misel vzgaja: 1. telesno. Pod telesno vzgojo razumevamo strem Tjenje, ne prepustiti telesa slučajnemu razvoju in porastu, ampak s sestavno telovadbo doseči, da bo telo zdravo in lepo. Ni treba razlagati, kako potrebno je človeku zdravje, in vsak izmed nas ve, da stori telesna moč človeka zmožnega za delo, s katerim si pridobiva vsakdanji kruh. In ako se Sokol povrača k antični telesni vzgoji grški, potem dela to zaradi tega, ker je videl naš nesmrtni dr. M. Tyrš temelj za svojo sokolsko organizacijo v antiki. 2. Nravstveno. V sokolskih edinicah se goji moč, 1.1. mati iskrenosti, kajti močnemu je zo-perno zmagati z zvijačami; vztrajnost, možatost, zjekleni voljo in to vse vpliva zelo ugodno na doseženje trdnega in neomajnega značaja kakor tudi na ustvaritev trdnih nravstvenih nazorov, po katerih si potem dobro vzgojen Sokol ureja vse svoje življenje. 3. Narodno. Sokolstvo oznanja ljubezen do domovine, kajti domovinska ljubezen je posvečeno torišče, iz katerega je vzrasla tudi telovadba starega veka. Ona uči, da se mora vsak sokolski pripadnik zavedati, da je narodov član, ki ima dolžnost, v plemenitem tekmovanju dati izraza svoji ljubezni do naroda in domovine; razen tega pa mora delati tudi na to, da pridobi i malobrižne za to požrtvovalno rodoljubno delo, katero je Sokolstvu naložil njegov ustanovitelj M. Tyrš. 4. Demokratski. Sokolstvo je demokratska organizacija. Obrača se do vseh in vidi v vseh brate. In kaj tvori bratstvo? Posvetitev te- lesnih in nravstvenih sil poedinca narodu v svrho njegove telesne in duševne osvoboditve. Telesna osvoboditev je bi la izvršena 29. oktobra oz. 1. decembra 1918., a sedaj delamo na duševno osvoboditev, kar pomeni: strgati narodu z nje govih oči zavezo teme, da bo mogel jasno, videti svetle vzore našega narodnega življenja — vse one, ki so vodili in hočejo voditi ter privesti narod k duševne mu preporodu. Sokolstvo zametava naslove, ne ceni bogatih bolj od revnih, sprejema x svojo sredo vsakega poštenega Slovana, bodisi študiran ali ne, ter se trudi premostiti prepade socija‘nih raalik. Ako še ni na smotru svojih stremljenj, tedaj dela v smeri k njemu ter se gotovo dokoplje do njega, ker stoji na strogo demokratski osnovi, oznanjujoč bratstvo. 5. Napredno. Sokolstvo se bojuje proti duševnemu zastoju, hoče naprej do najvišje mete telesne in duševne popolnosti. Sokolstvo hoče večno gibanje; ne zapira se novim tokovom, ako niso protivni njegovim rodoljubnim čuvstvom; ne .vzdržuje krčevito premaganih nazorov niti družabnih niti kakršnihkoli drugih: skratka i— ono je napreden stvor, kateri se odločno u-stavlja vsakemu duševnemu zaslepljanju 'dn vsaki reakciji, bodisi socijalni -*!i kakršnikoli drugi. Ne bojuje se proti nobenemu verstvu, mora pa odkrito obsojati vsako zlorabo verskega čuvstvovanja. Kajti samo ena resnica je in ta zmaga s sokolsko idejo! (Po češkem izvirniku priredil A. J.). Prvenstvo Jugoslavije v odbojki 13. sept. v Mariboru Odbojka, ali s tujim imenom volley-ball, zavzema vedno več naklonjenosti. Postala bo prava ljudska igra. Sokolstvo vrši v razširjevanju te lepe telesno-vzgojne panoge prvo mesto. Prodrla je že skoro v vse večje kraje, v Sloveniji celo na deželo. Vzniknila je želja spoznati prvaka Jugoslavije! Zato se bo vršila dne 13. t. m. tekma župnih prvakov za ponosni naslov jugoslovanskega prvaka. Tega dne tekmujejo člani in moški naraščaj, ženski oddelki tekmujejo kasneje. Tekem v Mariboru se udeleže tekmovalne .vrste iz Ljubljane, Celja, Kranja, Zagreba, Splita, Varaždina, Osijeka, Novega Sada, Beograda, Niša, Užic, Maribora. Pričakovati je še več prijav. — Tekma bo na letnem telovadišču Sokola Maribor-matica. Natančen razpored objavimo kasneje. Vabimo že danes prijatelje Sokolstva na to zanimivo prireditev. Prv! telovadni nastop Sokola Loče pri PoRčanah združen s proslavo rojstva Nje*;. Vi-sočanstva prestolonaslednika Petra *T>o v nedeljo dne '13. septembra. Po nastopu vseh oddelkov in orodni telovadbi bo prosta zabava s srečolovom itd. Začetek prireditve, ki se bo vršila na vrtu gosp. Lopana v Ločah je ob 15. uri. Sodeluje sokolska godba iz Središča. Vrnimo prid nemu br. društvu,, ki je tekom leta pri vseh društvih okrožja nastopalo polno številno, obisk v čim večjem številu. — Zdravo! Iz župe. Pozivamo Sokolstvo Maribora, naj v čim večjem številu prisostvuje reviji trup tukajšnje garnizije, ki se bo vršila jutri v nedeljo dne 6. t. m. ob 8. uri na Teznu v spomin podaritve novih jugoslovanskih zastav naši vojski. Zdravo! Uprava SŽM. — Skaotizem jamboree 1933. Na 6. mednarodni skavtski konferen ci vodij, ki se je vršila letos od 22. do 29. septembra v kopališču Baden pri Dunaju, je bilo sklenjeno, da se bo pri' hodnji jamboree (svetovni skavtski ta> bor) vršil 1. 1933 v Godolo na Madžarskem, nekako To km od Budimpešte. — Za našo državo je ta sklep zelo ugoden, ker se bo tega jamboreeja, kamor pošlje svoje zastopnike preko 50 držav, moglo vsled neprevelike oddaljenosti udeležiti tudi mnogo več Jugoslovanov kot doslej. — Stroški so preračunani (za udeležence iz Maribora; seveda brez tabornih taks in pristojbin) za 14 dni na okroglo 350.— do 400.— Din. Prihodnji slovanski jamboree v Zagrebu? Uspeh I. vseslovanskega skavtskega zleta v Pragi je bil tolik, da so se vsi vodje, ki so se ga udeležili, izjavili, naj se čimpreje priredi II. slovanski jamboree, in sicer že leta 1932. Za kraj zte ta sta bila predlagana Zagreb in Varša' va. — Ko dobi upravni odbor slovanske^ ga skavtskega saveza natančne podatke iz obeh mest, bo svojo odločitev sporočil svojim članom. * ' Za skavtske dni v Ljubljani (6.-7. IX. 1931) je prijavljenih 200 udeležencev-skavtov, ne vštevši Ljubljančanov in okoličanov, ki se bodo vsi udeležili tudi sprevoda. Člani ljubljanskega stega in okoliških čet bodo nosili pri tem sprevodu table z napisi društev in organizacij. — Iz Maribora je prijavljenih 50 udeležencev. * Na ljubljanskem velesejmu pobirajo skavti in planinke vstopnino in vrše službo vodnikov. V zahvalo je uprava velesejma dovolila skavtom in planinkam v kroju (lahko tudi brez klobuka) brezplačen vstop v vse razstavne — tudi higijenške — oddelke. * Po poročilih iz Beograda bo 13. IX. 1931 ob 16. v Beogradu redna savezova skupščina, ki bo letos vsekakor zelo zanimiva. Poleg običajnega dnevnega reda bodo še poročila o: vseslovanskem skavtskem zletu v Pragi, 6. mednarodni konferenci v kopališču Baden pri Dunaju, svetovni roverski sestanek v Kan- derstegu (Švica), mednarodnem taboru v Kulli (Švedska), jugoslovanskih skavtskih taborih v inozemstvu (tudi trw slovenski tabori na Koroškem), ^vodniškem tečaju Savske skavtske župe Brod-Moravicah (gorski kotar), savj-zove šumske šole v Bosni, predlo#® ! se vrši prihodnji vseslovanski skavte tabor pri Zagrebu, udeležbi jugoslovM* skega skavtskega saveza na jamboree! pri Godolo 1933. itd. Našo dravsK skavtsko župo bosta zastopala starešin in načelnik, br. Kunaver Pavel, Sivi Vol in br. Zor Miroslav, Crni Mrav. * Skavti! Štedite in hranite si denar z* jamboree — slovanski in svetovni — * sedaj, da bo čim več udeležence/ slovanov in da se bo naš savez pri t®*' mah placiral čim ugodneje! -~n'‘ Spori Rapid : Maribor. Z uvedbo enotnega prvega razreda * območju LNP-a je SK Rapid izpadel v tekmovanja s prvorazrednimi klubi šega okrožja in se mora začasno voljiti z vlogo drugorazrednega klul* tem so naši sportaši prikrajšani za domači derby, ki je od prevrata setu P* menil višek nogometne sezone. Tel®? med starima rivaloma je ta naslov vP°' ni meri zaslužila in je občinstvo vS^~ z zadovoljstvom zapuščalo igrišče. ^ \ številni pristaši obeh klubov za ta užit*’ ne bodo prikrajšani, sta se kluba spo^ zumela, da pred pričetkom prvenstven? ga tekmovanja odigrata prijateljsko tf' mo, ki naj, če tudi izven okvirja ofic>j^ nega tekmovanja, odloči o prvetiS‘v. domačih rivalov. O jakosti in izgini obeh enajstoric bomo razmotrivali ^ hodnjič. Danes samo opozarjamo prista5. obeh klubov, da se bo odigral let0?®. derby na praznik 8. tm. ob 16. uri na & šču Rapida. V predtekmi se srečater' zervni moštvi. ISSK Maribor (nogometna sekcija)- Gg. igralce Mlekuš, Koren I, Ivič, Gomol, Petan, Domic II, Janže™ vič, Vodeb, Senica, Kislinger in KorflP^ ra vabim, da se za odhod v Mursko boto javijo dne 6. tm. s polno opremo 5. uri na gl. kolodvoru potnemu sprefl™ valcu. Načelnik. ZNS (službeno). . Prvenstveno tekmo »Mura«:»Marib?‘ rez. v Murski Soboti, dne 6. t. m. sod1* Jančič. Poverjenik. Teniški handicap turnir v Maribor#* Na teniških igriščih ISSK Maribora5' prične danes dne 5. tm. teniški handi^ turnir, na katerem sodelujejo vsi teni’ igralci našega mesta. Tekmovanje se zaključilo v torek, dne 8. tm. SK Rapid v Ljubljani. Ker se je ISSK Maribor odtegni! lovanju v nogometnem turnirju v % ljani, je SK Hermes povabil SK za sodelovanje na turnimi. Rapid b« m nes nastopil proti ASK Primorju, 1* pa proti SK Grafiki. Or. O. Ilaunig. Dva soseda Povest lz preteklega stoletja. Zato pa so se ga bali vsi zlikovci, kajti kdor mu je prišel y, pest, ta si je to zapomnil. Že od'samega glasu je vsak strepetal in strah, da mogoče ta orjak še malo bolj trdo prime, je vzel zločincu že vnaprej ysak poskus upora. Pozneje sta došla še odvetnik dr. Suhadolnik in notar Hostnik v družbi svojih soprog in mnogoštevilne mladine. Oba sta bila še le kratko v trgu, kajti sodnija je začela poslovati še-le s 1. julijem 1850, prej pa so morali ljudje hoditi v daljno graščino, kjer je bil za sodnika priletni Železnik, ki pa je z ukinitvijo patramomijalne sodnije stopil v pokoj. Le vodja zem-ljeknjižnega urada Razboršek, že tudi star mož, je prestopil v službo nove sodnije, to pa večinoma radi tega, ker je imel v trgu svojo hišo, katero mu je prinesla v zakon njegova žena Matilda, dolge, suhe postave, jezična in sitna, da si je sicer mirni in potrpežljivi Razboršek želel kam zginiti, da bi ga ne našli nikdar več. Odvetnik Suhadolnik ni imel zastonj tega imena; bil je visoke, sloke postave. Skozi zlata očala je gle- 4*1 poro mo okrog, hudomušneži so pravili, 4* (e nosil S**’ c’ • ■ <:>h. .!■> je r *••• e’ )s»v> poškiliti za na hrbtu in je kazala dolga siva brada, da šteje že med patrijarhe. Notar Hostnik je bil ravno nasprotno, majhen in okrogel. Iz obraza se mu je brala dobrodušnost. Bil je miren, ni ga lahko spravilo kaj v nevoljo. V družbi je bil vesel in je rad katero zapel, posebno ono o organistu Franclju: Naš Francel je dober bil, Vsakemu je odpustil, Prišla pa je grenka smrt, V nebesa se je spustil. Seve tudi ni manjkal nadučitelj Mohorko s svojo ženo Zefo in štirimi prav živahnimi fanti. Bil je male, čokaste, dobro rejene postave, že skoraj sivih las, medtem ko je njegova žena, vitke, krasne postave v najboljših letih gledala vedrega obraza v svet. Vestno je gledal Mohorko, kje bi dobil kak sedež; nazadnje je le iztaknil s svojimi bistrimi očmi pri neki mizi potrebno število sedežev. Pogledal je na stol, katerega je določil za nosilca svojega telesa od vseh strani, če bo tudii prenesel težo njegovih precej močnih kosti. Ko je ugotovil, da se ne more polomiti kaka noga, je segel v notranji žep dolge suknje po velik robec modre barve ter polagoma in rahlo obrisal sedež, utaknil robec zopet v žep ter se na to previdno vsedel, da bi se še lahko dvignil, če bi le ne prenesel sto! njegove teže. Nazadnje sta došla sodnik Škerjanc ter zdravnik — mlada in za to še veselja te Kor U so bile že vse druge mize zasedene, so morali še ono, katero so postavili v bližino odlične gosP0^ iz trga. - In prišli so še drugi stari in mladi ter vzeli prostore, lud**r r<* vrati in jim je najbolj jato. ' \ J Začelo se je živahno razgovarjanje, samo ^ ske besede nisi slišal. Sredi gostov je hodil gostilničar Cestnik z ^ zeleno čepico na glavi; porednež; so rekli, da bi . drugače prevelik odsev, če bi sijalo solnce na P® v Zadovoljno s* je smehljal, saj je bilo danes dosti ^ stov in samo takih, ki so dobri plačniki. Ne to pa je bila zanj velika čast, ko je imel tako gospodo v svoji hiši; saj ?a ni gostilničarja v cel' lici, ki bi se mogel ponašati s takim obiskom. . j9 Da pa gostje niso bili žejni in tudi ne 1^’i<> skrbela Cestnikova Rozika, ki je švigala od tmz -tCe, mize ter s šaljivo opazko odnesla prazne stekle da jih napolni s svežo pijačo. ^ Danes je bila kaj okusno napravljena; krt0 ^ drikaste barve se je oprijemalo njenega vitke«3 jj. sa, in isto tako jopica, spredaj vložena z beI° co, ki se ji je kaj dobro podajala nad belim, s so cvetlicami pretkanim predpasnikom. Bele če* se oklepale nežnih nog, na katerih je nosila c veljčke, da je odsevalo, če so se ukradli na 1&> čni žarki. Lase je nosila skrbno zvite v dve ^ ti, ki ste bili položene okoli glave kakor šarka v '■ a rib p rn, dne F IX. 1931. • •. ..aaw»«xfci ........... HfflrTKorftt Vc^rnVTP T..Tr?, SfrSn S. Tapetniška dela n°va po naročilu in popravila Vam solidno in ceneno izvrši tapetniška delavnica in trgovina pohištva, tvornica Jagodič, Vojašniški trg 1. 2597 Kum nocoj zvečer? Zopet smo dobili pošiljko svežih morskih rib in to barbone, scevole, orade, '■sne, jegulje in sardinele, katere pripravljamo po želji gostov. Senzacija večera bo na dalmatinski način na ražunju pečen prašiček (odojak). — Dobrodošli! — »Dalmatinski vinski kram« in gostilna »Šibenik« — Vetrinjska ulica 2 in 3! 2696 Horace močne, 'epe otomane, kuhinjske kredence, različno pohištvo, volno, kupite najceneje Pri tvrdki B. Jagodič, Vojašniški trg ,JK_L____________________________________2596 Enodružinska hiša 2 obsežnim vrtom na prodaj. Pojasnila daje g. Pulko, prej gostilna Murko. Te-_______________________________________2599 Bobro idočo gostilno oddam s 1. novembrom v najem brez odkupnine. Naslov v upravi »Večerni-Jra«. 2600 S"ke za legitimacije! Hitro, poceni in Gosposka ul. 39. dobro. Fotomayer, 2598 ^Prejmem mlajšo dijakinjo v vso oskrbo. Blizu vseh šol. Naslov v ^ upravi »Večernika«. 2605 reteklo nedelo Se je na veselici v studenškem gozdu zgubil klobuk. Dotični gospod, ki ga je Vzel seboj je poznan in se prosi, da ga °dda v Studencih, Kralja Petra c. 28. ________________________________________2604 ^'ske torbice, šstovke, kovčke, preobleke, damske torbice, nahrbtnike, pasove, listnice itd. v veliki izbiri in po najnižjih cenah v novo odprti torbarski delavnici. Sprejema tudi popravila. Josip Karlo, Kopališka ul. 2, Scherbaumov paviljon. ______________________________________ 2287 Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Elektromotorje »Škoda«, Q-25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-•nontaže tovaren in stanovanjskih poslopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe. Rabljene avto in moto gumi plašče Kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-w va ul. 14. 1566 TRENCn co za in gospode LORIflK KOROŠKA 9 AH že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da izgiedajo kot novi? Gostilna Dergas, Koroška cesta v soboto 5. septembra vrtni koncert (Richterkapele) s pojedino piščancev komad Din 24.—. Prvovrstna vina od Din 8.—naprej. Domače pecivo. Se priporoča A. Dergas. 2575 Učenca sprejme galanterijska trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26. 2490 Trgovskega vajenca s predpisano šolsko izobrazbo sprejme takoj Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. 2483 Atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20 prevzame: Popravila nogavic, ažuriran.ie, entlanje, pred-tiskanje. 2500 500 dinarjev plačamo tedensko zgovornim osebam s številnimi poznanstvi. Perssons, Ljubljana. Poštni predal 307. Znamko za odgovor. 2360 Hišo ali vilo pri Aleksandrovi cesti oziroma parku kupim. Ponudbe, z navedbo ulice, številke, cene, sprejema notar Kogej Jak., Celje, Miklošičeva 3.________________ 2567 Prodam razne učne knjige, posebno za dijake tehničnih šol. Krčevina, Praprotniko-va 15. 2585 Kupim enodružinsko hišo s 3—4 sobami in vrtom v mestu ali bližini. Ponudbe na Vole, Tomšičeva 15. 2586 Sobo, lepo, čisto, s posebnim vhodom in z električno lučjo, oddam. Magdalenska ulica 50. 2594 Kupim šolske knjige za I. razred drž. realke. Gullin, Maribor, Dr. Medvedova 2, od 8. do 15. ure. 2595 Stanovanje, sobo in kuhinjo, oddam Studenci, Zrinjskega ul. mirni stranki. 36. 2562 Stanovanje z lokalom oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 2563 Žrebanje drž. razr. loterije Pri z: elan ju dne večji dobitki: 4. septembra so bili izžrebani nasled- »remija 250.500 Din srečka Sl. 27.335 8°-000 Din srečka štev.: 86.261, 6#-»00 Din srečka štev.: 29.022, «>.000 Din srečka štev.: 75.676, 30-000 Din srečka štev.: 83.371, 2<-000 Din srečka štev.: 86.368, U.000 Din srečki štev.: 95.794, 97.635. °.000 Din srečke štev.: 6.291. 8.712, 32.139, 6-000 Din srečke štev.: 833, 3.263, 61.154, 66.705, 96.755, 1.000 Din srečke štev.: 4.691, 4.835, 5.566, 8.576, 18.114, io 17, 20.943, 25.126, 30.863, 41.017, 41.334, 45.685, 47.637, ^«.555, 49.017, 49.368, 49.627, 50.666, 51.527, 52.288, 53.741, '^■326, 65.191, 71.651, 75-742, 76.403, 78.059, 80.597, 83.947, »■881, 92.407, 94.401, 94.768, 96.897, 99.857. 2603 Zaradi telefonskega sprejemanja ne moremo jamčiti za *°Čnost številk. — Manjše izžrebane dobitke bomo objavili naknadno. bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor Gosposka ulica ^ov sladki jabolčnik vedno svež točim od danes naprej; na debelo tudi gostilničarjem. ADALBERT GUSEL karib Aleksandrova 39 Koroika 18 Zahtevajte oovsud„Večeroik“i ffiStEBSUaaHnSiBBBHSBEiaiS aktovke otroški nahrbtniki otroške nogavice otroški ievlii po zelo ugodnih cenah v galanterijski trgovini Drago Rosina Vetrinjska ulica 26 [»»■■■■■»»■■■■■■a Prodam ceneno elegantno novo pisalno mizo. Vprašati Magdalenski dom, Taborska ul. 4. 2610 Dijakinjo spr&jme v vso oskrbo boljša rodbina V Mariboru. Klavir na razpolago. Naslov v upravi »Večernika«. 2581 Stavbene parcele pri »Treh ribnikih« pod ceno na prodaj. Vprašati v upravi »Večernika«. 2584 Šolske torbice, aktovke, nahrbtnike, gamaše, kovčke, itd. v naj-večjl Izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 2370 Veliko izbiro vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno in ceneno. 2491 Kupim stare obleke, čevlje, perilo in drugo. Starinarna, Vetrinjska- ulica 24. 2578 Korespondentlnja, perfektna v srbohrvaškem in slovenskem jeziku se sprejme za nekaj ur dnevno. Ponudbe z navedbo zahtevanega honorarja je poslati pod »Nekaj ur« na upravo »Večernika«. 2576 Radi smrti prodam osebni 4 sedežni avto. 10. Meljska cesta 2577 Dva velika krasna oleandra, ročni voziček in buteljke ceneno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 2572 Dijaka srednješolca iz boljše hiše sprejmem v vso oskrbo. Soba skupno z domačim sinom-dija-kom. Vprašati Ruška c. 5 v pisarni Konzumno društvo za Slovenijo. 2574 Učiteljska rodbina sprejme diiaka v popolno oskrbo. Naslov v upravi. 2608 Vlntoč Vaupotič v Košakih zopet otvorjen. 2588 Samostojna vdova sprejme dve dijakinji na stanovanje in v celo oskrbo po zmerni ceni. Aleksandrova cesta 45, vrata 11._____________2564 Vsaki teden sveže žgano kavo odličnih ter mešanih vrst, dobivate v špecerijski trgovini Vid Murko, Meljska cesta 24. 2403 ♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M Naši čevlji so lepi in zelo po ceni Novo skladišče čevliev kranjske Industrije v Trgovskem domu Maribor Mi Vam nudimo tudi prvovrstne nogavice za dame, gospode in otroke po najnižji ceni. £3® j jf k' mmm MARIBOR,VRATOVA UL4 Zctcefek dne 9.s«pt. 1931 Sanatorij v Mariboru ni. 49. Telefon 2358. Lastnik in vodja t primarij dr. Černič, speci jalist za kirurgijo Sanatorij Je najmodernejše ureien za operacije in opremljen z zdravilnim! aparati: višinskim soincem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij: to-nizatorjem za eiektrizlranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermlio za električno pregrevanje in električno iz-žiganje: žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja; »enterocieaner«-Jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki. napihovaniu in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120.-, drugi razred 80.-. tretli razr. 60.-. ■ v.;;;s-V- -V" ■Iv : Telovadni in drune ževjj* za naiboliše dalmatinsko vino v »Jadranski kleti** Črno, opolo in belo, vse po 10 Din liter s Za obilen obisk se priporoča lastnik Jadianske kleti Ante Zorii za šolo, jesen in zimo nudi najugodneje trgovina s konfekcijo JAK@i LAH, Maribor, Glavni trg 2 Gostilna Pavelič. Kamnica Jos. DuhaS, Mrac, Slavoj V soboto, dne 6. septenfbra odojki in race na ražniu, pečeni in ocvrli gsisla^si. Prvovrstni koncert. priporoča svojo bogato zalogo in sicer: 1 kg šunkove salame.........................Din 1 kg letne salame.............................. 1 kg suhega cesarskega mesa .... „ 1 kg hrbtenice (kare).......................... od 5 kg naprej franko proti povzetju! Za Solo kupujemo samo na Slomškovem flrgu štev. 6 Ljudska tiskarna Maribor. Svojim odjemalcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da točim pristno dalmatinsko črno vino lastnega pridelka po 10 Din. Cez ulico po 8 Din Vsako soboto in na praznik prašič na ražnju Ea obilen obisk se priporoča Anton Vukičevit gostilničar, Rušfca cesta št. 7 liter po 10 dinarjev se toči v Frankopanov! ul. 2. Zahtevaite oovsoti „Večernik“i RUSIJA ZRAČNI SOS.NČNI VELIKI PROSTORI Učite se jezika naj večjega slovanskega naroda. Izšla je: Ruska začetnica za Sfoverace v založbi Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru. Dobi se v vseh knjigarnah. v novo odprtem česalnem in brivskem salonu za dame in gospode a ulica 15 Gosposka ulica 15 v hiši M. Jlger in sin. (Prej Gosposka ulica 27) Vas vljudno prosimo, da nas obiščete. 2591 ČEVLJI m SOLO, LOV« JESEN IN ZBMO Krčevina, zaprt la kromjuhten čevlji v strapacni in Vs gojzerski izdelavi za otroke Din 120*- do 150*- za deklice „ 150*- „ 190*- za dečke „ 150*- „ 230*- za dame „ 190’- „ 250*- za gospode „ 220*- „ 280*- in še 18 vrst razniti Mrapac, šport, planinskih in smučarskih čevljev z in brez žrebljev v vseh velikostih na zalogi. Pevsko društvo »PLANINCA« priredi v nedeljo, dne 6, t. m. vinsko trgitev v gostilni Tomše — Pekre. Avtobusni promet iz Gl. trga. 2593 Oglejte si pred nakupom kvaliteto in ceno! KARO, Maribor. Koroška 19 IgdeJa KflMUldl »Jutra« v LJubilanl: oiediUvulk izdajatelja to urcdulk; fl