
ho ?  • v. : '

z  Svetovna Knjižnica


Pierre Loti

TisKala in zal. »Goriška Tiskarna"
o o o o A. Gabršček o o o o



^Svetovna Knjižnica"

= \J. =

P\ene  Loti.

o Islandski ribič, o

Roman.

Iz francoščine prevel Fran Šturm.

-  o -


Tiskala in zal. „Qoriška Tiskarna" A. Gabršček.

04736

|M 0100060^-1

Prvi del.

i.

Bilo jih je pet širokoplečnikov, podprtih ob ko¬
molce pri polnih kozarcih, v temni sobi, ki je dišala
po soli in morski vodi. Prostor, malo prenizek za nji¬
hove postave, se je zoževal proti jednemu koncu,
kakor notranjost velike izpraznjene utve; zibal se je
na lahko, leno in zaspano, pri čemer se je culo jedna-
komerno stokanje.

Zunaj je moralo biti morje in noč, toda o tem se
je moglo prav malo vedeti: jedina odprtina, vrezana
v strop, je bila zaprta z lesenim pokrovom, in stara
svetilka, obešena na steni, je slabo razsvetljevala pro¬
stor s svojo plapolajočo lučjo.

V peči je bilo zakurjeno ; sušile so se tu mokre
obleke, in soparica, ki se je kadila od njih, se je me¬
šala z dimom, prihajajočim iz prstenih pip.

— 6  —

Masivna miza, ki je bila po svoji obliki popol¬
noma slična kajiti, je zavzemala skoro ves prostor;
toliko da se je človek prerinil naokrog ter lahko
sedel na zaboje, ki so bili pritrjeni h hrastovim ste¬
nam. V stropu nad mornarji so se križali težki tra¬
movi, ki so se skoro dotikali njihovih glav ; za njihovimi
hrbti so se odpirala ležišča, kakor vdolbena v debelo
leseno steno, temna kakor grobišča. Vse to leseno po¬
hištvo je bilo okorno in ostarelo, razjedeno od mo¬
krote in soli, obrabljeno, uglajeno od njihovih rok.

Pili so iz vrčev vino in sadni mošt, in veselje do
življenja je sijalo raz njihove jasne, krepke obraze.
Obsedeli so pri mizi ter govorili v svojem bretonskem
narečju o ženskah in ženitvah.

Na zadnji steni je visela na častnem prostoru iz
kamna izklesana podoba Matere božje, pritrjena na
lični deščici. Bila je pač nekoliko stara, ta zaščitnica
mornarjev, in poslikal je ni bogve kakšen umetnik.
Toda kamnite figure ostanejo mnogo dalje ohranjene
nego resnični ljudje; in tako je kazala ta rdeča in
modra obleka sredi temnih, sivih sten izvenredno
svežo vnanjost. Pač mnogo vročih prošnja je morala
čuti ta podoba v urah nevarnosti in strahu; ob njenih
nogah so pritrdili mornarji dva šopka umetnih cvetlic
in debel molek.

Oblečeni so bili ti možje vsi jednako: močna, iz
modre volne spletena srajca je objemala život ter se
izgubljala pod širokim pasom, ki se je tesno oprijemal
njihovih ledij. Pokriti so bili z nekakimi čeladami iz
pobarvanega platna, katere imenujejo »suroit«*) po
*) »jugozahodnik« ; op. prel.

— 7  -

jugozahodnem vetru, ki pripiha navadno dež v naše
kraje.

Bili so različne starosti. Kapitan je moral biti
star kakih štirideset let, trije drugi po petindvajset
do trideset, zadnji pa, katerega so imenovali Silvestra
ali pa tudi Lurlu, ni štel več nego sedemnajst let. Po
svoji postavi in vnanjosti je bil že mož ; črna, kodrasta
brada je obrobljala njegova sveža lica, toda sivomodre
oči so mu ostale še otroške, mirne in polne milobe.

Sedeli so v tem ozkem prostoru tesno drug ob
drugem, in kakor se je zdelo, so se počutili dobro v
svoji tesni sobi.

. . . Zunaj pa je bilo morje in noč, samo ne¬
skončno, brezupno morje, samo črno, globoko vodovje.
Bakrena ura, obešena na steni, je kazala prav jed-
najst, jednajst zvečer; na leseni strop so udarjale
jednakomerno težke deževne kaplje.

Obravnavali so hrupno in veselo vprašanja o že¬
nitvi, — toda govorili niso nič nespodobnega. Ne,
delali so načrte za one, ki so bili med njimi še samci,
ali pa si pripovedovali vesele dogodbice, ki so se do¬
godile »na suhem« doma na raznih ženitvah. Včasih
se je pač izprožila med glasnim smehom malo preveč
prostodušna opomnja o slasteh, ki jih daja ljubezen.
Ali ljubezen, kakor jo umevajo ti osorni ljudje, je
vedno nekaj zdravega in pri vsej svoji surovosti skoro
čista.

Med tem se je začel Silvester dolgočasiti, ker se
njegov prijatelj Ivan (ali kakor Bretonci govore Jan)
še vedno ni vrnil.

- 8  -

Kje je pač tičal ta Jan ? Še vedno zgoraj pri
delu ? Zakaj ni prišel dol v družbo, da se deleži za¬
bave ?

— Saj bo kmalu polnoči, je izpregovoril kapitan.

Okrenil se je, vstal ter privzdignil nekoliko z
glavo leseni pokrov, da pokliče Jana. Za hip je po¬
sijala v kabino čudovita svetloba.

— Jan ! Jan !...  He ! »mož« !

»Mož« je odgovoril od zunaj z osornim glasom.

Ta luč, ki je bila prišla skozi odprtino, ta bleda
luč je bila podobna dnevni, svetlobi. — »Skoro pol¬
noči .. .< In vendar je bilo to kakor solnčni sijaj, kakor
svetel polmrak, prihajajoč od daleč, daleč skozi skriv¬
nostna zrcala.

Ko se je zaprl pokrov, je bilo zopet temno, mala
svetilka je razsvetljevala kakor poprej prostor s
svojo rumenkasto, trepetajočo lučjo, in čulo se je,
kako je plezal »mož« v svojih okornih cokljah dol po
lestvi.

Vstopil je ter se moral upogniti v dve gubi kakor
velikanski medved, kajti bil je pravi velikan. Raz¬
tegnil je obraz ter si tiščal za trenutek nos, kajti
oster vzduh po soli mu je bil neznosen.

Presegal je v obilni meri velikost navadnih ljudij,
zlasti so bila njegova pleča široka in močna liki hlodi;
če si ga pogledal od spredaj, si opazil skozi modro
srajco njegove jeklene mišice, ki so mu čepele kakor
dve kroglji vrh ramen. Imel je velike rjave oči, ži¬
vahne, divjega in ponosnega izraza.

Silvester je objel Jana ter ga privil nežno nase,
kakor delajo otroci; bil je zaročen z njegovo sestro

— 9  —

ter ga smatral nekako za svojega starejšega brata.
Jan se je dal negovati kakor ukročen lev tor se do-
brovoljno smehljal, kažoč svoje bele zobe.

Ti zobje, ki so imeli v njegovih ustih malo več
prostora nego pri navadnih ljudeh, so bili vkljub
temu nekoliko majhni, toda pravilno, jednakomerno
razpostavljeni. Njegove svetle brke so bile malo
kratke, dasi jih ni nikdar bril; bile so zvihane v dve
tenki simetrični črti, ležeči nad fino zaokroženo gornjo
ustnico; proti koncem so bile malo razmršene ter so
visele ob obeh straneh njegovih ust. Sicer je bil čisto
obrit, in njegova lica so bila še okrogla, sveža, kakor
nedotaknjeni sadovi.

Ko je Jan sedel, so napolnili iznova kozarce ter
poklicali strežaja, da jim vnovič natlači in prižge pipe.

To je bila za strežaja prilika, da je tudi on malo
pokadil! Bil je majhen, krepak dečko, okrogle postave,
nekoliko v sorodu z vsemi temi mornarji, ki so si bili
zopet med seboj več ali manj sorodni; imel je na¬
porno delo, a vžival je pri tem naklonjenost vsega
moštva. Jan mu je dal piti iz svojega kozarca ter ga
na to poslal spah.

Na to so začeli možje na novo pogovor o
ženitvah.

— In ti, Jan, kedaj misliš ti praznovati svojo
svatbo? povpraša Silvester.

— Ali te ni sram, pripomni kapitan, da še nisi
oženjen? Taka starina, sedemindvajset let! Kaj si pač
morajo misliti deklice o tebi, kadar te vidijo!

Jan skomigne v odgovor s svojimi širokimi
ramami, kakor bi hotel pokazati s tem vse zaničevanje
do ženskega spola.

— 10  —

— Jaz se ženim samo za jedno noč; tudi za
jedno uro — kakor že pride.

Jan je pred kratkim doslužil peto leto pri cesar¬
ski mornarici. In tu se je privadil francoščine, poleg
tega pa tudi govoriti skeptično, prezirljivo. — Zdaj
je začel pripovedovati o svoji zadnji »ženitvi«, ki je
trajala, kakor je bilo posneti iz njegovega govora,
štirinajst dnij.

Bilo je v Nantu — z neko pevko. Ko je prišel
nekega večera z morja v mesto, je vstopil nekoliko
vinjen v odprt alkazar.*) Med vrati je stala ženska,
ki je prodajala velikanske šopke po dvajset frankov.
Jan je kupil jednega, ne vede pravzaprav, kaj naj
stori ž njim. Ko je napravil par korakov naprej, ga
je zagnal naravnost v obraz pevki, ki je stala na
odru, — deloma da jej pokaže na ta način svojo
»ljubezen?, deloma iz zaničevanja do te »punčke«, ki
se mu je zdela malo preveč namazana in rdeča. Padla
je na mestu v omedlevico; potem pa je norela za njim
cele tri tedne.

— In ko smo odjadrali, mi je podarila tole
zlato uro.

Vrgel jo je pri tem na mizo, da so jo videli, ka¬
kor ničvredno igračo.

Pripovedoval je to v surovih, njemu lastnih be¬
sedah in slikah. In vendar se ta banalni dogodek,
vzet iz civilizovanega življenja, ni nikakor zlagal z
okolico teh primitivnih ljudij, s to veličastno morsko
tišino, ki je ležala krog in krog, s tem polnočnim,

) pevska buda; prel.

— 11  —

sijajem, ki je svetil skozi odprtino, naznanjevaje, da
umira poletje na daljnem severnem tečaju.

Kar je pripovedoval Jan, je Silvestra žalilo in
presenetilo. Bil je še mladeniški, in njegova babica,
stara ribiška vdova, živeča v vasi Ploubazlanec, gaje
vzgojila pobožno, v spoštovanju do zakramentov. Kot
deček je hodil vsak dan ž njo na grob svoje matere,
da pomoli kleče rožni venec. Raz pokopališče, ležeče
na obrežju, se je videlo v daljavi sivo vodovje preliva
la Manche, kjer je nekoč našel smrt njegov oče. —
Ker sta bila revna, on in njegova babica, 'je moral
začeti že zelo zgodaj ribariti ter preživel svoje de-
tinstvo na širnem morju. Opravljal je še vedno vsak
večer svojo molitev, iz njegovih očij je še odsevala
pobožnost. Bil je lep mladenič in poleg Jana najmoč¬
nejši na krovu. Njegov mehak glas in otroški govor
se je malo čudno ujemal z njegovo visoko postavo in
črno brado ; ker je bil tako nenadno hitro vzrastel,
se je čutil sam skoro nekako v zadregi, da se je ma¬
homa tako stegnil in razširil. Mislil se je skoro oženiti
z Janovo sestro, toda za ljubeznivosti drugih deklic
se ni še nikdar zmenil.

Na ladji so imeli samo tri postelje — po dva
jedno — ter spali menjaje vsak nekaj časa.

Ko so vstali od mize — obhajali so slavnost vne¬
bovzetja Marije, svoje zaščitnice, — je bilo nekoliko
čez polnoči. Trije so zlezli v omenjene postelje, ostali
trije pa so splezali po lestvi na krov, da nadaljujejo
prekinjeno delo, ribarenje : bili so to Jan, Silvester in
še neki drugi njun rojak, ki so ga zvali Viljema.

Zunaj je bil dan, večen dan.

— 12  —

Toda to je bila bleda, bleda luč, ki ni bila niče¬
mur podobna; padala je na morje kakor odsev izumr¬
lega solnca. Krog in krog brezkončna, brezbarvna
praznota, in izven stranic njihove ladje vse prozorno,
kakor sence, ki se ne dajo prijeti.

Oko je razločevalo s težavo ono, kar je moralo
biti morje: izprva je napravilo vtis trepetajočega
zrcala, ki pa ni kazalo nikakih podob; v daljavi se
je videlo kakor velika ravan iz same soparice, — in
potem nič več; tu ni bilo obzorja, ni bilo obrisov.

Hladna vlažnost, ki je polnila zrak, je bila inten¬
zivnejša in občutljivejša nego resničen mraz, in pri
vsakem dihu je bilo čutiti močen vzduh po soli. Vse
je bilo mirno, in deževati je nehalo ; zdelo se je, ka¬
kor bi zapirale te vlažne, brezbarvne megle slabotno
luč, da se ni mogla razliti; videlo se je razločno, a
ostala je zavest, da vlada noč, in vsa ta bledota ni
imela nikakih nijans, ki bi se dale imenovati.

Ti trije možje so preživeli vso svojo mladost na
teh mrzlih morjih, sredi čudovitih pojavov in prikazni j,
nejasnih kakor vizije. Privadili so se gledati to vedno,
menjajočo se brezkončnost, ki je valovala krog nji¬
hove ladje, njihove oči so je bile navajene kakor one
velike morske ptice.

Ladja se je zibala leno na jednem mestu, ležeča
jednakomerno, monotono, kakor pesem iz ust sanja¬
jočega Bretonca. Jan in Silvester sta pripravila mreže,
Viljem pa je odprl sodček, napolnjen s soljo, ter čakal
z nabrušenim nožem.

Ni bilo treba dolgo čakati. Komaj sta spustila
mreže v to mirno, mrzlo vodo, ko sta jih že zopet

— 13  —

dvignila, napolnjene s težkimi sivimi ribami, svetlimi
kakor jeklo.

Vedno novi lupači so prihajali na svetlo, drug
za drugim; to tiho ribarenje se je vršilo hitro in
uspešno. Viljem je jemal drob iz rib, jih rezal s svo¬
jim velikim nožem, jih solil in štel, in kup posoljenih
rib, ki so se imele izpremeniti ob vrnitvi v domovino
v lepe novce, je rastel za njegovim hrbtom, vzdržema,
vedno više.

Ure so potekale jednakomerno ; tam daleč v ne-
doglednih pokrajinah se je počasi izpreminjala sve¬
tloba : zdelo se je, kakor da postaja podobnejša pravi
dnevni luči. Oni bledi polmrak, nekak večer severnega
poletja, se je umaknil jutranji zori, ne da bi bila na¬
stopila vmes resnična noč, in v morskem zrcalu so
zasijali rožnati trakovi...

Desnično, ti se moraš oženiti, Jan, izpregovori
naenkrat Silvester nenavadno resno, gledaje v vodo.
(Zdelo se je, kakor da pozna tam daleč doma srce, ki
se je vnelo za njegovega velikega brata, a ni se upal
mnogo govoriti o tej resni stvari.)

— Jaz !... Da, poročim se nekega dne — in zasmejal
se je prezirljivo, bliskajo s svojimi živahimi očmi —
toda ne s kako domačo deklico; ne, jaz bom obhajal
svojo poroko z morjem, in povabljam vas vse, kar
vas je tu, na ples in svatbo.

Lovila sta dalje, kajti škoda bi bilo izgubljati
čas s praznimi pogovori; prav na tem mestu je bila
neizmerna množina rib, takozvana potujoča »banka«,
ki je prihajala že cela dva dneva nepretrgoma tod
mimo.

14  —

Prejšnjo noč so vsi bdeli in ujeli tekom tride¬
setih ur nad tisoč velikih lupačev. Ali zdaj so bile
tudi njihove krepke roke utrujene in otrple. Samo
njihova trupla so bdela in nadaljevala mehanično lov,
med tem ko je njihov duh zdajpazdaj za trenutek za¬
dremal. Toda ta morski zrak, ki so ga dihali, je bil
čist kakor prve dni po ustvarjenju, in vkljub utruje¬
nosti so čutili mornarji, kako se jim širijo prsi in kako
so sveža njihova lica.

Jutranja svetloba, resnična svetloba se je končno
razlila po morju; ločila seje, kakor ob stvarjenju, od
temin, ki so se dvignile ob obzorju ter visele na nebu liki
težke črne mase ; v tej tako jasni svetlobi se je ču¬
tilo, da se je rodil iz noči resničen dan, — da je bil
prejšnji sij nedoločen, čudovit, kakor iz težkih sanj.

Nebo je bilo zakrito z gostimi, debelimi oblaki,
a tuintam so zijale odprtine kakor razpoke v starih
poslopjih, skozi katere je sijala rožnata luč.

Spodnji oblaki so viseli v težkih gručah ltrogin-
krog nad morjem kakor goste sence, in polnih daljine
z nedoločno temo. Zdelo se je, da zapirajo vse ob¬
zorje s trdno mejo. Bili so podobni steni, zapirajoči
brezkončnost, zastoru, razpetemu, da zakrije ljudem
prevelike skrivnosti, katerih ne morejo umeti. Danes
je dobila ta vedno se izpreminjajoča okolica, sredi
katere je plavala mala ladja, praznično, svečanostno
lice; izpremenila se je v svetišče, in svetli žarki, ki
so prodirali skozi obok tega veličastnega templja, so
odsevali v mirnih valovih kakor v marmornem tlaku.
In potem, potem se je tam daleč, daleč začela
odpirati nova prikazen : kakor visoki, razorani vrhovi,

— 15  —


osvetljeni z rožnato lučjo. To je bilo predgorje dalj¬
nega, temnega Islanda...

Janova poroka z morjem !... Silvester je mislil na
to, a lovil je dalje, ne da bi so upal o tem govoriti,
čutil se je žalostnega, ker je njegov veliki brat go¬
voril tako zaničljivo o zakramentu zakona; vrhutega
ga je to plašilo, ker je bil praznoveren.

Tako dolgo ga je že vznemirjala ta Janova po¬
roka ! V njegovih sanjah je že dozorela misel, da se
oženi Jan z Marjetico Mevel, blondinko iz Paimpola,
in upal je, da doživi to veselje, predno bo moral za¬
dostiti vojaški dolžnosti — pet let prognanstva, morda
celo za vedno ; — misel, da pride to tako kmalu, mu
je začela stiskati srce...

Štiri ura zjutraj. Oni, ki so spodaj spali, so prišli
na krov, da stopijo na Janovo in Silvestrovo mesto
Meli so si zaspane oči ter dihali vase v polnih pote¬
zah sveži zrak. Obuli so si visoke škornje ter si za¬
tisnili za trenutek oči, ker se jim je bliščalo v vsej
tej beli luči.

Jan in Silvester sta povžila hitro nekoliko Su¬
horja za zajutrek ; morala sta ga stolči z batom ter
ga povžila s slastjo, med glasnim smehom. Postala sta
vesela in dobre volje pri misli, da se naspita v gorkih
posteljah. Drže se drug drugega krog pasu sta izgi¬
nila skozi odprtino pod krov, pojoč na tiho neko staro
melodijo.

Predno pa sta zlezla drug za drugim skozi
luknjo, sta se pošalila malo s psom Turkom, mladim
Neufundlandcem, ki je imel velikanske, toda še ne¬
rodne, neokretne tace. Dražila sta ga, pes je hlastal

— 16  —

po njunih rokah ter nazadnje zares začel grizti. Jan
se je razsrdil, oči so se mu zabliskale, in sunil je žival
od sebe, da se je zgrudila ter žalostno zacvilila.

Jan je imel dobro srce, toda njegova narava je
bila še malo divja, in kadar je prišla na površje nje¬
gova fizična moč, se je zgodilo, da je menjala v tre¬
nutku ljubeznivost z brutalno silo.

II.

Njihova ladja se je imenovala »Marija«, kapitan
Guermeur. Vsako leto je odplula »Marija« na ta ne¬
varni ribji lov v daljna severna morja, kjer so po¬
letja brez noči.

Ladja je bila zelo stara, kakor tudi podoba njene
zaščitnice Marije. Njene hrastove stranice so bile raz¬
pokane, razjedene od vlage in soli ; a les je bil še
zdrav, močan, dišeč po smoli. Kadar je počivala, je
bila videti okorna s svojimi masivnimi oblikami, toda
kadar so vlekli močni zahodni ve rovi, je jadrala z
neko mladostno, malomarno lahkoto, kakor utve, ki
se razdramijo v vetru. Takrat se je dvigala in zibala
na poseben, samo njej lasten način, hitreje kakor mar¬
sikatera nova ladja, iztesana po najnovejšem sistemu.

Kar se tiče moštva, so bili to sami »Islandci«,
vsi, od prvega do zadnjega, hrabro ljudstvo pomor¬
ščakov, ki so naseljeni zlasti okoli Paimpola in Tre-
guiera, pečaje se od roda do roda z nevarnim riba-
renjem.

Skoro nikdar niso preživeli poletja v Franciji.

Koncem vsake zime so se odpravili z drugimi
ribiči ter prejeli v paimpolskem pristanu blagoslov za

— 17

daljno pot. Za ta slavnostni dan je bil postavljen na
obrežju vsako leto isti altar; predstavljal je skalnato
votlino, v sredi pa je prestolovala, obdana z mački,
vesli in mrežami, kot trofeji, Marija, zaščitnica mor¬
narjev. Enkrat vsako leto je zapustila svojo cerkev in
gledala vedno z istimi brezizraznimi, mrtvimi očmi
vse one srečne, ki so odhajali na bogati lov, — pa
tudi one, ki se niso imeli nikdar vrniti.

Duhovnik je nosil Najsvetejše, za katerim se je
počasi pomikal izprevod žena in mater, zaročenk in
sestra, krog pristanišča, kjer so stale islandske ladje,
pripravljene, da odjadrajo, ter razpele kakor v po¬
zdrav bela jadra. Duhovnik se je ustavil pred vsako
posebej, molil običajne molitve ter delil blagoslov.

In potem so odjadrale vse v dolgi vrsti. Za njimi
pa so obstala prazna domovja, brez mož, brez lju¬
bimcev, brez sinov. In ko so se oddaljevale, so za¬
peli mornarji s polnimi, tresočimi se glasovi: Zdrava,
morska zvezda !

In vsako leto isti obredi, isto slovo.

Potem se je začelo življenje na širnem morju,
osamljeno življenje dveh, treh osornih pomorščakov,
življenje na vedno se gibajočih deskah sredi mrzlih
voda severnega morja.

Poslej so se vrnili še vedno ; — Marija, Morska
zvezda, je varovala ladjo, ki je nosilo njeno ime.

Koncem avgusta so se ladje vračale. Toda »Ma¬
rija« je imela, kakor mnogo drugih islandskih ladij,
navado, objadrati samo mimogrede Paimpol in od¬
pluti dalje v biskajski zaliv, kjer se ribe dobro pro-

— 18  —

dajajo, in na peščene, solne otoke, kjer je kupovala
soli za prihodnje leto.

V teh toplih južnih pristaniščih, kjer še sije gorko
solnce, ostajajo ladje za nekaj dnij, tu žive nekaj
časa krepki islandski pomorščaki, željni zabave, uspa¬
vani od te poletne toplote in mehkega podnebja, pi¬
jani lepote južnih dežel in žensk.

In potem, ko padejo na morje prve jesenske me¬
gle, se vračajo domov, v Paimpol ali pa v nizke koče,
ki leže raztreseno v okolici goelski. Tu se posvete za
nekaj mesecev družini in ljubezni, svatbam in poro¬
dom. Skoro vedno dobe ob prihodu doma majhne no¬
vorojenčke, spočete minulo zimo, ki čakajo na krstne
botre: — temu ribiškemu ljudstvu se rodi pač mnogo
otrok, da jih pogoltne Island.

III.

Lepega nedeljskega večera v mesecu juniju sta
sedeli v Paimpolu dve ženski, ki sta si dali mnogo
opraviti s pisanjem dolgega pisma.

Pisali sta pred širokim, odprtim oknom, po čegar
okrižju so se vzpenjale bujne, dehteče cvetlice.

Ko sta bili tako sklonjeni nad mizo, sta bili vi¬
deti obe mladi; prva je bila pokrita z izvenredno ve¬
liko staromodno avbo ; druga je imela na glavi majhno
avbico novomodne oblike, kakor jih nosijo paimpolske
deklice : — dve ljubici, bi si bil lahko kdo mislil, dve
ljubici, ki sestavljata skupno nežno pismo za kakega
lepega Islandca.

Ona v veliki avbi, ki je narekovala, je dvignila
glavo, kakor bi iskala misli. Glej ! Bila je stara, že

— 19  —

zelo stara, vkljub svoji mladostni postavi, ki se ti je
nudila, če si jo gledal tako za hrbtom, zavito v majhen
rjav šal. Da, stara, resnično stara: dobra babica, ki
je imela vsaj sedem križev na hrbtu. Bila je še lepa
in sveža, lepo rdečih lic, kakor si jih znajo nekatere
starke ohraniti. Njena avba se je tesno oprijemala te¬
mena in čela ; bila je zvita v tri mušlinaste vozle, ki
so kakor zraščeni segali drug v drugega ter padali
globoko na tilnik. Njen častitljiv obraz se je zlagal
s to beloto in temi gubami, ki so imele nekaj reli¬
gioznega na sebi. V njenih milobe polnih očeh je
sijala dobrodušnost in poštenost. Zob ni imela nič
več, popolnoma nič, in kadar se je smejala, so se po¬
kazale njene zobrne, ki so imele na sebi še nekaj mla¬
dostnega. Poleg brade, ki se je bila »ošpičila« (kakor
se je imela babica navado izražati), ni njen profil
mnogo trpel v teku let; videlo se je, da je bil nekoč
pravilen in čist kakor pri svetnicah po cerkvah.

Gledala je skozi okno ter pomišljala, kaj bi po¬
vedala še svojemu vnuku, da ga bolj razveseli.

Gotovo ni bilo v celem Paimpolu druge starice,
ki bi bila znala pripovedovati tako ljubke smešnice o
tem ali onem, kakor' ta babica; v tem pismu so bile
že tri ali štiri mične dogodbice, — toda ne da bi ho¬
tela s tem koga smešiti, kajti njena duša ni poznala
zlobnosti.

Ko je videla mlajša, da se ne more babica ni¬
česar več domisliti, je napisala z največjo skrbnostjo
naslov:

Gospod Moan Silvester, na krovu »Marije«, ka¬
pitan Guermeur, — na islandskem morju, via Rei-
ckawick.

2 *

— 20  —

Potem je dvignila glavo ter vprašala:

Ali je sedaj dovolj, strina Moan ?

Bila je zelo mlada, v najlepšem cvetu dvajsetih
let. Svetle polti, — redka barva v tem kotu Bretanije,
kjer so ljudje večinoma rjavi: svetle polti, oči modro-
sive s skoro črnimi trepalnicami. Njene obrvi, svetle
kakor njeni lasje, so se videle proti sredini pobar¬
vane z rdečo, temnejšo potezo, ki je dajala obrazu
izraz krepkosti in odločnosti. Profil je bil malo kratek,
toda fino izrezan, čelo in nos sta stala popolnoma v
jedni in isti vrsti kakor pri najpravilnejših grških.
Globoka jamica, vrezana pod spodnjo ustnico, je de¬
lala njen obraz posebno ljubek; — od časa do časa,
kadar je kaj naporno mislila, si je grizla spodnjo ust¬
nico z belimi gornjimi zobmi, in videlo se je takrat
pod fino belo kožico, kako so se pretakale rdeče kap¬
ljice krvi proti onemu mestu. Načeli njeni osebi je bilo
nekaj kakor ponos inobjednem nekaj resnega, kar je
bila podedovala po svojih prednikih, drznih island¬
skih ribičih.

Njena avba se je spuščala globoko na čelo ter se
ga oprijemala kakor tesna vez, na obeh straneh ob
sencih pa je bila močno privita navzgor, da so se vi¬
deli krasni lasje, spleteni tesno nad ušesi v dve de¬
beli kiti, — zelo stara noša, vsled katere se zde Pa-
impolečanke nekam starinske, kakor izza davno mi¬
nulih časov.

Takoj se je lahko videlo, da je bila ta mladenka
drugače vzgojena kakor uboga starica, ki jo je nazi-
vala babico, ki pa je bila v resnici samo oddaljena so¬
rodnica, doživevša na svetu že dovolj nesreče.

— 21

Bila je hči gospoda Mevela, starega Islandca, ki
si je bil opomogel z drznimi podjetji na morju, morda
tudi nekoliko po nepošteni poti.

Ta lepa sobica, kjer se je pisalo sedaj pismo, je
bila njena : popolnoma nova, po mestno narejena po¬
steljica z mušlinastim, čipkasto obrobljenim preginja-
lom; kar je bilo nepravilnosti na debelih stenah, so
jih zakrivale svetlobarvne papirnate tapete. Debeli
stebri na stropu, ki so pričali o starosti poslopja, so
bili belo pobarvani; — skratka, bila je to hiša boljših,
premožnejših meščanov. Okna so gledala na veliki,
starinski trg, kjer so se vršili paimpolski semnji.

— Ali sva sedaj končali, mati? Mu nimate niče¬
sar več povedati?

— Ne, hčerka, pristavi samo še moj pozdrav za
mladega Gaosa.

Mladega Goasa !... drugače imenovanega Jana...
Lepa, ponosna deklica je zardela, ko je pisala nje¬
govo ime.

Ko je napisala s spretno roko pozdrav na rob
pisma, se je dvignila ter pogledala proti oknu, kakor
bi gledala tam na trgu nekaj posebno zanimivega.

Bila je visoke postave lepih, elegantnih oblik,
kakor kaka dama v tesnem modrcu brez vsakih gub.
Vkljub svoji avbi je bila videti čisto kakor kaka go¬
spodična. Njene roke, ki sicer niso bile tako čudovito
majčkene in ozke, kar velja konvencijonelno za naj¬
večjo lepoto, so bile fine, bele, ker nikdar se še niso
dotaknile težjega dela.

Res, v prvi mladosti je brodila naša mala -»Gaud«
bosonoga po vodi; takrat že ni imela več matere in

_ 22  —-

ostajala ja skoro zanemarjena doma, dočim je oče ri¬
baril na daljnem Islandu; lepa, rdeča, razmršena,
svojeglavna in trmasta, se je krepko razvijala v zdra¬
vem, ostrem morskem zraku ob la Manchu. V tistih
časih je preživela cela poletja pri tej stari Moanki,
katera jej je izročala malega Silvestra v varstvo, dočim
je sama iskala zaslužka pri paimpolskih meščanih.

Ljubila je svojega varovančka kakor ljubi mlada
mati svoje dete, dasi je bila komaj poldrugo leto sta¬
rejša od njega ; bil je v isti meri rjav, kakor je bila
ona bela, v isti meri pohleven in miren, kakor je bila
Gaud živahna in poredna.

Spominjala se je še tega mladega življenja, in
ne bogastvo ne mestno življenjem izbrisalo v dekličji
duši mladostnih vtisov: ostali so jej kot daljne sanje
neomejene svobode, kot nejasna slika iz neke skriv¬
nostne dobe, ko je bil zaliv širji, ko so bili bregov,
še mogočnejši, gigantski...

Ko je bila še zelo mlada, kakih pet ali šest leti
je njen oče obogatel. Začel je bil prekupčevati s po¬
morskim blagom in si tako opomogel; takrat je po¬
vedel svojo hčerko v Saint-Brieuc in pozneje v Pariz.
— In tako je vzrastla iz male Gaud »Gospica Marje¬
tica«, velika, postavna, resna. Bila je še vedno kolikor
toliko sama sebi prepuščena, seveda v drugačnih oko¬
liščinah nego na bretonskih bregovih, in tako se je
zgodilo, da je ohranila tudi pozneje svojo samovoljno
naravo, ki jo je kazala že kot dete. Kar je vedela o
življenju, se jej je bilo odkrilo slučajno, ne da bi do¬
bila o vsem jasno sodbo; toda neka prirojena, stroga
dostojnost jo je bila obvarovala. Od časa do časa se

— 23  —

je vedla drzno ter govorila ljudem v obraz stvari, ki
so jih presenečale, in svojega lepega, jasnega očesa
ni vselej povesila pred pogledi mladeničev; — toda
bila je poštena, tako poštena, da so mladi ljudje takoj
vedeli, kako malo so jej mar; videli so, da imajo pred
seboj pametno deklico, katere srce je bilo še tako
sveže, kakor je bila sveža cela njena postava.

V teh velikih mestih se je bolj izpremenila njena
vnanjost nego pa ona sama. Daši je še vedno nosila
avbo, od katere se Bretonke le težko ločijo, je vendar
hitro premenila vso nošo. Postava nekdanje majhne
ribiške deklice se je začela razvijati, njeno lepo te¬
lesce, vzklilo sredi zdravih morskih vetrov, je začelo
dobivati polne oblike, toda bilo je vitko, kajti nosila
je vedno tesne modrce.

Vsako leto se je vračala z očetom v Bretanijo, —
samo po letu, kakor letoviščniki, oživljala nekaj
dnij stare spomine in čula zopet svoje nekdanje ime
Gaud (kar se pravi bretonski Marjetica); rada bi bila
enkrat videla tiste »Islandce«, o katerih se je toliko go¬
vorilo, katerih ni bilo nikdar tu in od katerih je vsako
leto ta ali oni zmanjkal; ko je vedno toliko slišala o
tem Islandu, se ji je’zdel nazadnje kakor daljno, stra¬
hovito žrelo — in tam je bil sedaj on, katerega je
ljubila...

In nekega lepega dne sta prišla z očetom za
vedno v Paimpol; oče se je bil naveličal dosedanjega
življenja ter sklenil se naseliti stalno in živeti kot me¬
ščan na paimpolskem trgu.

Dobra babica, ubožna, toda čedno napravljena,
se je odpravljala na pot proti domu ter se hitela za-


— 24  -

hvaljevati: pismo je bilo končano in zapečačeno. Sta¬
novala je precej daleč, v ploubazlaneškem okraju, v
majhni nabrežni vasici, še vedno v isti koči, v kateri
je bila rojena, v kateri je negovala svoje sinove in
svoje vnuke.

Ko je stopala tako po mestu, jo je srečavalo
mnogo ljudij, ki so jo pozdravljali: bila je jedna naj¬
starejših žensk v okraju, zadnja potomka hrabre, spo¬
štovane rodbine.

Njena izvenredna snažnost in redoljubnost je po¬
vzročila, da je bila videti skoro dobro oblečena, dasi
se je njena stara, zakrpana obleka komaj še skupaj
držala. Rjava ruta, ki jo je imela ovito krog vratu,
na katero so padali že šestdeset let vozli njene avbe
— to je bil njen poročni šal, ki je bil prvotno modro-
barven, ob ženitvi njenega sina Petra pa rjavo pre¬
barvan. Od tedaj ga je nosila samo ob nedeljah, in
bil je še vedno čeden.

Kadar je hodila, se je držala še vedno pokoncu;
in vkljub svoji nekoliko prešpičasti bradi se je morala
zdeti človeku še vedno lepa s svojimi blagimi očmi in
svojim finim profilom.

Spoštovali so jo zelo ; kdor jo je le srečal, vsak
jo je pozdravil.

Na potu je morala srečati tudi svojega nekda¬
njega čestilca, osemdesetletnega starca, po stanu mi¬
zarja; sedaj je ostajal večinoma doma, dočim so bili
njegovi sinovi v mizarskih delavnicah. — Nikdar ni
mogel pozabiti, da ga ni hotela niti prvič niti drugič
poročiti; toda s starostjo se je izpremenila ljubezen v
neko smešno sovraštvo, pol iz prijaznosti pol iz zlob¬
nosti, in vselej jo je ogovoril, da jo podraži:

— 25  —

— No, lepa soseda, kdaj pa pridem k vam »vzet
mero« ?

Zahvalila se je in odklonila, češ, da se ni še od¬
ločila za naročbo. V resnici je mislil ta starec v svoji
nekoliko robati šali čisto posebno obleko, namreč mrt¬
vaško krsto, ki je zadnja na tem svetu in s katero se
vse neha...

— Torej drugikrat, kadar vam drago ; samo ne
sramujte se povedati, saj veste...

Že večkrat si je bil dovolil starec to šalo ; toda
danes se je le s težavo nasmejala : čutila se je utru¬
jeno, ubito od tega napornega življenja, in mislila je
na svojega dragega vnuka, poslednjega, ki ga je še
imela, in še ta bo moral obleči ob vrnitvi z Islanda
vojaško suknjo. — Pet dolgih let!.. Morda bo moral
na Kitajsko, v vojno !... Bo li še živela, ko se povrne?
— Tesnoba se je je polastila, ko je mislila na to...
Ne, nič več ni bila tako vesela, kakor se je zdelo
poprej, uboga starica, celo telo jej je vstrepetalo,
kakor bi hotela zaplakati.

Torej je bilo vendar možno, bilo je vendar res,
da jej ugrabijo še tega zadnjega vnuka !... Oh ! morda
bo morala umreti sama in zapuščena, ne da bi ga
zopet videla... Pač so storili nekateri znani gospodje
iz Paimpola potrebne korake, da bi oprostili Silvestra
vojaške dolžnosti, ker je bil jedina opora stare one¬
mogle babice. Toda bilo je brezuspešno. Zakrivil je
bil to Silvestrov starejši brat Jan, ki je pobegnil od
vojakov. V družini se ni več govorilo o njem, toda
živel je še tam nekje v Ameriki. Zaradi njega so od¬
bili starki prošnjo; tudi majhne pokojnine, kakršno

26  —

dobivajo stare mornarske vdove, jej niso dali: go¬
spodom se še ni zdela dovolj revna.

Ko je prišla domov, je dolgo molila za vse umrle
sinove in vnuke ; slednjič je še molila z nekim vročim
zaupanjem za mladega Silvestra — in potem je sku¬
šala zaspati. Mislila je na mrtvaško krsto, in srce se
jej je krčilo, ko se je čutila tako staro sedaj, ko seje
morala ločiti od svojega Silvesterčka...

Mlada deklica je obsedela pri oknu, gledala ru¬
mene žarke zahajajočega solnca, ki so padali na sive
zidove, in strmela za črnimi lastovicami, ki so letale pod
večernim nebom. V teh dolgih majniških večerih je
bilo v Paimpolu vse tiho, cel6 ob nedeljah; samo
mlade deklice, ki so bile sedaj same, zapuščene, so se
izprehajale po dve in dve, po tri in tri, ter sanjale o
lepih Islandcih...

»... Pozdravi mi mladega Gaosa...« Zmedlo jo
je to ime, ko ga je pisala, in sedaj jej ni hotelo iz
spomina.

Mnogo večerov je presedela tako ob oknu, kakor
kaka gospodična. Njen oče ni maral, da bi se izpre-
hajala z drugimi deklicami njene starosti, ki so bile
nekdaj njene tovarišice. In potem, ko se je vrnil iz
kavarne, s pipo v ustih, v družbi kakega starega mor¬
narja, tovariša izza nekdanjih dnij, potem ga je obšla
posebna radovoljnost, če je videl svojo hčerko sedečo
visoko ob oknu, sredi cvetočih rož, v tej lepi hiši.

Mladi Gaos!... Nehote se je obrnila tja v ono
stran proti morju, ki ga sicer ni bilo več videti, pač
se je pa čulo njegovo šumenje čisto blizu, na koncu
onih ozkih ulic, po katerih so prihajali mornarji v

— 27  —

mesto. In vedno je morala misliti na to brezkončno
ravan, vedno očarujočo, zahtevajočo vedno novih
žrtev; — misli so se jej ustavile tam daleč, daleč, na
severnih morjih, kjer je plula »Marija, kapitan
Guermeur«.

Kako čuden človek, ta mladi Gaos!... Približal
se jej je bil tako nenadno, tako drzno in tako ljubez¬
nivo, in sedaj se je izogiblje, plah, nedosežen...

In potem je dolgo sanjala in se spominjala, kako
se je vrnila preteklo leto v Bretanijo.

Mrzlega decemberskega jutra ju je pripeljal vlak
iz Pariza, njo in očeta. Ustavil se je v Guingampu,
ko je še ležal nad hišami polmrak, meglen, bledikast,
mrzel, pomešan s črno temo. Tedaj jo je obšlo ne¬
znano čuvstvo: tega starega, majhnega mesteca, ki ga
je bila vajena videti samo po letu, ni več poznala:
čutila je, kako se je hipoma pogreznila v spomine, —
spomine na davno minule čase. Ta molk v primeri s
Parizom! To tiho, mirno življenje med ljudmi z dru¬
gega, neznanega sveta, ki hite skozi meglo po svojih
malenkostnih opravkih! Ta stara poslopja iz temnega
granita, črna od vlažnosti in nočne teme, ki je še le¬
žala nad njimi, —- vse to se jej je zdelo ono jutro,
ko še ni ljubila Jana, pusto in žalostno. Pridne gospo¬
dinje so že odpirale hišna vrata, in mimogrede se je
ozrla zdajpazdaj v te stare hiše, kjer so sedele po
ognjiščih zaspane babice, zavite v velike rute, rav¬
nokar zlezle z ležišč. Ko se je malo zdanilo, je sto¬
pila v cerkev, da nekoliko pomoli. Kako velika in
temna se jej je zdela ta veličastna cerkev s svojimi

28  —

hrapavimi stebri, razjedenimi od starosti, s svojim
vzduhom po zaduhlih kleteh in preperelosti, in kako
vse drugačna je bila nego pariške cerkve! V kotu
za visokimi stebri je brlela svečica, pred njo je kle¬
čala ženska in molila ; slaboten sijaj ozkega plamena
se je izgubljal trepetaje med visokimi oboki... Začutila
je naenkrat, kako jo je obšlo znano, že davno po¬
zabljeno čuvstvo: tista čudna žalost, pomešana z
mrzloto, ki jo je občutila kot majhna deklica tedaj,
ko je hodila po zimi k jutranji maši v paimpolsko
cerkev.

Po Parizu se jej ni tožilo, gotovo ne, dasi je bilo
tam lepo in zabavno, čutila se je tam preveč na tes¬
nem, kajti v njenih žilah se je pretakala topla kri
svobodnih pomorščakov, čutila se je v Parizu tudi
tujo, kakor bi ne bila na svojem mestu: Parižanke
so bile tenke čez pas, imele so umetno zaokrožene
boke, znale so hoditi na poseben način ter se zibati
v okroglih bokih ; Gaud je bila preveč pametna, da
bi jih bila poskusila kdaj posnemati, čutila se je v
zadregi, ko je hodila po širokih pariških ulicah v
svoji beli avbi, naročeni vsako leto iz Paimpola, in
nikakor ni mogla umeti, da se možki ozirajo tako radi
za njo ; v resnici pa je bila v svoji avbici jako ljubka.

Med boljšimi Parižankami jih je bilo pač mnogo,
do katerih je čutila naklonjenost in ki bi se bila rada
družila ž njimi, toda zdele so se jej nedostopne. In
druge, ki bi se bile rade seznanile ž njo, je smatrala
za nevredne svoje družbe. In tako je ostala sama,
brez prijateljic, navezana samo na družbo svojega
očeta, ki je bil mnogokrat zadržan, odsoten. In zato
si je želela nazaj v to tuje, osamelo življenje.

— 29  —

In vendar je vplival ono jutro, ko se je vrnila v
domovino, pogled na to sivo Bretanijo, zavito v zim¬
ske megle, neprijetno na njeno dušo. In misel, da se
bo vozila še štiri ali pet ur skozi to mrtvo, zapuščeno
deželo proti Paimpolu, jo je tiščala in vznemirjala.

Res sta se vozila onega sivega dne z očetom cel
popoldan v starem, škripajočem vozu, odprtem vsem
vetrovom ; noč je že padala na zemljo, in še vedno
sta se vozila skozi zapuščene vasice, med gostim
drevjem, od katerega je kapljala vlažna megla v
drobnih vodenih krogljicah. Kmalu je bilo treba priž¬
gati na vozu luči, in skoro ni bilo videti ničesar več,
— samo dve ozki, zelenkastosvetli črti sta se vlekli
kakor bengalična luč na obeh straneh pred konjema ;
to je bil sijaj slabih svetilk, ki je padal z voza na pot
ter osvetljeval goste meje. — Toda odkod naenkrat
to sveže zelenje sredi decembra?... Začudila se je ter
se sklonila, da bi bolje videla, in potem jej je bilo hi¬
poma vse jasno: to je bilo bodičje, vedno zeleno bo-
dičje, ki raste na skalnih morskih bregovih ob ozkih
stezah in ki ne porumeni krog Paimpola nikdar. Ob
istem času je zavel milejši veter, in zazdelo se jej je,
da pozna tudi tega, da prinaša morske vonjave...

Ko se je bližala vožnja koncu, jo je vzdramila in
oživila nova misel:

— Sedaj, sredi zime, sedaj jih bom vendar enkrat
videla, lepe islandske ribiče.

Meseca decembra so se morali vrniti vsi, bratje,
zaročenci, ljubimci, sorodniki, vsi, o kateri so jej toliko
pripovedovale njene prijateljice, velike in majhne, v

— 30  —

dolgih poletnih večerih, ko je bila tu na počitnicah.
Ta misel je ni hotela več zapustiti, noge pa so jej
zmrzovale, ko jih je držala tako nepremično v
vozu ...

In potem jih je videla v resnici... in jeden izmed
njih jej je sedaj ukral srce...

IV.

Prvikrat, ko je videla tega Jana, je bilo drugi dan
po njenem prihodu, ko so obhajali Islandci zahvalni
dan za srečno vrnitev, v dan 8. decembra, na praznik
spočetja Marije, zaščitnice mornarjev. — Bilo je takoj
po procesiji; po temnih ulicah so vihrale bele zastave,
posute z bršljanom, z zelenimi listi palm in z drugimi
zimskimi cvetkami.

Veselje tega dneva, pod žalostnim, oblačnim ne¬
bom, je bilo nekoliko razuzdano in divje. Razposaje¬
nost brez prave radosti, pol uživanje pol izzivanje,
fizična moč in alkohol. In nad vsem težka grožnja,
kakor slutnja neizogibne smrti.

Hrupno veselje v Paimpolu; zvonenje zvonov in
petje svečenikov. Po krčmah surove, monotone pesmi ;
stari napevi, uspavajoči mornarje; tihe tožbe, priha¬
jajoče sem od morja ali bogve od kod, iz globoke
noči preteklosti. Po ulicah gruče mornarjev, opoteka¬
jočih se pol iz navade pol vsled popitega alkohola ;
njihove oči se obračajo živahnejše in bolj hrepeneče
za lepimi deklicami po tolikem času osamelosti na šir¬
nem morju. Gruče lepih deklic v belih avbah, z le¬
pimi, tesno zapetimi, trepetajočimi prsmi, polnimi hre¬
penenja in neizgovorjenih želj, ki so se rodile v nji-

hovih srcih tekom dolgega poletja. Stara granitna po¬
slopja, oklepajoča vrvenje in šumenje te množice;
stare visoke strehe, pripovedujoče o njihovih bojih
izza davno minulih dnij, o bojih z nevihtami, z mra¬
zom, z dežjem in valovi morja; pripovedujoče tudi o
vročih prizorih, ki so se vršile pod njimi, stare pri¬
povedke o drznosti in ljubezni.

In nad vsem tem plava dih pobožnosti; ostanek
prejšnjih časov, neko spoštovanje do starodavnih
obredov, čudežno zaupanje v varstvo brezmadežne
Device. Tik poleg krčme cerkev, temna vrata na ste-
žaj odprta, ob vhodu in po stopnicah še polno ze¬
lenja... Kadilo je dišalo, sveče se brlele v temi, in po
stenah in obokih vse polno zaobljubnih tablic. Ob
strani ljubečih deklic zaročenke ponesrečenih mornar¬
jev, vdove utopljencev, ki so prišle sem v mrtvašnico
v dolgih črnih oblekah in v majhnih, gladkih avbah;
tiho, pobešenih očij stoje sredi tega kipečega življenja
kakor temna grožnja. In tam čisto blizu šumi in kipi
morje, silno morje, ta velika roditeljica in velika uni¬
čevalka krepkih ribičev, šumi in kipi, zahtevajo svoj
delež tega praznika...

Vse to je napravilo na Marjetico nejasen vtis ;
bila je sicer na zunaj nekako veselo vznemirjena, v
resnici pa se jej je krčilo srce, in čutila je, kako jo
obhaja neka tesnoba pri misli, da bo morala ostati za
vedno v tem kraju. Izprehajala se je po trgu, kjer se
je igralo in plesalo po vrveh, in prijateljice so jej ka¬
zale na levo in desno mladeniče iz Paimpola in Plou-
bazlaneca. Pred pevsko budo je stala gruča »Island¬
cev«, obrnjenih s hrbti proti deklicam. Gaud je osup-

— 32  —

nila, ko je zagledala med njimi velikansko postavo, z
nenavadno širokimi ramami, in rekla je jednostavno,
ne brez lahke ironije :

— No, ta pa ni ravno majhen !

V resnici pa je tičala pod temi besedami misel :

Ona, ki vzame tega širokoplečnika za moža,
bo tesno izhajala s svojim prostorom !

Obrnil se je, ter jo pomeril s hitrim pogledom od
nog do glave, kakor bi hotel reči:

Kdo je ta deklica, da je nisem še nikdar vi¬
del, pokrita z navadno avbo kakor druge Paimpole-
čanke, pa vendar tako gosposka?

Potem pa je pobesil oči, kakor bi je ne hotel
spravljati v zadrego, in zdelo se je, da se je zopet
zatopil v petje. Od njegove glave so se videli samo
še črni lasje, ki so bili zelo dolgi in zadaj na tilniku
močno skodrani.

Poprej je izpraševala meni nič tebi nič imena
vseh drugih mornarjev, a sedaj se ni upala tega sto¬
riti. Ta lep obraz, ki ga je komaj dobro videla, ta
ponosen, nekoliko plašen pogled, te rjave, nalahno ru¬
mene trepalnice, ki so se hitro zapirale in odpirale nad
njegovimi modrimi očmi, — vse to je napravilo nanjo
vtis ter jo nekako oplašilo.

In to je bil »mladi Gaos«, o katerem je toliko
čula pri Moanovih kot o dobrem prijatelju Silvestro¬
vem; na večer istega praznika ga je srečala, ko je
šla s svojim očetom. Izprehajala sta se s Silvestrom
roko v roki; ustavili so se ter se pozdravili...

... Tega malega Silvestra se je bila navadila sma¬
trati nekako za svojega brata. Kot oddaljena sorod-

— 33  -

nika sta se vedno tikala ; — res, izprva je nekoliko
pomišljala, bi li tikala tega odrastlega, sedemnajstlet¬
nega mladeniča, ki je že nosil črno brado; toda ko je
videla, da so ostale njegove otroške, ljubeznive oči
vedno jednake, se ga je kmalu navadila, kakor bi
bila že od nekdaj brez prestanka občevala ž njim.
Kadar je prišel v Paimpol, ga je pridržala do ve¬
čerje ; to ni imelo nikakih posledic, in Silvester je je¬
del vselej s slastjo, kajti doma se mu ni godilo bog
ve kako dobro...

... Pravzaprav ni bil Jan nič kaj uljuden, ko ga
je videla prvič, — za vogalom ozke, temne ulice, za¬
krite z zelenim vejevjem. Privzdignil je samo hladno,
skoro ponosno klobuk — to je bilo vse. Potem jo je
pomeril hitro z istim bistrim pogledom ter obrnil oči
v drugo stran, kakor da je nezadovoljen, da jo je
srečal in kakor bi se mu nekam mudilo. Močen zaho¬
den veter, ki se je bil dvignil med procesijo, je raz¬
trosil po cesti zelene veje ter napodil na nebo črnih
oblakov...

Marjetica se je spominjala v svojih sanjarijah či¬
sto dobro vseh podrobnosti j: tiste črne noči, ki je
padla na večer onega praznika nad Paimpol; tistih
belih, z rožami posejanih zastav, ki so vihrale v vetru
ob visokih zidovih; gruč glasnih »Islandcev«, ki so
bežali pred bližajočim se dežjem pod strehe — vsega
tega se je jasno spominjala, pred vsem pa onega ve¬
likana, ki je stal pred njo s stran obrnjeno glavo in
dolgočasnim obrazom, kakor da mu ni prav, da jo je
srečal... Kako globoka izprememba se je izvršila v
njej od onega časa!...

3

— Bi —

In kaka razlika med glasnim šumom onega ve¬
čera in globoko tišino, ki jo je obkrožala sedaj ! Kako
miren in prazen je bil nocoj tisti glasni Paimpol, ko
je sedela v mehkem majniškem polmraku ob oknu,
sama, zapuščena, polna skrbi in ljubezni!...

V.

Drugič sta se videla na nekem ženitovanju. Mladi
Gaos jej je bil odločen za par. Izprva si je domišljala,
da ni s tem nič kaj zadovoljna : korakati po ulici s
tem velikanom, ki je vzbujal s svojo korenjaško po¬
stavo pri vseh ljudeh pozornost in ki jej nazadnje ni
vedel pravzaprav ničesar povedati med potjo!... In v
resnici je čutila nekak strah pred tem ponosnim, ne¬
koliko divjim pogledom.

Ob napovedani uri so bili vsi zbrani za spre¬
vod, samo Jana še ni bilo. čas je potekal, a njega
ni bilo od nobene strani, in že so govorili nejevoljni
gostje, da odidejo brez njega. V tem trenutku se je
zavedla, da se je oblekla in prišla pravzaprav samo
zaradi njega; s katerimkoli drugim mladeničem bi bila
zanjo zabava in ples pomankljiva, brez pravega
veselja...

Končno je prišel, praznično oblečen, ter se hitel
brez vsakoršne zadrege opravičevati pri nevestinih
stariših: iz Anglije je prišlo poročilo, da se je prika¬
zala nenadno velika množina »potujočih rib«*) v smeri
proti mestu Aurigny, kamor morajo priti proti ve¬
čeru; seveda so morale odjadrati vse ladje, kar jih je
bilo v Ploubazlanecu, v naglici proti oni smeri. Po

*) V originalu »bane« („klop“), ribiški izraz za velike množice
rib. — Op. prel.

— 35  —

vaseh velika vznemirjenost. Žene so iskale svoje može
po pivnicah ter jih podile od polnih kozarcev ter po¬
magale same ter hitele razpenjati jadra, kratko, po¬
vsod največja zmešnjava...

Sredi med množico, ki ga je obkrožala, je pripo¬
vedoval vse to z lahko živahnostjo ; imel je posebne,
njemu lastne kretnje, obračal je oči, in vselej, kadar
se je nasmejal, je pokazal vrsto belih zob. Da bi bolje
izrazil naglost, s kafero se je vse vršilo, je pomešal
med svoje pripovedovanje od časa do časa oni za¬
tegli, mornarskemu jeziku lastni »hu«, ki izraža hitrost
in spominja na žvižganje vetra. Jan si je moral hitro
poiskati namestnika ter ga peljati h gospodarju ladje,
na kateri se je zavezal služiti prihodnjo zimo. Od tod
njegova zakasnelost; in ravnokar je pustil ves svoj
delež na lovu, samo da ni zamudil svatbe.

Ribiči, ki so ga poslušali, so umeli te razloge, in
nikomur ni padlo v glavo, da bi mu zameril, ker je
prišel prepozno; — vedeli so pač, kako je vse v nji¬
hovem življenju odvisno od neznanih dogodkov na
morju, podvrženo več ali manj izpremembam časov in
skrivnostnim potovanjem morskih rib. Islandci so le
obžalovali, da niso bili pravočasno obveščeni o tem
dogodku ter se tako niso mogli udeležiti bogatega
lova. —

Bilo je že dovolj pozno, in brez odloga so se
razvrstili mladi pari. Zunaj so zagodli godci, in spre¬
vod se je začel hitro pomikati.

Izprva jej ni govoril drugega, nego one brezpo¬
membne ljubeznivosti, kakršne se pripovedujejo o ta¬
kih ženitovanjskih prilikah deklicam, ki jih le malo

3 *

— 36

poznamo. Med vsemi pari, ki so bili na ženitovanju,
sta bila onadva sama drug drugemu nevarna; sicer
so bili zbrani tu samo bratranci in bratranke, zaro¬
čenci in zaročenke. Nekaj zaljubljenih parčkov je bilo
seveda tudi vmes ; v času, ko se vračajo Islandci do¬
mov, si dovoljujejo Paimpoležani marsikaj v ljubezni.
Samo toliko pošteni so, da se potem poroče.

Toda zvečer, ko se je začelo plesati, ju je privel
pogovor zopet na oni ribji lov, in tedaj jo je nenavadno
toplo pogledal ter rekel čisto nepričakovano:

— Ni je druge v Paimpolu, — in tudi na celem
svetu, — zaradi katere bi bil prišel nocoj semkaj:
samo vi, gospodična Marjetica; ne, gotovo ne bi hotel
za nobeno drugo zamuditi svojega deleža na lovu...

V prvem trenutku je bila iznenadena, da se jej
upa ta ribič kaj takega reči, njej, ki je prišla sem kot
nekaka kraljica, — ali hitro je izginil ta čut, začutila
je že v naslednjem hipu prijetno vzradoščenje ter mu
odgovorila :

— Hvala vam, gospod Jan; tudi jaz bi ne hotela
biti v družbi koga drugega.

To je bilo vse. Toda od tega trenutka do konca
plesa sta govorila v drugačnem tonu, s tišjim in slad-
kejšim glasom...

Plesali so ob zvokih vijoline do večera, skoro
vedno isti pari skupaj. Včasih je moral zaradi lepšega
plesati s katero drugo; toda kadar sta se zopet zdru¬
žila, sta se nasmehnila oba, kakor stari prijatelji, ka¬
dar se zopet snidejo, ter nadaljevala svoje intimne
pogovore, tam kjer sta bila prej ostala. Jan jej je
govoril prostodušno o svojem ribiškem življenju, o

37  —

svojih naporih in o zaslužku, o skrbeh, ki so jih imeli
njegovi stariši pri vzgajanju štirinajstih malih Gaosov,
njegovih mlajših bratcev in sestric. — Sedaj so se
izkopali iz revščine, zlasti od onega časa, odkar je
našel oče v Manchu polomljeno ladjo, ki jo je prodal
in ki mu je donesla čistih 10.000 frankov, brez deleža,
ki ga je zahtevala država. To mu je pripomoglo, da
je zvišal svojo hišo za jedno nadstropje; bila je sedaj
čedna hišica, ki je stala že skoraj izven ploubazlane-
škega okrožja, čisto ob morju, z lepim razgledom na
kanal la Manche, v vasici Pors-Even.

— Težko je to ribiško življenje, je rekel mej dru¬
gim ; odpotovati na daljni Island že meseca febru-
varja, v to daljno deželo, kjer je tako mraz in tako
temno, in morje tako nevarno...

... V tem trenutku, ko je legala majniška noč
nad Paimpol, se je spominjala Marjetica po vrsti vsega
pogovora na onem plesu, kakor da se je vršil šele
včeraj. Če ni imel nikakih namenov pri tem, čemu jej
je potem razlagal te podrobnosti o svojem življenju,
katere je poslušala nekoliko kakor njegova zaročenka;
saj ni bil vendar nič. podoben onim navadnim fan¬
tom, ki imajo navado, trobiti celemu svetu svoje
zadeve...

— ... In vendar je zaslužek dosti dober, je bil
dejal, in jaz bi ne hotel nikdar menjati svojega stanu.
Ko se vrnem koncem leta domu, potegnem 800, včasih
tudi 1200 frankov, katere dam svoji materi.

— Katere daste svoji materi, gospod Jan?

— No, seveda, vselej in vse. To je pri nas
Islandcih taka navada, gospodična ; rekel je to, kakor
bi bilo nekaj čisto navadnega, naravnega. In tako,

— 38

vidite, nimam skoro nikdar denarja, lahko mi verja¬
mete. Ob nedeljah mi da mati, kolikor potrebujem, če
grem kaj v Paimpol. In ob drugih prilikah je to prav
tako. Glejte, letos mi je kupil oge to novo obleko, ki
jo imam na sebi. Brez te bi gotovo ne bil prišel na
svatbo; o ne, nikdar bi se ne upal biti vaš par v
lanski, ponošeni obleki.

Zanjo, ki je bila vajena občudovati Parižane, ni
bila ta Janova nova obleka bog ve kako elegantna ;
suknja je bila veliko prekratka, telovnik vrezan po
starem kroju. Toda telo, čegar lepe oblike so se po¬
znale pod suknom, je bilo tako popolno, da ga niso
ti nedostatki obleke popolnoma nič kazili.

Vselej, kadar je kaj rekel, jej je pogledal s to¬
plim nasmehom v oči, kakor da hoče videti, kaj misli
ona o tem. In kako pošten, kako dober je bil njegov
pogled, ko jej je pripovedoval vse to, kakor bi jej
hotel pojasniti, da ni bogat!

Tudi ona se je smehljala, ko mu je tako nepre¬
stano gledala v obraz ; odgovarjala je malo, tem bolj
pazno je poslušala ter požirala željno njegove besede;
čutila je, kako se mu bliža bolj in bolj. Kaka čudna
zmes je bila njegova duša! Pol surova, pol otroška.
Njegov resen glas je bil proti drugim trd in odločen,
kadar je pa govoril ž njo, je dobil nekaj svežega,
ljubkega; za njo samo je umel podeliti glasu neko
čudovito mehkoto, kakor bi pele oddaljene strune.

In kako čudno in nenavadno je bilo to, da so de¬
lali s tem velikanom, ki se je vedel tu tako ponosno
ter vzbujal skoro strah s svojo postavo, doma kakor
s kakim otrokom, in še bolj čudno, da se je njemu

— 39

zdelo to čisto naravno ! Obhodil je svet, prestal sto
in sto nevarnosti], toda svojim starišem je ohranil
otroško udanost in pokorščino.

Primerjala ga je z drugimi, s tremi ali štirimi
pariškimi »škrici«, — komiji, pisarji ali kaj so že bili
— ki so lazili za njo zaradi njenega premoženja. Toda
Jan se jej je zdel stokrat boljši nego vsi drugi, poleg
tega je bil tudi izmed vseh najlepši.

Da bi se mu približala kolikor mogoče, mu je
pripovedovala, da tudi pri njih ni bilo vedno tako
kot sedaj; njen oče da je bil svoje dni islandski ribič
in da še vedno visoko čisla Islandce; ona sama da se
spominja, kako je tekala v svoji mladosti bosonoga
ob obrežju — po smrti svoje dobre matere...

... Ah, ona noč, ona lepa noč, odločilna za celo
njeno življenje, — kako daleč je bila že ! To je bilo
v decembru, in sedaj je majnik. Vsi tisti lepi plesalci
so ribarili sedaj tam daleč, razstreseni po islandskem
morju, — v isti neizmerni samoti, ob luči bledega
solnca. Na rodno zemljo bretonsko pa je tiho, počasi
padala tema...

Marjetica je ostala " pri oknu. Paimpolski trg,
zaprt na vse strani od starinskih poslopij, je dobival
z rastočo temo vedno žalostnejše lice; od nikjer ni
bilo čuti več glasu. Nad hišami je že slabotno ble¬
ščalo nočno nebo; zdelo se je, da se kroži, dviga, kakor
bi se hotelo ločiti od vsega, kar je zemeljsko, in ki se
je videlo sedaj, v poznem mraku, samo še kakor črni
obrisi starih streh. Od časa do časa se je zaprlo okno,
so se zaprla vrata; star pomorščak je pričel iz go¬
stilne ter se opotekal po temnih ulicah; nekaj zaka-

— 40  —

snelih deklic se je še izprehajalo po trgu, s šopki
majniških cvetlic v rokah. Jedna, ki je poznala Ma¬
rjetico, jo je pozdravila ter jej dvignila visoko šopek
cvetoče trnolice, da jej je zavel prijeten vonj nasproti,
v prozorni temi so se še slabo razločevali na lahko
zvezani beli cvetovi. Iz vrtov je vstajal še drug opojen
vonj, prihajajoč od kozje brade, ki je cvetela ob gra¬
nitnih zidovih. Od morja sem pa je slabotno dišal
goemon. Zadnji netopirji so prhutali po zraku, tiho,
kakor v sanjah.

Mnogo večerov je presedela Marjetica ob tem
oknu, gledala na tihe ulice in mislila na Islandce in
na oni ples...

... Ko je šlo ženitovanje proti koncu, je posta¬
jalo vroče, živahno, in marsikateremu plesalcu je šu¬
melo po glavi. Spominjala se je, kako je plesal z dru¬
gimi, z dekleti in mladimi ženami, ki so se pulile
zanj ; spominjala se je, kako malomarno je odgovarjal
na njihove laskave besede... Kako drugačen je bil z
vsemi drugimi!...

Bil je izboren plesalec, vzraščen kakor hrast sredi
gozda ; plesal je z nekako malomarno lahkoto, glavo
nekoliko vpognjeno nazaj. Rjavi skodrani lasje so
mu padali po čelu ter se med plesom na lahko gibali;
Marjetica, ki je bila precej velika, je čutila, kako so
jo božali po beli avbi, kadar se je sklonil nad njo
ter jo tesneje oprijel med hitrim valčkom.

Od časa do časa je pomenljivo pomežikal proti
svoji mlajši sestri Mariji in Silvestru, tema zaročen¬
cema, ki sta plesala vedno skupaj. Smehljal se je do¬
brodušno, ko ju je videl oba tako mlada, tako plaha,

41  —

kako sta se vedla spoštljivo drug proti drugemu ter
se delala hladna, dočim sta si tiho, na skrivnem še¬
petala sladke besede. Seveda, morala sta se vesti tako,
dostojno; toda on, izveden pomorščak, se je vendar
zabaval, ko ju je opazoval, tako naivna ! Večkrat sta
se torej nasmejala z Marjetico, kakor bi si hotela reči:
»Kako sta ljubka in smešna najina  bratca!...«

Ko se je bližala noč koncu, so se mnogo obje¬
mali: poljubljali so se tu glasno in pred vsemi ljudmi
bratranci, zaročenci, zaljubljenci, toda na obrazih je
ostal vsem izraz prostodušnosti in poštenosti. Jan se¬
veda ni objel Marjetice, kajti kaj takega si ni smel
dovoliti s hčerko gospoda Mevela; toda proti koncu,
ko so se plesali zadnji valčki, jo je nekoliko tesneje
privil k sebi, in ona, polna zaupanja, se ni branila,
temveč naslonila se je nanj, udana mu iz vse duše.
V tej sladki, globoki zmedenosti, ki jo je tako silila
proti njemu, so se gotovo oglašali čuti njenih dvaj¬
setih let, ali vzbudilo se je nekaj tudi globoko tam v
njenem srcu.

— Ali ste jo videli, nesramnico, kako ga gleda?
je opomnilo nekaj mladih" punc s sramežljivo pobeše-
nimi očmi, zakritimi pod svetlimi ali črnimi trepalni¬
cami ; v resnici pa je imela vsaka izmed njih med ple¬
salci vsaj jednega ljubčka, pa tudi po dva. Res, Mar¬
jetica se ni mogla nagledati Jana, toda opravičevalo
jo je to, da je bil on prvi in jedini med mladimi fanti,
na katerega je v celem svojem življenju obrnila po¬
zornost.

Ko so se že na jutro vsi razšli v naj večjem ne¬
redu v mrzel polmrak, sta se poslovila na poseben

— 42  —

način, kakor dva, ki se imata prihodnji dan zopet vi¬
deti. In se je potem vračala z očetom domov čez
trg, se n? čutila čisto nič utrujene, bila je lahka in
vesela, ljubila je to ledeno meglo tam zunaj in to bledo
jutranjo zarjo, in zdelo se jej je vse lepo in sladko.

... Majniška noč je bila že zdavnaj legla na mesto ;
vsa okna so se bila polagoma z lahkim škripanjem
zaprla. Marjetica je bila še vedno tu, pri odprtem
oknu. Pozni potniki, ki so še poredkoma prihajali
mimo ter videli v temi bele oblike njene avbe, so si
pač mislili: Glejte dekleta, ki gotovo sanja o svojem
fantu! In res, sanjala je o njem, in na jok jej je šlo.
Njeni majhni, beli zobje so grizli ustnice ter se ne¬
usmiljeno zasajali v tisto gubico, ki je bila začrtana
pod obrisi njenih svežih ust. Njene oči so strmele ne¬
premično tja v temo, a od vseh stvari tam doli ni
razločila ničesar...

... Toda, zakaj ni prišel po onem večeru nikdar
več? Kaj se je izpremenilo v njem? če sta se slu¬
čajno srečala, se je zdelo, da se jej hoče izogniti, in
oči, svoje lepe, živahne oči, je obračal v stran.

često je govorila o tem s Silvestrom, ki ga tudi
ni mogel umeti.

— In vendar se moraš omožiti ž njim, Marjetica,
jej je govoril Silvester, ko bi hotel tvoj oče dovoliti,
zakaj v celi deželi ne dobiš njemu jednakega. Najprej
ti moram povedati, da je zelo pameten, čeprav ni vi¬
deti; redko, redko kedaj se opije. Trmast je pač ne¬
koliko, včasih, toda v srcu je zelo ljubezniv. Ne, ne
moreš si misliti, kako je dober. In kak pomorščak !
Vsako poletje se prepirajo kapitani zanj, kateri ga
dobi...

— 43

Da ne bi dobila dovoljenja od svojega. očeta, to
jo je malo skrbelo, kajti nikdar jej ni nasprotoval v
njenih željah. Da ni bil bogat, na tem jej ni bilo le¬
žeče. In nazadnje, nekoliko denarja bi zadostovalo,
da bi mogel obiskovati šest mesecev kurz za obrežne
vožnje ter kot izboren pomorščak postal v kratkem
kapitan, kateremu bi vsi ladjarji radi zaupali svoje
blago.

Tudi to, da je bil nekak orjak, je ni dosti bri¬
galo. Pri ženski se lahko smatra za napako, če je
premočna, toda moškemu ne škodi to čisto nič na
lepoti.

Poizvedovala je tudi na skrivnem, ne da bi bil
kdo kaj zapazil o tem, pri dekletih z dežele, ki so
vedele za vse ljubezenske spletke; o njem niso ve¬
dele, da bi se bil kje navezal; hodil je na desno in na
levo, v Lezardieux in v Paimpol, okrog lepih deklet,
ki so ga rade videle, ne da bi kazal do te ali one
kako posebno nagnenje.

Neko nedeljo zvečer ga je videla, ko je šel zelo
pozno pod njenim oknom ter se tesno oprijemal neke
Ivanke Caroff, ki je bil& gotovo čedno dekle, toda
zelo na slabem glasu. Takrat jo je to zelo užalostilo.

Zatrjevali so jej tudi, da je zelo nagle jeze ; ne¬
kega večera, ko je bil vinski, da je vrgel v znani
paimpolski kavarni, kjer so se zbirali Islandci,
težko mramornato mizo v vrata, ker mu jih niso ho¬
teli odpreti...

Vse to mu je rada odpustila : saj se ve, kaki so
pomorščaki včasih, kadar jih prime... Toda, če je imel
dobro srce, čemu jo je prišel iskat, njo, ki ni nikdar

mislila o tem, in zakaj jo je potem zapustil? čemu jo
je gledal vso noč s tistim lepim smehljajem, ki je bil
videti tako prostodušen, čemu jej je govoril s tistim
ljubeznivim glasom, zaupno kakor svoji zaročenki?
Sedaj ni mogla pozabiti, ni mogla misliti na nobenega
drugega. Ko je bila še otrok, so jej rekali, kadar so
jo hoteli karati, da je pridna punčka, trmasta in sa¬
movoljna kakor nobena druga; in to jej je ostalo.
Bila je sedaj pač že lepa mladenka, nekoliko resna
in ponosna, katere pa ni nihče izpremenil in ki je
ostala v bistvu vedno jednaka.

Po onem plesu jej je potekala zima v pričako¬
vanju, da ga zopet vidi; a prišel ni niti, da bi se po¬
slovil, predno je odšel na Island. Sedaj, ko njega ni
bilo več tu, ni bilo zanjo na svetu ničesar več — do
jeseni ko se zopet vrne. Za takrat je imela nare¬
jene natančne načrte, da pride ž njim na jasno...

S stolpa mestne hiše je udarila ura jednajst, —
zazvenelo je jednajst udarcev s tistim jasnim glasom,
ki ga imajo zvonovi v tihih pomladnih nočeh.

Jednajst,to je v Paimpoluže zelo pozno; Marjetica
je zaprla slednjič okno ter prižgala svetilko, da bi
legla spat...

Ta Jan! Morda je bila to samo prirojena plahost?
Ali pa, ker je bil tudi zelo ponosen, se je morda bal,
da bi ga ne zavrnila, češ, da je zanj prebogata?...
Hotela ga je že sama vprašati, čisto jednostavno ; toda
Silvester jej je dopovedal, da to ne gre, da se to ne
spodobi mlademu dekletu. Saj so v Paimpolu že kri-
tikovali njeno vedenje in njeno obleko...

... Odložila je obleko s tisto raztreseno počas¬
nostjo sanjajočih deklic : najprej mušlinasto avbo, nato

45  —

elegantno, po mestnem kroju narejeno krilo, katero je
vrgla malomarno na stol.

Potem je prišel na vrsto dolgi gosposki moderc
ki je dajal vsled svojega pariškega kroja ljudem to¬
liko govoriti. Ko je bilo tako njeno telo prosto, je bilo
videti lepše in popolnejše; poprej je bilo stisnjeno in
čez pas preozko, sedaj pa je zadobilo svoje naravne
oblike, ki so bile lepe in dovršene kakor na mramor-
nem kipu; kakor se je pregibala, so se izpreminjale
črte njenih oblik, in bile so lepe v vseh legah.

Majhna svetilka, ki je sama brlela v tej pozni
uri, je nekako skrivnostno osvetljevala njene rame in
prsi, te krasne prsi, katerih še ni videlo nobeno oko
in ki najbrž zastonj ovene, ne da bi jih kdo občudoval,
ker jih ta Jan noče zase.

Marjetica je vedela, da je njen obraz lep, toda o
lepoti svojega telesa ni nič slutila. Sicer je pa ta le¬
pota v tem kotu Bretanije, pri hčerah islandskih ri¬
bičev, skoro nekaj navadnega; niti opazijo je ne več,
in celo lahkomiselnejše med njimi bi se sramovale,
kazati jo ali se ž njo ponašati. Ne, samo rafinirane
ženske po mestih smatrajo te stvari za tako važne,
da jih dajejo upodabljati ali slikati...

Začela si je odvijati svoje lepe lase, ki so bili
zvezani nad ušesi, in dve kiti sta padli po hrbtu kakor
dve težki kači. Zvila jih je zopet na temenu — tako
je bilo pripravnejše za po noči — in sedaj je bila s
svojim ozkim profilom podobna rimski devici.

Roki sta jej ostali sklenjeni nad glavo ; še vedno
si je grizla ustnice, in med drobnimi prsti je mečkala
konce svojih svetlih kit, — kakor otrok, ki razdira

46  —

igračo in misli na druge stvari; potem jih je zopet
spustila, da so padle po ramah, ter jih začela hitro,
nestrpno razpletati, in kmalu je bila vsa zavita vanje,
tja do ledij, podobna druidinji sredi gaja.

In potem je vendar prišel spanec, vkljub vsej
ljubezni in jokavosti; vrgla se je na posteljo ter si
zakrila obraz v svileno morje svojih las, ki so bili
sedaj razprostrti kakor tančica...

V svoji koči v Ploubazlanecu je bila ravnokar
zaspala tudi babica Moan, stariea, že na večeru živ¬
ljenja ; spala je ono ledeno spanje starčkov ter mislila
na svojega vnuka in na smrt.

Ob istem času pa sta prepevala na krovu »Marije«
na daljnem Severnem morju, ki je bilo ta večer zelo
nemirno, Jan in Silvester, po katerih sta koprneli
dve srci, prepevala sta pesemce in veselo ribarila pri
bledem dnevu, ki ni imel konca...

VI.

Nekako mesec pozneje. — V juniju.

Krog Islanda tisto čudovito vreme, ki ga imenu¬
jejo mornarji »bledo tišino« ; nič se ne gane v zraku,
kakor da so vsi vetrovi utrujeni, mrtvi.

Nebo se je zagrnilo v velik belkast plašč, ki je
bil niže proti obzorju temnejši ter prehajal v svin-
čeno-sivo barvo z motnimi cinastimi nijansami. In
spodaj v lenih vodah je sijal bled odsev, ki je bil
mučen za oči ter vzbujal nekaj kakor mraz.

Komaj da se je morje nalahko gibalo, v neznat¬
nih, izpreminjajočih se krogih, kakor bi kdo dihal na

— 47  —

zrcalo. Zdelo se je, da je pokrita vsa ta svetla ravan
z nedoločnimi risarijami, ki so se spajale druga z
drugo, se razdirale, izpreminjale in naglo izginjale.

Je li bil to večen večer ali večno jutro, ni bilo
mogoče določiti. Na nebu je sijalo večno solnce, ki ni
več naznanjalo časa in ur; stalo je tu kakor kralj nad
slabim sijajem vseh teh mrtvih stvarij, velika krogla,
skoro brez obrisov, povečana s svojim motnim »obro¬
čem« v neskončnost.

Jan in Silvester sta ribarila drug ob drugem ter
prepevala : >Jean Frangois de Nantes«, — pesem, ki
se ni nikdar nehala. Zabavala sta se sama nad mono¬
tonostjo svojega petja, namežikavala sta si ter se sme¬
jala svoji otročjosti. Toda začenjala sta vendar vedno
na novo ter skušala položiti v pesem vselej kak drug
naglas. Njuna lica so bila rožnata v tem svežem, s
soljo prepojenem vzduhu; ta zrak, ki sta ga dihala
tu, je bil oživljajoč in deviški; zato sta ga srkala v
polnih, krepkih požirkih, saj je zrak izvir vse moči in
vsega življenja.

In vendar, vse krog njiju je imelo lice nekega
neživljenja, podobno je bilo svetu, ki je že nehal ali
ki še ni bil ustvarjen. Luč ni imela nikake svetlobe
in toplote, vse je bilo nepremično, kakor za vedno
zamrzlo pod hladnim pogledom tega velikega, skriv¬
nostnega očesa, ki se imenuje solnce.

»Marija« je risala v krogu velike sence, dolge
kakor na večer, ko zahaja solnce. Sredi te gladke povr¬
šine, v kateri je odsevalo bledo nebo, so bile videti
te sence zelene. In na tem obsenčenem prostoru, ki je
bil brez vsega sijaja, je bilo videti skozi prozorno po-

— 48  —

vršje, kaj se godi pod vodo : brez števila rib, mirijade
in mirijade, vse jednake, plavajoče tiho v isti smeri,
kakor bi imele vse jeden smoter na svojem večnem
potovanju. Bile so polenovke, ki so izvrševale tu svoje
skupne »vaje«. Razpostavljene so bile po dolgem v
isto smer v čisto vsporednih vrstah, kakor sive risbe.
Njihova trupla so se neprestano hitro in nalahko stre¬
sala, in zdelo se je, da so vsa ta tiha bitja nekako
tekoča. Včasih so nenadno zasukale repove ter se obr¬
nile vse hkratu na hrbet in pokazale svetle srebrne
trebuhe. To gibanje se je razprostrlo v lahnem valo¬
vanju po bliskoma na vse vrste, in videti je bilo,
kakor da so se zalesketali med vodami tisoči svetlih
jeklenih rezil.

Solnce, že itak zelo nizko, se je še bolj nagnilo.
Torej je bil to vendar v resnici večer. Cim bolj se je
solnce nagibalo proti onim pasovom svinčene barve,
ki so mejili na morje, tem bolj je postajalo rumeno,
in njegov krog je dobival jasnejše, resničnejše oblike.
Toda gledalo se ga je lahko z očmi, kakor luno.

Ali svetilo je vendar; samo tako čudovito blizu
je bilo videti; zdelo se je, da bi bilo treba jadrati
samo do konca obzorja, pa bi lahko dosegel to ža¬
lostno kroglo, ki je visela v zraku samo nekaj metrov
nad vodami.

Lov je šel dovolj uspešno izpod rok ; spodaj v
mirni vodi se je lahko razločilo, kako so prihajali lu-
pači ter poželjivo hlastali po trnkih ; in potem, ko so
začuli, da jih je zbodlo, so se hoteli otresti, in s tem
se je zasadilo železo le še globlje v njihovo meso. In
od minute do minute so potezali ribiči z obema ro-

kama vrvice iz vode ter metali ribe svojim tovarišem,
ki so jih praznili in rezali.

Ladjice paimpolskih ribarjev so se bile razkro¬
pile po tej tihi morski planjavi ter oživljale to pu¬
ščavo. Tupatam so se zasvetila v daljavi majhna jadra,
razvita samo zaradi lepšega, ker niti sapica ni dahnila
v zraku; bila so bela kot sneg, in njihove oblike so
se jasno razločevale od sivkastega obzorja.

Danes je bil videti poklic islandskih ribičev tako
miren, tako lahek ; — opravilo za deklice...

Jean Framjois de Nantes;

Jean Framjois.

Jean Francjois!

Prepevala sta, ta dva velika otroka.

Jan se je presneto malo brigal za to, da je bil
tako lep in tako plemenite postave. Sicer je pa bil
otrok samo nasproti Silvestru, samo ž njim je igral
in pel; drugim nasproti se je kazal nedostopnega, po¬
nosnega in mračnega ; toda če so ga potrebovali, je
bil vselej ljubezniv, vedno dober in uslužen, dokler
ga niso razdražili.

Ponavljala sta neutrudno svojo pesem; druga
dva, oddaljena od nju samo za nekaj korakov, sta
prepevala zopet nekaj drugega, zaspano popevko, v
kateri je ležalo nekaj zdravega, pomešanega z ne¬
jasno otožnostjo.

Niso se dolgočasili, in ure so potekale.

Spodaj v kabini so imeli vedno ogenj. Vratiča
železne peči so bila pa zaprta, da je bilo bolj temno,
in so oni, na katere je ravno prišla vrsta, laglje spali.

— 50  —

Za spanje jim je bilo treba zelo malo zraka, in sla¬
botni ljudje, vzgojeni v mestih, bi gotovo s tem ne
izhajali. Toda če so se prsi širile cel dan v tem brez¬
končnem ozračju, potem človek zaspi kot bi ga ubil;
dobra je tedaj tudi vsaka luknja, v kateri prebivajo
živali, samo da se uležeš.

Legali so kadarkoli, ne glede na čas, zakaj ure
niso imele v tej večni svetlobi nikakega pomena več.
In njihovo spanje je bilo vedno dobro, brez vznemir¬
janj in brez sanj, in odpočili so se resnično od vsega
napora.

Kadar so jim slučajno ušle misli na ženske, ta¬
krat je bilo nemirno njihovo spanje: sanjali so pač,
da bo v šestih tednih lov končan, da bodo imeli zopet
vse polno ljubic, novih in starih — in njihove oči so
se na široko odpirale.

Toda to je prišlo le redko kedaj ; in še takrat so
se večinoma spominjali le svojih soprog, zaročenk,
sestra, .sorodnic... Vajeni so bili vzdržnosti, in pri
takih ljudeh zaspe tudi čuti — v teku tako dolgih
perijod...

Jean Francjois de Nantes;

Jean Fran^ois.

Jean Francjois!

... Njune oči so bile uprte sedaj tja proti dalj¬
nemu obzorju, kjer sta zapazila nekaj komaj vidnega.
Ozek dim se je dvigal nad vodami, kakor mikrosko-
pičen repek. Njegova barva je bila drugače siva,
malce temnejša kakor nebo. S svojimi očmi, ki so bile
vajene meriti globine, sta takoj uganila:

— 51  —

— Parnik!

— Zdi se mi, je izpregovoril kapitan, ko je na¬
tančnejše pogledal, da je to državni parnik, — kri-
žarica, ki prihaja po svojih uradnih potih...

Ta neznaten dim je prinašal ribičem novice iz
Francije, med drugimi tudi neko pismo od babice, ka¬
tero je pisala roka lepe mladenke.

Počasi se je bližal; kmalu se je pokazalo njegovo
črno truplo, — da, to je bil državni parnik, ki je
prišel obiskat te zahodne fjorde.

Sedaj se je dvignila lahka, sveža sapa, in čez po¬
vršino mrtvih voda so šinili drobni valčki; na svetlem
morskem zrcalu so se pokazale modrozelene risbe, ki
so se zdaj podaljšale v brezkončne črte, zdaj razširile
kakor pahljače ali pa se cepile kakor zvezdnate ko¬
rale. Vse to se je izpreminjalo zelo hitro. In zraven
je bilo čuti šumenje, ki je naznanjalo vzbujenje iz te
brezkončne otopelosti. In nebo, jasno nebo se je po¬
kazalo izza svojega zagrinjala; sopare, ki so bile po¬
tisnjene sedaj proti obzorju, so se začele tam zbirati
v majhne sive oblačke, podobne slabotnemu zidovju
kroginkrog morja. Te dve zrcali, med katerimi so bili
ribiči, — nebeško in morsko, — sta dobili svojo glo¬
boko prozornost, kakor da bi bil kdo pomel vso uma¬
zanost, ki se je bila nabrala na njih. Vreme se je iz-
premenilo, toda prehitro. To ni pomenilo nič dobrega.

Od vseh strani morja so prihajale ribiške ladje:
vsi iz Francije, kar jih je ribarilo v teh pokrajinah,
Bretonci, Normanci, Bulonci, Diinkirchenčani. Kakor
se zbirajo ptiči na klic, tako so hitele ladjice za par-

4

— 52  —

nikom, povsod so se pokazale njihove majhne, siv¬
kaste peruti ter obljudile to mrtvo, bledo puščavo.

Nič več niso plavale počasi; razpele so v svežem
vetru jadra ter se brzo približevale.

Tudi Island se je pokazal tam daleč, kakor da bi
se hotel tudi on približati z ladjami; vedno razločnejše
je kazal svoje visoke gore, pokrite z golimi skalami,
ki se niso nikdar pokazale drugače nego od strani,
od spodaj, in še to z nekakim obžalovanjem. Zdelo
se je celo, da je tam zdaj za temi gorami še drug
Island podobne barve, čegar oblike so postajale po¬
lagoma razločnejše; — toda to je bila le varljiva pri¬
kazen, in tiste gigantske gore so bile samo megle, ki
so se zgostile na obzorju. In solnce se je vleklo nizko
nad vodami, ni se moglo dvigniti, videti ga jo bilo
skozi oni dozdevni otok, kakor bi se bilo ustavilo za
njim. Bila je nerazumljiva prikazen. Sedaj ni imelo
nič več obroča, in njegova okrogla plošča je dobila
ostre konture. Podobno je bilo izgubljenemu, umira¬
jočemu planetu, ki se je neodločno ustavil sredi tega
kaosa...

Parnik se je bil sedaj vstavil, in plejada Island¬
cev ga je obsula. Od vseh ladjic so prihajali k njemu
čolni, majhni kakor orehove lupine, napolnjeni z bra¬
datimi, čudno oblečenimi možmi.

Vsi so imeli kaj na srcu, kakor otroci ; nekateri
so prosili zdravil za vsakdanje, neznatne rane, drugi
obleke, tretji živeža, drugi so zopet prišli iskat pisem.

Nekaj je bilo tudi takih, ki so jih njihovi kapi¬
tani dali vkleniti v železa zaradi neposlušnosti; zdelo
se jim je to nekaj čisto naravnega, ker so služili prej

pri državni mornarici. In če je stari mojster, ki jih
je bil vklenil, zarenčal nad njimi, naj ležejo po¬
strani, da se bo moglo mimo njih, so storili to po¬
hlevno in ubogljivo, z nasmehom na ustnah.

Danes je bilo mnogo pisem za Islandce. Mej dru¬
gimi sta bili dve za »Marijo, kapitan Guermeur«, jedno
za gospoda Jana Gaos, drugo za gospoda Silvestra
Moan. Zadnje je bilo prišlo čez Dansko v Reickavick,
in od tu s parnikom dalje.

»Vagmešter« je nekolikokrat segnil v svojo plat¬
neno vrečo, ko jim je delil pisma. Včasih se je moral
pošteno truditi, da je prebral naslove, ki niso bili
vselej pisani od vešče roke.

Poveljnik je postajal nestrpen:

— Hitro, hitro, požurite se, barometer pada !

Nič mu ni bilo po volji, da se je nabralo toliko
čolničev in ribičev krog parnika, kajti poznal je te
kraje, da niso posebno varni.

Jan in Silvester sta imela navado, da sta brala
skupaj svoja pisma.

Danes sta jih čitala pri luči ponočnega solnca,
ki je sijalo tam na obzorju, podobno še vedno ugasli
zvezdi.

Sedla sta v samoten kotiček, oklenila se drug
drugega preko ram ter čitala počasi, da bi se jima
vtisnila vsaka beseda, vsaka črka v spomin.

V Janovem pismu je zvedel Silvester nekaj novic
o Mariji Gaos, svoji mali zaročenki; v Silvestrovem
je čital Jan smešne dogodbice, s katerimi je znala ba¬
bica Ivona tako izborno zabavati, in potem na koncu
še nekaj, kar je bilo namenjeno njemu: — »Pa po¬
zdravi mi tudi mladega Gaosa!«

— 54  —

Ko sta skončala, je Silvester obotavljaje se po¬
kazal svoje pismo velikemu prijatelju, hote se prepri¬
čati, mu je li kaj draga roka, ki ga je pisala:

— Kaj ne, Jan, kako lepa pisava!

Toda Jan, ki je dobro vedel, čegava je bila ta
pisava, je obrnil glavo v stran ter zmignil z rameni,
kakor bi hotel reči, da se mu nazadnje že preneumno
zdi, da ga vedno spominja na to Marjetico.

Tedaj je Silvester skrbno zvil ubogi, zaničevani
list, ga spravil nazaj v ovitek ter ga skril na prsi za
svojo srajco.

— Gotovo, nikdar se ne vzameta... si je mislil,
ves žalosten. — Toda kaj ima neki proti njej?...

... Zvonec na parniku je udaril polnoč. In onadva
sta še vedno sedela tu in mislila na dom, na odsotne,
na tisoč stvarij, kakor v sanjah...

V tem hipu je večno solnce pomočilo svoj zlati
rob v vodah ter se začelo zopet počasi dvigati.

In to je bilo jutro...


Drugi del.

i.

... Izpremenilo je bilo obliko in barvo, to solnce
islandsko, in začelo je ta novi dan s slabim jutrom.
Sedaj je bilo prosto, brez tančic, in pošiljalo je velike
žarke, ki so se vspenjali po nebu kakor puščice, ozna-
njevaje bližnjo nevihto.

Nekaj dni sem je bilo zelo lepo; sedaj se je imelo
to nehati. Veter se je igral nad strehami teh ladij,
kakor da čuti potrebo, razpršiti jih ter oprostiti morje
njihove navzočnosti; in začele so se razkrapljati in se
umikati, kakor vojska na begu, — samo pred to grož¬
njo, ki je bila zapisana v zraku, glede katere se niso
mogli več varati.

Vedno močneje je pihalo, stresalo ljudi in ladje.

Valovi, sedaj še majhni, so se začeli poditi v
vrstah, drug za drugim, ter se zbirati v gruče; s po-
četka so se bili pokrili z belo peno, ki je bila videti
na vrhu kakor sešita ; pozneje je začelo pokati, poka¬
zal se je dim; zdelo se je, da to vre, gori; - in šu¬
menje je rastlo od minute do minute.

Na lov ni mislil nihče več; treba je bilo poskr¬
beti za ladjo. Vrvi so bile že davno pritegnjene. Pod¬
vizali so se vsi, da pridejo čim preje od tod. Nekateri
so hoteli pravočasno uiti ter si poiskati zavetja v fjor¬
dih; drugim se je zdelo bolje, jadrati ob južnem koncu
Islanda, iti na širno, prosto morje ter se izročiti vetro¬
vom. Oboji so se še nekoliko videli drug drugega;

tupatam so se še dvignila med valovi ležeča jadra,
majhna, vsa premočena, utrujena, — toda držala so
se še vedno po koncu, kakor tiste otročje igrače iz
bezgovega osredka, ki se vedno na novo dvignejo, če
jih položiš na tla in pihneš vanje.

Oblaki, ki so se bili zgostili na zahodnem ob¬
zorju v debelo gručo, kakor otok, so se začeli sedaj
razprostirati više, in posamezni kosovi so se podili po
nebu. Zdelo se je, daje  ona gruča neizčrpna: veter
jo je raztezal na dolgo in široko, in vedno na novo
so se dvigali iz nje črni zastori ter zagrinjali jasno,
rumeno nebo, ki je postalo sedaj hladno, črno.

In vedno močnejši, ta silni piš, ki je pretresal vse
stvari.

Parnik je bil odplul proti Islandu; ribiči so ostali
sami na nemirnem morju, ki je postajalo grozeče ter
dobivalo strahovito barvo. Hiteli so, da se pripravijo
na vihar. Razdalja med posameznimi ladjicami je
rastla ; skoro se ne bodo več videle druga druge.

Valovi, zviti kakor polži, so se podili, združevali,
prekucovali drug čez drugega, vedno hitreje, vedno
višje, in praznine med njimi so postajale vedno
globočje.

V nekoliko urah je bilo vse zmedeno, vse izpre-
menjeno. Sinoči vse tako tiho, mirno, sedaj pa bi skoro
oglušel od šumenja. Skoro zapazilo se ni, kdaj se je
morje tako razburkalo.

In čemu ta slepa, brezkoristna izprememba, ki se
je tako hitro izvršila?... Kaka skrivnost slepega
uničevanja!,..

Vedno novi oblaki so se podili od zahoda sem,
se kopičili drug vrh drugega, v naglici, kakor bi se

jim mudilo, ter zagrinjali vse v črno temo. Ostalo je
samo še malo rumenih razpok, skozi katere je pošiljalo
solnee še zadnje snopiče bledih svojih žarkov. Voda,
ki je bila sedaj zelenkasta, je dobivala vedno več be¬
lih prog, bila je videti pisana kakor zebra.

Opoldne je bila »Marija« že vsa pripravljena za
nevihto; luknje so bile zaprte, jadra zvita; lahko in
gibčno je skakala barčica čez valove; zdelo se je,
da se igra sredi nemirnega morja, kakor delfini, ki
jim je nevihta v zabavo. Imela je samo še malo ja-
derce razpeto ter »bežala pred nevihto«, kakor se iz¬
ražajo mornarji,

Nebo je postalo čisto temno, zaprt, dušeč obok,
— tupatam preprežen s še bolj črnimi madeži bre;^
pravih oblik. Podobno je bilo skoro nepremičnemu p(^
slopju, in treba je bilo dobro pogledati, da si razločil
tisto divje vrvenje tam gori: velike sive cunje so hi¬
tele čez nebo, in vedno nove so prihajale na njihovo
mesto tam izza obzorja ; videti je bilo kakor da izvi¬
rajo tam teme, razprostiraje se kot brezkončno
zagrinjalo...

»Marija« je bežala pred nevihto, bežala je, vedno
hitreje; — in tudi nevihta je bežala kakor pred
neko strašno skrivnostjo. Veter, morje, »Marija«,
oblaki, vse je bežalo v divjem, blaznem begu v isti
smeri. Veter je divjal najhitreje ; morski valovi, težji
in počasnejši, so hiteli za njim; in sredi te zmešnjave
se je sukala »Marija.« Valovi so jo preganjali, vspenjali
se po njej s svojimi belimi glavami — jo dosegli ter
hiteli dalje — in ona se je vselej izvila njihovemu
objemu, ker so izgubili nekaj sile v široki poti, ki jo
je puščala »Marija« za seboj.

— 58  —

čudno! Sredi te gonje je ohranila ladjica vso
svojo gibčnost in lahkoto ter hitela brez težave in
brez napora dalje. Kadar se je dvignila visoko na va¬
love, se je zgodilo to brez sunkov, kakor da bi jo bil
veter nalahko vzdignil; kadar se je spustila navzdol,
je bilo čutiti samo neznatno trepetanje, kakor v »ruski
gugalici« ali v sanjah, kadar se nam zdi, da padamo.
Zdelo se je, da drči v nasprotni smeri z valovi, ki so
drveli dalje ob njej. Kadar je treščila v globine med
valovi, se ni nič poškodovala ; vode so jo skoro za¬
grnile, pa je niso niti zmočile, kajti hitele so dalje z
drugimi vred — hitele so ter se razpršile v nič, ka¬
kor dim...

Tu doli globoko med valovi je bilo še bolj
temno, in vselej, kadar je odhitel jeden val dalje, je
bilo videti zadaj drugega, še večjega, ki se je zdel
zelen v prosojni svetlobi ter se približeval naglo, v
divjih skokih, kakor bi hotel reči: »Čakaj, da te do¬
sežem, in pogoltnem te...«

... Toda ne: samo dvignil jo je kvišku, kakor bi
dvignil pero na svoje rame; in čutiti je bilo, kako je
skoro nalahko zdrsnil pod ladjo dalje, peneč se in
gromeč kakor divji slap.

In tako je šlo dalje, vzdržema, vedno silneje.
Valovi so prihajali drug za drugim, vedno večji, v
dolgih vrstah, kakor gorovje, čegar doline začenjajo
vzbujati strah. In vedno bolj divja je postajala gonja,
nebo vedno temnejše, šum vedno glasnejši.

To je bila že zelo nevarna nevihta, in treba je
bilo čuvati. Toda, da je le spredaj toliko prostega

- 59  —

morja, kamor je moči bežati brez nevarnosti!... In
potem, ravno »Marija« je ribarila letos najbolj daleč
na vshodu izmed vseh islandskih ladjic; in tako jo je
ta breg proti vzhodu samo približal domu ter jej pri¬
krajšal pot.

Jan in Silvester sta stala na krmilu, privezana
krog pasu. Pela sta še vedno svojo pesem »Jean-Fran-
<jois de Nantes«; pijana od nagle vožnje sta pela in
se smejala na ves glas, toda sama nista več čula svojih
glasov sredi vsega tega trušča, samo prijetno se jima
je zdelo, in pela sta proti vetru, da jima je sapa
pohajala.

Guermeur je pomolil parkrat svojo kosmato glavo
skozi luknjo, kakor hudič iz škntlje, ter vprašal:

— No, fanta, ali se vama kaj tresejo hlače?

O ne, prav nič se jima niso tresle, gotovo ne !

Strahu nista poznala, in vedela sta dobro, kaj
imata storiti, poleg tega sta zaupala na svojo ladjo in
na moč svojih rok, pa tudi v varstvo kamenite De¬
vice, ki je že štirideset let spremljala ladjo proti
Islandu ter že tolikrat plesala ta divji ples, smehljaje
se vedno z istim nasmehom izmed svojih ponarejenih
cvetlic...

Jean Frangois de Nantes;

Jean Frang.ois.

Jean Frantjois!

Videlo se je le malo naokrog; v daljavi kakih
sto metrov se je izgubljalo vse v črni, nedoločni temi
in v belih, penečih se grebenih, ki so se vspenjali
kvišku ter zapirali razgled, človeku se je zdelo, kakor
da se nahaja sredi zaprtega, vedno se izpreminjajo-

60  —

čega prostora ; vse se je zdelo pogreznjeno v tisti vo¬
deni dim, ki se je drvil kakor megla s čudovito hi¬
trostjo tja čez morsko ravan.

Toda od časa do časa se je posvetilo med oblaki
od severozahoda, odkoder je pihal veter: tedaj je pa¬
del na vode trepetajoč svit; dolg svetel trak se je raz¬
prostrl nad belimi, razburkanimi grebeni, in nebo se
je zdelo tedaj še temnejše. To je bil žalosten pogled,
ki se je odprl očem pri tej svetlobi; mornarjem se je
moralo stisniti srce, kadar so se jim za trenutek po¬
kazale temne daljave : videli so vsepovsod isti kaos,
isti divji boj — tja do najskrajnejših neizmernih ho¬
rizontov in še dalje v brezkončnost: groza ni imela
mej, in bili so sami, zapuščeni med nebom in vodo !

Od vseh stranij je donel divji vrišč, kakor skriv¬
nostna predigra, oznanjajoča konec sveta, čuti je bilo
tisoč glasov: visoko v zraku je piskalo in vršelo, in
ti glasovi so se zdeli skoro oddaljeni, ker so bili tako
silni; to je bil veter, velika duša vsega tega nereda,
skrivna moč, ki je vse vodila. Ti glasovi so vzbujali
strah, ali hujši so bili še oni drugi, bližji in bolj ma-
terijelni, bolj grozeči, ki so prihajali iz globin, izmed
nemirnih voda, ki so se dvigale in zopet padale, ka¬
kor da so na žarečem oglju...

In vse to je naraščalo vedno silnejše.

Morje jih je začelo zagrinjati, »požirati«, kakor
so se izražali med seboj. Spočetka neznatno, potem
pa so padali na ladjo celi kosovi vode, z vso silo, ka¬
kor bi hoteli vse razbiti. Vedno višje so se vspenjali
valovi, dosegali blazno višino, a bili so raztrgani, bilo
je videti, kako so visele od njih zelenkaste cunje, ka-

— 61

tere je pršil veter na vse strani. Težke vodene mase
so padale na mostič, in »Marija« je vstrepetavala pod
njimi kakor v bolečinah. Sredi teh gostih belih pen,
ki so se kadile nad vodo, ni bilo razločiti ničesar več;
kadar je veter močneje zatuli, jih je bilo videti, kako
so drvele v gostejših kosmičih, — kakor v poletju,
ko se dviga prah za kolesi. Tudi debel dež, ki se je
vsul, je padal čisto poševno, skoro vodoravno, in vse
to je piskalo in zbadalo v obraz kakor ostre igle.

Ostala sta na krmilu, privezana in trdno oprta,
oblečena v posmoljene jopiče, ki so bili trdi in svetli
kakor koža morskega soma: krog vratu in za pestmi
sta jih trdno zadrgnila s smolastimi vrvicami, da ni
mogla voda vhajati vanje. Voda je curljala od nju, in
kadar je padla z veliko silo, sta upognila hrbte ter se
uprla z nogami, da ju ni prevrnilo. Koža na njunih
licih je gorela, in vsako minuto jima je pohajala sapa.
Kadar se je vsula velika množina vode na nju, sta se
spogledala — ter se nasmejala, ker se je nabralo to¬
liko soli v njunih bradah.

Toda ta divji boj, ki je ostal vedno na istem
višku, je postal sčasoma zelo utrudljiv, človeška in
živalska jeza se ukroti in hitro poleže; toda hoče
se utolažiti srd mrtvih stvarij, ki nima ni vzroka ni
namena, skrivnosten kakor življenje in smrt.

Jean Francjois de Nantes;

Jean Fran^ois.

Jean Fran^ois!

Od njunih usten, ki so postale blede, je še vedno
prihajala pesem, toda brez zvoka, ponavljala sta jo
mehanično od časa do časa. Ta divja hitrost in ta

brezmejni ropot sta ju upijanila, in naj sta bila le
mlada, zobje so jima šklepetali mrazu in njun smeh se
je začel nenaravno pačiti; njune oči so začele pešati
ter zrle nepremično izpod pekočih trepalnic. Stala sta
kakor dva mramornata stebra, privezana na knnilo,
ter izvrševala, kar je bilo treba, ne da bi kaj mislila
na to, samo ker so bile mišice tako navajene. Od las
jima je teklo, usta so se jima krčevito stisnila.
Postala sta čisto drugačna, skoro podivjana.

Nista se več videla, imela sta samo še zavest, da
sta tu, drug ob drugem. V nevarnejših trenutkih, ka¬
dar je vstala tam zadaj nova, strašna vodena gora ter
treščila z vso silo na ladjo, tedaj sta nehote dvignila
jedno ali drugo roko ter se pokrižala. Mislila nista na
nobeno stvar več, ne na Marjetico, ne kako drugo
žensko, ne na ženitev. To je že predolgo trpelo, misli
so jima pohajale; omotica, ki jima je prišla od šu¬
menja, utrujenosti in mrazu, je potemnjevala vse v
njunih glavah. Bila sta samo še dva otrpla mesena
stebra, ki sta vladala krmilo, dve krepki živali, ki sta
se držali tu instinktivno, da ne pogineta.

II.

... Bilo je v Bretaniji, v drugi polovici septembra,
nekega že precej hladnega dne. Marjetica je korakala
čisto sama čez ploubazlaneško planjavo v smeri proti
Pors-Even-u.

Skoro mesec dnij je že preteklo, kar so se vrnile
islandske ladje, razun dveh, ki sta izginili v onem
viharju meseca junija. Toda »Marija« se je dobro

držala, in Jan in vse ostalo moštvo je bilo sedaj mirno
doma.

Pri misli, da gre k Janu, se je čutila Marjeta zelo
razburjeno.

Samo enkrat ga je videla, odkar se je vrnil z
Islanda. To je bilo tedaj, ko so vsi skupaj spremili
ubogega Silvesterčka, ki je odhajal v vojaško službo.
Šli so ž njim do poštnega voza; on je malo pojokal,
babica je zaplakala na glas, — in odpeljal se je v
Brest, v svoj »kvartir«. Jan, ki je tudi prišel, da se
poslovi od svojega mladega prijatelja, se je obračal v
stran, kadar ga je Marjetica pogledala, in ker je bilo
krog voza tudi mnogo drugih ljudij, — novincev, ki
so odhajali in njihovih starišev, ki so jih spremljali,
— ni mogla govoriti ž njim.

Sedaj pa se je končno odločila za velik korak,
in šla je, nekoliko v strahu, na njegov dom.

Njen oče je imel prej zveze z Janovim očetom,
in pri ribičih, kakor tudi pri kmetih, nočejo te kupčije
nikdar nehati. Tako mu je bil dolžen še kakih sto
frankov od neke ladje, ki jo je pred kratkim prodal.

— Dajte, dajte, oče, mu je rekla, naj ponesem
jaz ta denar tja; rada bi že videla Marico; pa tudi
še nikdar nisem bila tako daleč, in ta dolga pot bi mi
bila zelo prijetna.

Pravzaprav pa je čutila le neko tesno radoved¬
nost, da bi spoznala Janovo družino, v kateri bo
morda nekoč domača, da bi spoznala hišo in vas.

V zadnjem razgovoru jej je Silvester, predno je
odšel, razjasnil po svoje plaho vedenje svojega pri¬
jatelja:

— Vidiš, Marjetica, on je tak ; ne mara se z no¬
beno poročiti, kakor trdi ; on ljubi samo morje, in
nekega dne nam je v šali celo rekel, da se je zaročil
ž njim.

In tako mu je torej odpustila njegovo čudno ve¬
denje, in kadar se je zmislila na njegov ljubezniv na¬
smeh od onega lepega večera, so jej vstajale v srcu
nove nade.

Če ga dobi doma, mu ne poreče ničesar, go¬
tovo ne; ni se hotela pokazati tako predrzne. Toda,
če jo bo videl tako, čisto blizu, bo morda govoril on...

III.

Hodila je že jedno uro, veselo vznemirjena, ter
dihala vase sveži morski zrak.

Na razpotjih so stala tupatam visoka »znamenja«.

Od časa do časa je prišla v kako majhno ribiško
vasico. Hišice so bili videti sive, kakor čeri, ker brije
vse leto nad njimi morski veter. V jedni izmed teh
vasic, kjer se je steza nagloma zožila med temnimi
zidovi in visokimi slamnatimi strehami, ki so spomi¬
njale na keltske koče, se je morala smejati napisu
nad vrati gostilnice: »Pri kitajskem jabolčniku«. In
naslikani sta bili poleg tega dve opici, jedna v zeleni,
druga v rdeči obleki, z dolgimi kitami, ki sta pili ja¬
bolčnik. Gotovo je bila to fantazija kakega starega
mornarja, ki je prišel od tam doli... Marjetica je vse
pogledala, karkoli se je dalo videti; ljudje, ki preveč
mislijo o namenu svoje poti, si natančneje ogledajo
vse podrobnosti na svojem potovanju nego kdo drugi.

- 65  —

Vasica je bila sedaj že daleč za njo. čim dalje
se je pomikala med temi zadnjimi predgorji bretonske
zemlje, tem redkejša so bila drevesa, tem žalostnejša
je bila planjava krog nje.

Tla so bila valovita in skalnata, in iz vsakega
griča se je videlo široko morje. Kmalu so drevesa po¬
polnoma izginila; samo gola poljana, pokrita z zele¬
nim bodičjem. Tupatam so se dvigali proti nebu vi¬
soki, široko razpeti križi, tako da je bila vsa ta ravan
podobna neizmernemu pokopališču.

Na razpotju, kjer je stal jeden izmed onih veli¬
kanskih križev, je preinišljevaje obstala ; dve poti sta
se vili med živimi trnjevimi mejami.

Po poti je prišla mlada deklica ter jej pomagala
iz zadrege.

— Dober dan, gospodična Marjetica!

Bila je Janova sestrica. Marjetica jo je poljubila
ter jo vprašala, če so njeni stariši doma.

— Da, oče in mati sta doma; samo moj brat
Jan, je pristavila nič hudega sluteč, je odšel v Loguivy ;
pa mislim, da se kmalu vrne.

Njega ni bilo! Vedno in povsod ga je oddalje¬
vala nemila usoda od nje. Mislila je že, da bi odložila
svoj obisk. Toda to dekletce, ki ga je srečala na poti,
gotovo kaj pove doma... Kaj bi si potem mislili v
Pors-Evenu? Odločila se je torej, da pojde dalje, a
šla je kolikor mogoče počasi, da bi se morda Jan
med tem vrnil domov.

Cim bolj se je bližala Pors-Evenu, tej pozabljeni,
neznatni vasici, kjer je prebival Jan, tem divjejša in

O

— 66  -

žalostnejša je postajala okolica. Morski zrak, ki ljudi
tako krepi, je vplival tudi na rastlinstvo, ki je bilo tu
nizko, kratko, debelo, potlačeno k trdim tlom. Po
stezi je rastel morski mah, ki se je čisto oprijemal
zemlje in naznanjal, da se začenja tu drug svet. V
zraku je dišalo po morski soli.

Marjetica je srečevala ljudi, pomorščake, katere
je na tej goli planjavi že od daleč razločevala ; nji¬
hove postave so bile videti vsled visoke daljne morske
ravnine še večje. Vsem je bilo videti, kakor da gle¬
dajo pazno tja, v daljavo, kakor da čuvajo nad morjem.
Srečuje so jo pozdravljali. Pod njihovimi mornar¬
skimi čepicami je videla zarjavele moške in odločne
obraze.

Ure so se vlekle počasi, in Marjetica ni nič ve¬
dela, kako bi podaljšala svojo pot ; ljudje so se ču¬
dili, da je stopala tako počasi.

Kaj je neki počel ta Jan v Loguivyu ? Morda je
dvoril dekletom...

— Ej, ko bi bila vedela, kako malo se je brigal
Jan za dekleta! Od časa do časa, če je prav čutil
potrebo, je bilo dovolj, da se je pokazal. Paimpolske
punce so, kakor trdi stara islandska pesem, zelo vro¬
čekrvne in se nič ne zoperstavljajo lepim fantom. Ne,
Jan ni mislil v tem trenutku na ljubezen. Šel je v
Loguivy po opravku k nekemu košarju, ki je edini v
celem okraju znal plesti dobre koše za morske rake.

Prišla je do kapelice na griču, ki jo je bilo že
od daleč videti. Bila je čisto siva, majhna in zelo
stara ; šop dreves, že sivih in brez listja, ki so rastla
tu sredi suhe, peščene planjave, jo je obdajal kakor

— 67  —

lasje, počesani vsi na jedno stran, kot da jih je po¬
gladila nevidna roka.

In to je bila ista roka, ki pogreza ribiške ladje,
večna roka zahodnih vetrov, ki je nagnila to krivo ve¬
jevje v isto mer, kakor podi morske valove. In stara
drevesa so obrnila svoje veje po vetru in upognila
hrbet pod stoletno silo te roke.

Marjetica je bila že skoro na koncu svoje poti;
kajti to je bila Pors-Evenska cerkvica. Ustavila se
je torej tu, samo da bi potekel čas.

Nizek, na pol podrt zid, je obdajal pokopališče,
kjer je stalo vse polno križev. In vse je imelo isto
barvo : cerkvica, drevesa in grobovi ; zdelo se je, da
je vse ožgano in oglodano od morskih vetrov; isti
sivkast mah, posejan z bledimi, žvepleno-rumenimi li¬
sami, je pokrival kamenje, grčaste veje in granitne
svetnike, ki so bili vdelani v zidu.

Na jednem izmed lesenih križev je bilo zapisano
z velikimi črkami ime: »Gaos. — Joel Gaos, osem¬
deset let.«

Ah, da! To je bil ded; vedela je to. Temu sta¬
remu pomorščaku je prizaneslo morje, ker ni maralo
zanj. Sicer je moralo počivati na tem pokopališču več
Janovih sorodnikov, to je bilo naravno, in lahko bi
bila pričakovala kaj takega; in vendar je napravilo
to ime, ki ga je brala na grobu, nanjo mučen vtis.

Da bi potratila še nekaj trenutkov, je stopila v
mali zastareli preddvor, pobeljen z belim apnom, da
bi pomolila par očenašev. Obstala je preplašena, srce
se jej je skrčilo.

5 *

68  —

»Gaos« ! Zopet je ugledala to ime, vdolbeno v
mrtvaško ploščo, kakoršne postavljajo v spomin onim,
ki umrjejo na morju.

Na plošči je čitala sledeči napis :

V spomin

Ivanu-Alojziju Gaos,

staremu 24 let, mornarju na krovu »Margerete«,
ki je izginil na Islandu 3. avgusta 1877.

Naj počiva v miru!

Island, — vedno Island! — Povsod ob vhodu v
kapelo je bilo pritrjeno vse polno lesenih plošč z imeni
mrtvih mornarjev. To je bil kotiček za ponesrečence,
in žal jej je bilo, da je prišla sem, polna neke temne
slutnje. V Paimpolu je že videla v cerkvi podobne na¬
pise ; toda tu, v tej vasici, je bilo to prazno grobišče
islandskih ribičev manjše, bolj obrabljeno in bolj za¬
puščeno. Ob vsaki strani je bila postavljena kamenita
klop za vdove, za matere: in ta nizek prostor, nepra¬
vilen kakor kaka votlina, je čuvala dobra Devica, že
zelo stara, naslikana z rožnatimi barvami in velikimi,
zlobnimi očmi; podobna je bila Cibeli, prvotni boginji
zemlje.

Gaos! Že zopet!

V spomin
Francetu Gaos,

soprogu Ane-Marije le Goaster,
kapitanu na krovu »Paimpoležana«,
ki .je poginil na Islandu med 1. in 3. aprilom 1877.
z vsem svojim moštvom, broječim triindvajset mož.

Naj počivajo v miru! ,

— 69  —

Spodaj sta bili naslikani navskriž dve mrtvaški
nogi in črna lobanja z zelenimi očmi, naivna in zo¬
prna slika, ki je dišala še po barbarstvu preteklih dob.

Gaos ! Povsod to ime !

Neki drugi Gaos se je imenoval Ives — »ki je
bil odtrgan s krova svoje ladje ter izginil v valovih
pri Norden-Fjordu, na Islandu, v starosti dvaindvaj¬
setih let.« Plošča je bila že stara; morala je biti tu
že dokaj let; gotovo so ga že davno pozabili tega...

Ko je brala, je začutila v srcu neizmerno než¬
nost za Jana, sladko in zajedno malo obupno. Nikdar,
nikdar ne bo njen! Kako ga iztrgati morju, ki je že
požrlo toliko drugih Gaosov, njegovih prednikov in
bratov, ki so mu bili gotovo vsi zelo podobni.

Stopila je v cerkvico. Tu je bilo že temno, le
malo svetlobe je prihajalo skozi nizka okna na de¬
belih stenah. Srce jej je bilo polno solz, ki jih je
komaj zadrževala. Pokleknila je in molila pred viso¬
kimi svetniki in svetnicami, ki so se z glavami skoro
dotikali stropa, vsi ovenčani z velikimi ponarejenimi
cvetlicami. Zunaj je začel tuliti veter ter ječati, kakor
bi hotel ponesti tožbo teh mrtvih mladeničev tja v
zemljo bretonsko.

Večer se je bližal; morala se je končno odločiti
za ta obisk in opraviti, po kar je prišla.

Šla je zopet na pot, in ko je povprašala v vasi,
je kmalu našla Gaosovo hišo, ki je bila naslonjena na
visoko skalo; do vrat je vodilo nekaj granitnih stopnic.
Ko je stopala skozi vrt, kjer so cvele krizanteme in
Veronike, je nalahko trepetala pri misli, da se je Jan
morda vrnil.

— 70  —

Ko je vstopila, je povedala, da prinaša denar za
prodano ladjo. Ponudili so jej zelo uljudno stol, da
počaka očeta, ki jej potrdi pobotnico. Njene oči so
iskale med vsemi temi ljudmi Jana, a ga niso mogle
ugledati.

V hiši so vsi marljivo delali. Pri veliki beli mizi
so urezavale ženske iz volnenega blaga ribiške obleke
za prihodnje poletje, za na Island.

— Vidite, gospodična Marjetica, za vsakega moža
treba po dve obleki, da se lahko preoblačijo.

Razlagali so jej, kako jih potem barvajo in smo¬
lijo, te borne obleke. In dočim so jej razkazovali vse
podrobnosti, so njene oči pazno motrile celo stano¬
vanje.

Urejeno je bilo po stari šegi bretonskih koč; v
ozadju je stalo velikansko ognjišče, ob straneh pa po¬
stelje in omare. Toda tu ni bilo tako temno in ža¬
lostno kakor v delavskih stanovanjih, ki stoje ob potih,
na pol pod zemljo; tu je bilo svetlo in prijazno, kakor
sploh pri pomorščakih.

Vse polno majhnih Gaosov je bilo tu, dečkov in
deklic, ki so bili vsi bratje in sestre Janove, — brez
starejših dveh, ki sta bila na morju. Poleg tega še
čisto majhna svetlolasa deklica, žalostnih očij in zelo
čedno oblečena, ki ni bila prav nič podobna drugim.

— Lani smo jo vzeli za svojo, je pojasnila mati;
imamo sicer že svojih dovolj, toda kaj hočete, gospo¬
dična ! Njen oče je bil mornar na »Mariji Boguljubi«,
ki se je preteklo leto potopila na Islandu, kakor veste;
— takrat so si sosedje razdelili petero zapuščenih
otrok, in tale je pripadla nam.

— 71  —

Ko je mala cula, da se govori o njej, je smeh¬
ljaje povesila glavo ter se zatekla k mlademu Lau-
mecu, ki je bil njen ljubljenec.

Neko blagostanje je bilo videti razlito nad vso
hišo, in zdravje je odsevalo s teh svežih otroških lic.

Proti Marjetici so bili vsi zelo ljubeznivi in po¬
zorni, — šteli so si v čast, da jih je obiskala lepa
gospodična. Po belih, čisto novih lesenih stopnicah so
jo peljali v zgornjo sobo, ki je bila najlepša v stano¬
vanju. Marjetica je vedela, kaj jih je napotilo do tega,
da so prizidali to sobo ; bilo je to takrat, ko sta našla
oče Gaos in njegov bratranec zapuščeno ladjo v pre¬
livu »La Manche«. Tako jej je pripovedoval namreč
Jan tisti večer na svatbi.

Ta sobica je bila čedna in prijazna v svoji čisto
novi beloti; stali sta tu dve po mestno narejeni po¬
stelji, pogrnjeni z rožnatimi pregrinjali; v sredi je
bila velika miza. Skozi okno je bilo videti tja čez
Paimpol in na morje, kjer so stale vsidrane island¬
ske barčice.

Rada bi bila vedela, kje spi Jan, pa se ni upala
vprašati; gotovo, ko je bil še otrok, je spal spodaj
na kateri izmed tistih starinskih postelj. Toda sedaj
je morda ležal tu na teh belih blazinah. Kako si je
želela poznati vse podrobnosti njegovega življenja,
pred vsem bi bila rada vedela, kako preživi te dolge
zimske večere...

... Strepetala je, ko se je začul spodaj na stop¬
nicah trd korak.

Ne, to ni bil Jan, toda podoben mu je bil vkljub
svojim že belim lasem, imel je skoro isto visoko, ravno
postavo kakor on : oče Gaos se je vrnil z lova.

— 72  —

Pozdravil jo je, in ko je izvedel, kaj jo je pri¬
vedlo k njemu, jej je podpisal pobotnico. To je trpelo
precej dolgo, zakaj njegova roka ni bila več prav
gotova, kakor je zatrjeval. Teh sto frankov pa ni vzel
kot celotni končni delež od prodane barke, temveč
samo kot naplačilo ; govorila da bosta še o tem z go¬
spodom Mevelom. In Marjetica, kateri je bil denar
malo mar, se je komaj vidno nasmejala: dobro torej,
to še ni bilo končano, zdelo se jej je že prej, da bo
tako; sicer pa jej je bilo ljubo, da so bile med oče¬
toma še kupčijske zveze.

Skoro izgovarjali so se zaradi Janove odsotnosti,
kakor da bi se jim zdelo spodobnejše, da jo sprejme
cela družina pri njenem obisku. Oče kot star pomor¬
ščak je v svoji bistrumnosti morda celo uganil, da ni
njegov sin tej lepi mladenki čisto indiferenten, zakaj
zopet in zopet je začel govoriti o njem:

— To je res čudno, je ponavljal: sicer ne ostaja
nikdar tako pozno zunaj. Šel je v Loguivy, da na¬
kupi košar za morske rake; kakor veste, gospodična,
je to naš veliki lov, s katerim se ukvarjamo po zimi.

Bila je raztresena, in podaljšala je svoj obisk ne
primerno dolgo, dasi se je zavedala, da je to preveč;
ali srce se jej je stiskalo pri misli, da ga ne bo
videla.

— Pameten človek, kakoršen je on! Kaj more
neki početi ? V gostilni ni, gotovo ne; tega se pri
njem ni treba bati. — Ne rečem; ravno včasih, ob ne¬
deljah, s svojimi tovariši... Saj veste, gospodična,
mornarji... E, moj Bog, kadar je človek mlad, zakaj

bi si vse odrekal?... Toda pri njem je to res nekaj
izvanrednega, zakaj lahko rečem, da je pameten človek.

Medtem se je začela delati noč; ženske so zga¬
nile urezane obleke ter nehale z delom. Otroci in mala
rejenka, ki so sedeli po klopeh, so se začeli stiskati
drug k drugemu, ker jih je bilo strah temne večerne
ure; pogledovali so Marjetico, kakor bi se hoteli
vprašati:

»Zakaj še neki ne odide?«

In na ognjišču je začel plamen rdeče žareti sredi
tega temnega mraka, ki je legal po sobi.

— Ostanite pri nas na večerji, gospodična Mar¬
jetica.

Oh, ne! Tega ni mogla! Kri jej *je šinila hipoma
v obraz, ko se je je domislila, kako dolgo se je za¬
mudila. Vstala je ter se poslovila.

Vstal je tudi Janov oče, da jo spremi košček
pota, tja do one osamljene globine, kjer stoje ob poti
temna drevesa.

Ko sta tako stopala drug ob drugem, se jej je
vzbudilo spoštovanje in neka ljubezen do tega starčka;
prihajali so jej hipi, da .bi-govorila ž njim kakor z
očetom ; ali besede so jej obtičale v grlu, in rekla ni
ničesar.

Šla sta v hladnem večernem vetru, ki je dišal
po morju, po goli planjavi, in od časa do časa sta
prišla mimo temnih, ubožnih koč, ki so bile že zaprte.
Pod temi nizkimi strehami so stanovali revni ribiči;
pot je šla mimo križev, med bodičjem in skalami.

Kako je bil daleč ta Pors-Even, in kako se je
bila zakasnila!

— 74

Srečevala sta tu pa tam ljudi iz Paimpola ali
Loguivya; vselej, kadar je videla od daleč njihove
nerazločne postave, je mislila na Jana ; toda njega bi
morala spoznati od daleč, in razočaranje je prišlo hitro.
Noge so se jej zapletale v dolge morske lišaje, ki so
se vlekli po tleh, razmršeni kakor lasje.

Ko sta prišla do križa pri Plouezoch-u, je pozdra¬
vila starčka ter ga prosila, naj se vrne. Bilo je že
videti paimpolske luči, zdaj se jej ni bilo treba več
bati.

Za danes je bilo torej končano... In kdo ve,
kdaj bo zopet videla Jana . . .

Lahko bi dobila kako pretvezo, da bi šla zopet
v Pors-Even, toda ta obisk bi potem gotovo napravil
slab vtis. Ohraniti je morala svoj pogum in svoj po¬
nos. Ko bi le bil Silvester, njen mladi zaupnik, še tu!
Morda bi ga poslala k Janu, da ga pripravi do be¬
sede. Toda odšel je, in kdo ve za koliko let? . ..

IV.

— Oženil da bi se? je rekel zvečer Jan svojim
starišem, oženil ? E, moj Bog, čemu neki ? — Ali bom
morda še kje tako srečen kot pri vas ? Skrbi nimam,
sitnosti nimam z nikomur, in topla večerja me čaka
vsak večer, kadar se vrnem z morja ... O, saj dobro
vem; mislite pač na to, ki je bila danes tu. Toda naj¬
prej mi ne gre nič kaj v glavo, da bi maralo tako
bogato dekle za reveže, kakoršni smo mi. In potem,
niti te niti katere druge, ne, premislil sem vse dobro ;
ne oženim se, vedite.

Stara dva sta se molče spogledala, globoko uža¬
ljena. Pogovarjala sta se prej o tem in bila prepri-

— 75

čana, da ta lepa mladenka ne bi odklonila njunega
Jana. Toda nista se upala siliti vanj, ker sta vedela,
da ne bi nič koristilo. Mati je povesila glavo in ni
rekla več besedice; spoštovala je želje tega sina,
prvorojenca, ki je bil nekaka glava cele družine. Daši
je bil ž njo ljubezniv in v malih, vsakdanjih zadevah
ubogljiv kakor otrok, je bil v važnejših zadevah je-
dini gospod, odločen in neodvisen, ki si na dal malo
nič ukazovati.

Zvečer ni ostajal dolgo po koncu, ker je zelo
zgodaj vstajal, kakor ribiči sploh. Po večerji, ko je
odbila osem, je še pogledal z zadoščenjem na košare,
ki jih je prinesel iz Loguivya in na nove mreže ter
se začel razpravljati, čisto mirno, kakor po navadi.
Potem je šel v zgornjo sobo, kjer je spaval s svojim
bratcem Laumecom na lepi postelji, pogrnjeni z rož¬
natim pregrinjalom.

V.

— Štirinajst dnij je že bil Silvester, mladi pri¬
jatelj Marjetičin, na svojem »kvartirju« v Brestu ; —
čutil se je zelo zapuščenega, a bil je pameten; po¬
nosen je bil na svoj moder ovratnik in čepico z rde¬
čim trakom, in bil je v resnici lep v mornarski ob¬
leki, s svojo gibčno hojo in visoko postavo; v srcu
pa se mu je vedno smilila dobra njegova babica, in
ostal je še vedno isti nepokvarjeni otrok kakor
nekdaj.

Jeden sam večer se je bil opil s svojimi rojaki,
ker je tako navada: vrnili so se takrat v stanovanje
v veliki gruči, drže se za roke in prepevaje, da je
šlo vse skozi ušesa.

76  —

Neke nedelje je bil šel tudi v gledališče, na ga¬
lerijo. Igrali so neko žaloigro; mornarji so se razbur¬
jali proti izdajalcu ter ga sprejeli vselej, kadar se je
prikazal na odru, z glasnim »hu!«, da je završelo po
gledališču kakor da je zatulil zahodni veter. Silvestru
je bilo zelo vroče tu gori, pogrešal je zraka in pro¬
stora; ko je poskusil sleči jopič, je dobil ukor od nad¬
zorujočega častnika. Na vse zadnje je zaspal.

Ko se je vračal domov, je bilo že polnoči proč;
srečal je nekaj že priletnih, zelo skrbno počesanih
žensk, ki so hodile svojih sto korakov gor in dol po
trotoarju.

Čakaj no malo, lepi dečko, so mu prigovarjale
z odurnimi, hripavimi glasovi.

Vedel je takoj, kaj hočejo; ni bil tako naiven,
kakor bi si bil kdo mislil. Toda spomnil se je na svojo
staro babico in na Marico Gaos, in šel je mimo z iro¬
ničnim nasmehom ter se samo zaničljivo ozrl nanje,
čuditi so se morale temu lepemu, mlademu mornarju
da se je mogel vzdržati:

— Ali si ga videla! ... Varuj se, beži, moj sin!
Beži hitro, da te ne pojemo!

In kričale so za njim še vse polno grdih psovk, ki
so se pa izgubile v cestnem šumu nedeljskega večera.

V Brestu je živel tako kakor na Islandu, kakor
na morju: ostal je čist. — Toda drugi se niso norče¬
vali iz njega, kajti bil je zelo močan, in to vzbuja pri
mornarjih spoštovanje.

VI.

Nekega dne je bil poklican v pisarno njegove
kompanije; tam so mu povedali, da je odločen za ki-

<

— 77  -

tajsko vojno, da pojde s svojim polkom na Formoso!

Bal se je že dolgo, da pride tako, kajti čul je
od onih, ki so brali časopise, da vojna tam dol še ni
končana. Ob jednem se mu je tudi povedalo, da se
vsled nujnosti odhoda ne dovoli dopust, kakor po na¬
vadi, da se poslove vojaki v domovini: v petih dneh
mora biti vsak pripravljen na odhod.

Polastila se ga je skrajna nemirnost: mikala ga
je ta dolga, nepoznana pot, mikala ga je vojna : bilo
pa mu je tudi težko vse zapustiti, in čutil je nejasno
slutnjo, da se ne vrne nikdar več.

Tisoč stvarij je šumelo po njegovi glavi. Šumelo
je tudi krog njega, v sobah vojašnice, kjer so priha¬
jali in odhajali še drugi, ki so bili določeni za vojno.

In hitro je pisal svoji ubogi stari babici, hitro,
s svinčnikom, sede na tleh, osamljen, kakor v nemir¬
nih sanjah, sredi med prihajanjem in odhajanjem in
glasnim govorjenjem vseh teh mladeničev, ki so se
odpravljali na odhod, kakor on. . .

VII.

Malo stara je, njegova ljubica, so govorili dva
dni pozneje njegovi tovariši ter gledali smejaje se za
njim; — pa nič ne de, videti je, da se vsejedno dobro
razumeta.

Zabavali so se, ker so ga videli danes prvikrat,
da se je izprehajal z žensko osebo po mestnih ulicah;
vodil jo je za roko ter se sklanjal nad njo ; gotovo
jej je pravil same ljubeznivosti.

Bila je to majhna osebica, še dovolj živahna, če
si jo videl od zadaj; — imela je nekoliko kratko jo-

- 73

pico, cisto moderno; majhen, rjav šal in veliko paim-
polsko ruto na glavi.

Stiskala se je k njemu ter ga gledala vsa polna
ljubezni.

Malo stara je, njegova ljubica, res, malo stara !

Ponavljali so si te besede, toda ne iz zlobnosti,
saj so videli, da je to le dobra stara babica, ki je
prišla z dežele . . .

. . . Prišla v naglici, vsa preplašena od te novice,
•da njen vnuk odide: — kajti ta kitajska vojna je
pogoltnila že mnogo paimpolskih mornarjev.

Pobrala je svoje s. trudom prihranjene novčiče,
zavila v papir svojo lepo nedeljsko obleko in novo
ruto ter se odpeljala v Brest, da ga vsaj še enkrat
objame

Šla je naravnost v vojašnico, povprašat po njem,
toda adjutant njegove kompanije ga izprva ni hotel
pustiti ven.

— Obrnite se do stotnika, dobra žena; glejte,
prav sedaj prihaja mimo, morda dovoli.

Res je stopila k njemu, in dal se je omečiti.

— Recite Moanu, naj se preobleče, je ukazal.

In Moan je bil z dvema korakoma čez stopnice
ter se oblekel po mestno, — babica pa je pokazala
adjutantu za hrbtom obraz, kakoršnih menda ni mnogo
videl.

Ko se je nato vrnil v svoji promenadni obleki,
se je začudila, da se jej je zdel tako lep: njegova
črna brada, ki si jo je bil dal postriči, je bila špičasta,
kakor so jih nosili mornarji tisto leto ; njegova bela,

— 79

nabrana srajca je bila lepo zlikana, in krog čepice so
mu frleli dolgi trakovi, pretkani z zlatimi »mački«.

Za trenutek se jej je zazdelo, da vidi svojega
sina Petra, ki je bil pred dvajsetimi leti tudi mornar,
in pri spominu na ves ta dolgi čas, ki je bil že za
njo, na svoje drage mrtve, jej je padla senca žalosti
v dušo.

Ali to je hitro minilo; odšla sta, roko v roki, ve¬
sela, da sta bila skupaj ; — in takrat so ju videli nje¬
govi tovariši in jo v šali imenovali njegovo »malo
staro ljubico.«

Peljala ga je na kosilo v dobro gostilno, ki so
jo imeli v najemu neki ljudje iz Paimpola, in kjer ni
bilo prav drago. Potem sta se izprehajala po mestu
ter si ogledovala lepe izložbe. In nič ni bilo tako za¬
bavno kakor dogodbice, ki jih je izumila babica za
svojega vnuka, samo da se je smejal; govorila pa je
v bretonskem, paimpolskem narečju, tako da niso
mogli drugi ljudje razumeti.

VIII.

Ostala je tri dni pri njem; bili so to veseli, praz¬
nični dnevi, dnevi milosti, a težila jih je vendar temna,
neznana bodočnost.

Slednjič pa se je vendar morala vrniti v Ploubaz-
lanec. S svojim denarjem je bila pri kraju. In Sil¬
vester je moral čez dva dni na ladjo, in na večer pred
odhodom so mornarji vedno strogo zaprti v stano¬
vanjih. (To se zdi na prvi pogled nekoliko barbarsko,
ali je potrebno, ker se mornarji prav radi kaj spras¬
kajo, predno odidejo na vojno.)

80  —

O! ta poslednji dan!... Zaman se je trudila in
iskala po svoji ubogi glavi, da bi povedala kaj smeš¬
nega svojemu vnuku. Ničesar ni našla, ne, samo solze
so jej silile v oči, in vzdihljaji so jej prihajali vsak
trenotek v grlo. Objemala se ga je tesno za roko ter
mu priporočala tisoč stvarij. In tudi njemu je sililo
na jok. Končno sta stopila še v cerkev, da skupno
pomolita.

Z večernim vlakom se je odpeljala. Iz varčnosti
sta šla peš na kolodvor; Silvester je nesel njeno
potno škatljo ter podpiral babico s svojo krepko roko,
na katero se je naslanjala z vso svojo težo. Utrujena
je bila, uboga starica, utrujena; nič več ni mogla od
prevelikega napora zadnjih treh ali štirih dnij. Njen
hrbet je bil sedaj čisto upognjen pod rjavim šalom,
nič več ni imela moči, da bi se vzravnala, nič več ni
bilo mladeniškega v njeni hoji, in čutila je predobro
vso težo svojih šestinsedeindesetih let. Misel, da je
sedaj vse končano, da ga bo morala v nekoliko mi¬
nutah zapustiti, jej je trgala srce s kruto neusmiljeno
silo. In v Kino je odhajal, tja dol, v smrt! Še ga je
imela, še ga je držala s svojimi ubogimi rokami. . .
ali ide vsejedno ; vsa njena volja, vse njene solze, ves
njen obup, vse ne premore nič, da bi jej ga ohranilo!

Razburjena, trepetaje po vsem telesu, stiskajo v
rokah vozni listek, košarico z jedmi in svoje pol-ro-
kavice, mu je polagala na srce še zadnje opomine, na
katere je odgovarjal s tihimi, komaj slišnimi »da,«
ves pokoren, kakor malo dete; sklanjal je glavo proti
njej ter jo gledal s svojimi dobrimi, lepimi očmi.

— 81

— No, mati, odločite se brž, če hočete na vlak!

V strahu, da bi zamudila vlak, mu je iztrgala
škatljo iz rok; — potem pa jo je spustila, da je padla
na tla, ter se vspela na njegov vrat, da ga še posled-
njikrat objame.

Ljudje na kolodvoru so ju gledali, a nikomur ni
prišlo več na misel, da bi se jima smejal. Uslužbenci
so jo suvali proti peronu, in izmučena, vsa iz sebe, se
je vrgla v prvi voz, kjer so jej zaloputnili vrata za
petami. On pa je odšel s svojo lahko mornarsko hojo
k železnični ograji tam zunaj, da bi jo še enkrat vi¬
del, ko še popelje mimo.

Glasen žvižg, glušeč ropot koles, — in babica se
je odpeljala. — Visoko je dvignil svojo čepico z rde¬
čimi trakovi, naslonjen na ograjo; in ona se je sklo¬
nila skozi okno tretjega razreda ter zamahnila s pah¬
ljačo, da bi jo lažje spoznal. Dokler je mogla, dokler
je le razločevala modro-črno obliko svojega vnuka,
mu je sledila z očmi ter mu klicala iz vse svoje duše
»na svidenje,« tisto negotovo svidenje, s katerim po¬
zdravljajo mornarje, kadar odhajajo.

Poglej ga dobro, uboga stara žena, svojega Sil¬
vestra ; ne pusti do zadnjega trenutka iz očij njegove
begoče sence, ki izgine tam doli za vedno. . .

In ko ga ni videla več, je padla uničena na klop ;
kaj jej je bilo mari, da je pomečkala svojo lepo ruto!
Zaihtela je na glas, v smrtnem strahu .. .

On se je vrnil počasi, s sklonjeno glavo, in de¬
bele solze so mu kapale po licih. Naredila se je noč,
jesenska noč, povsod je že gorel plin, za mornarje se

6

— 82  —

je začelo življenje. On pa je stopal molče skozi mesto,
čez most »de Recouvrance« v svojo vojašnico.

— »Čuj no, lepi mladenič,« so ga nagovarjali
hripavi glasovi tistih žensk, ki so zopet začele svojih
sto korakov po trotoarju gor in dol.

Ko se je vrnil v vojašnico, je legel v svojo mrežo
ter plakal v samoti. Šele proti jutru je zaspal.

IX.

... Brzo ga je ponesla ladja na široka, neznana
morja, ki so bila mnogo bolj modra nego ono krog
Islanda.

Ladja, ki ga je peljala v skrajno Azijo, je do¬
bila povelje, da se mora podvizati in hiteti brez od¬
mora.

Vsled te naraščajoče, vedno jednake hitrosti, ki
ni nikdar odnehala in je bila skoro neodvisna od
vetra in morja, se je zavedal, da mora biti že zelo
daleč. Ker je bil čuvaj na jamboru, je živel v svojih
visočinah, kakor ptica, ter se izogibal množice vojakov
tam spodaj.

Ustavili so se dvakrat na tuniški obali, kjer so
dobili novih zuav in mul; videl je od daleč bela
mesta, ki so se svetila na peščenih ravninah ali na
visokih gorah. Zlezel je celo s svojega jambora ter
radovedno gledal te rjave ljudi, zavite v bele plašče,
ki so bili prišli v svojih čolnih prodajat sadje: rekli
so mu, da so to Beduini.

V tej vročini in pod tem žgočim solncem, ki ni
hotelo odnehati vkljub pozni jeseni, se je čutil skrajno
zapuščenega.

— 83  -

Prišli so nekega dne v mesto, ki se je zvalo
Port Said. Vse evropske zastave so plapolale tu na
dolgih drogili, tako da je bilo mesto podobno praz¬
ničnemu Babilonu, ki ga objema od vseh stranij svetel
pesek kakor morje. Ladja je pristala čisto ob napisih,
skoro sredi dolgih ulic, obdanih z lesenimi hišami.
Prvikrat po svojem odhodu je videl tako jasno in
tako od blizu zunanji svet, in to vrvenje, ta množica
ladij ga je razvedrila.

Med glasnim šumom in žvižganjem so se pomi¬
kale vse te ladje v dolg kanal, ozek kakor jarek, ki
se je stezal kakor srebrna črta tja v nedogledno pe¬
ščeno ravan. Visoko s svojega jambora jih je videl,
kako so odhajale kot v procesiji ter se izgubljale v
daljnih planjavah.

Na nasipih je bilo videti ljudi najrazličnejših
noš; možje v oblekah vseh barv so hiteli po opravkih
in vpili, hote porabiti to ugodno priliko v svoje kupčije,
dokler so bile še ladje tu. In zvečer se je mešala med
satanško žvižganje lokomotiv godba različnih kričečih
orkestrov, ki so igrali divje in glasno, kakor bi hoteli
uspavati težko domotožje vseh izgnancev, ki so pri¬
hajali tod mimo.

Drugo jutro ob solčnem vzhodu so tudi oni na¬
stopili ozko vodeno pot med peskom, in za njimi je
šla cela vrsta ladij iz raznih dežel. To je trpelo dva
dni, dva dni se je je pomikala ta dolga vrsta skozi
puščavo; potem pa se je odprla pred njimi nova vo¬
dena ravan, in zopet so bili na širnem morju.

Ladja je plula dalje, vedno z naj večjo hitrostjo.
To vroče morje je kazalo na površju rdečkaste lise,

6 *

- 84  —

in pene, ki so obstajale za ladjo, so bile videti včasih
kakor s krvjo oblite. Silvester je ostal ves čas na
jamboru, prepeval na tiho sam pri sebi »Jean-Fran-
gois de Nantes« ter se spominjal svojega brata Jana,
Islanda, srečne preteklosti.

Včasih je zapazil v daljavi čudovite barve, go¬
rovja neznanih oblik. Oni, ki so bili spodaj in vodili
ladjo, so gotovo poznali ta strma predgorja, ki so štr¬
lela daleč v morje, te večne vodnike na velikih sve¬
tovnih potih. Toda gori na jamboru se pelje človek
dalje, kakor mrtva stvar, in ne ve nič, ne pozna mere
in daljave na teh brezkončnih ravninah.

On se je zavedal samo strašne daljave, ki je
bila vsak trenutek večja; zavedal se je tega čisto
jasno, ko je gledal v tisto svetlo, naglo gaz, ki je
ostajala šume za ladjo, in mislil, kako dolgo že trpi
ta blazna hitrost, brez odmora, noč in dan.

Spodaj na mostu so se stiskali ljudje v senco pod
razpete šatore ter lovili sapo. Voda, zrak, svetloba —
vse je dobilo temen, dušeč sijaj ; in ta večen praznik
zunaj v mrtvi naravi je bil kakor ironija na ta živa,
organizovana, slabotna bitja.

... Nekoč je videl z veseljem cel oblak majhnih
ptic neznane vrste, ki so se spustile na ladjo kakor vr¬
tinec črnega prahu. Dale so se prijemati in božati,
ker se niso mogle več ganiti. Vsi čuvaji na jamborih
so jih imeli polne rame.

Toda kar je bilo bolj utrujenih, so začele kmalu
umirati.

... Na tisoče jih je poginilo pod solncem straho¬
vitega Rdečega morja, umirale so po jamborih, po
jadrih, povsod.

— 35  —

Pripodila jih je bila nevihta tam doli iz velikih
puščav. V strahu, da bi padle v to neizmerno modro
globino, ki se je raztezala pod njimi, so zbrale še
zadnje moči ter se spustile na ladjo, ki je ravno plula
mimo. Tam daleč v libijskih puščavah se je bil raz¬
množil njihov rod v preveliki, prevroči ljubezni. Njihov
zarod se je neizmerno razplodil, bilo jih je preveč; in
tedaj je slepa, brezsrčna mati, mati narava, pregnala
z jednim samim dihom to preveliko množico, pregnala
jo z isto ravnodušnostjo, s katero bi bila tudi uničila
generacijo ljudij.

In poginile so vse na vročem železnem okovju
ladjinem ; most je bil ves pokrit z njihovimi drobnimi
telesci, ki so včeraj še trepetala, polna življenja in
ljubezni... Ležale so po tleh z razmočenim perjem,
kakor majhne črne cunje. Silvester in njegovi tova¬
riši so jih jemali v roke ter sočutno božali te drobne,
modrikaste perutnice, — potem pa so jih pometli in
zmetali v veliko morsko praznino...

Drugikrat so prišle kobilice mimo, potomke onih
svetopisemskih v Egiptu, in zagrnile so vso ladjo.

Pluli so potem še v.eč dnij skozi to vedno jed-
nako modrino, kjer ni bilo videti ničesar več živega,
— samo včasih se je prikazala kaka riba za trenutek
nad vodo...

X.

... Dež je lil v curkih, neprenehoma, izpod tež¬
kega, črnega neba; to je bila Indija. Silvester se je
ravnokar ustavil v tej deželi, ker je bil slučajno iz¬
bran na krov neke ladje, ki je lovila kite.

— 86  —

Skozi gosto listje mu je puhtel nasproti opojen
vzduh, in začudeno je gledal krog sebe v ta tuji svet.
Vse je bilo čudovito zeleno; listje na drevju je bilo
neznansko veliko, gigantsko, in ljudje, ki so se tod
izprehajali, so imeli velike, žametne oči, ki so se
skoro skrivale pod težkimi trepalnicami. Veter, ki je
podil deževne kaplje, je dišal po mošusu in cvetju.

Ženske so ga vabile z znamenji, kakor v Brestu,
ko so ga včasih klicale s svojim »ficonte ici, joli gar-
Qon«. Toda tu sredi te čarobne dežele je njihov klic
razburjal kri in vzbujal drhtenje po telesu. Skozi
tenko, prozorno obleko je videl Silvester njihove mo¬
gočne, vzbočene prsi: bile so gladke, rumenkasto-rdeče,
kakor iz bakra.

Še je pomišljal, ali vleklo ga je tja, in že je na¬
pravil korak, da bi šel za njimi...

... Kratek, oster žvižg tam v pristanu, — in
spomnil se je bliskoma svoje ladje, ki je imela skoro
oditi.

Vrnil se je na krov, — in z bogom, lepe Indijke!
In ko so bili zvečer na prostem morju, je bil še čist,
kakor otrok.

Preživeli so nov teden na modrem morju, potem
pa so se ustavili v drugi deželi dežja in zelenja. Mno¬
žica rumenih možičkov se je usula z glasnim vpitjem
na ladjo ter ponujala premog s svojih košaric.

— Torej smo že v Kini? je vprašal Silvester, ko
je videl, da so vsi škilasti in da nosijo kite.

Odgovorili so mu, da še ne; naj le še malo po¬
trpi: to je bil samo Singapour. Tedaj je zlezel na

— 87

svoj jambor, da se izogne črnemu prahu, ki ga je
spodaj raznašal veter. Košarice s premogom so v na¬
glici izpraznili in spravili premog v za to cloločene
shrambe.

Slednjič so prišli nekega dne v kraj, ki se ime¬
nuje Turan. Tam je bila vsidrana »Kirka« v blokadi.
Vedel je že davno, da je bil določen za to ladijo, in
res so ga pustili tu z njegovim telečnjakom.

Tu je našel nekaj domačinov, celo dva »Islandca«,
ki sta bila takrat topničarja.

Zvečer, ko je bilo vroče in mirno, ko niso imeli
ničesar opraviti, so se zbirali na mostu, ločeni od
drugih, ter živeli v spominih na Bretanijo.

Pet mesecev brezdelja in pregnanstva je moral
preživeti v tem žalostnem zalivu, predno je prišel za-
željeni trenutek, trenutek boja.

XI.

Paimpol, — zadnjega februvarja, — zvečer pred
odhodom islandskih ribičev.

Marjeta je stala zgoraj v svoji sobi, bleda in ne¬
premična, naslonjena na vrata.

Jan je bil spodaj in govoril z njenim očetom. Vi¬
dela ga je bila, ko je prišel, in slišala je nerazločno
njegov glas.

Celo zimo se nista sešla, kakor da ju je hotela
zlobna usoda oddaljevati drugega od drugega.

Po svojem obisku v Pors-Evenu je imela še malo
upanja na »prošnji dan Islandcev«, kjer bi imela do-

— 88  —

volj prilike, da bi govorila ž njim zvečer na trgu, ko
je vse polno ljudij. Za to slavnost so bile vse ulice
olepšane z belimi zastavami in zelenimi venci, toda
na vse zgodaj je že začel dež v curkih liti, in od za¬
hoda je vlekel silen veter; nebo nad Paimpolom ni
bilo videti še nikdar tako črno. »Oh, iz Ploubazlaneca
jih danes ne bo,« so žalostno zdihovala dekleta, ki so
imela tam svoje fante. In res niso prišli, ali pa so se
hitro zaprli v gostilne in pili. Nič ni bilo procesije,
nič veselih izprehodov. Marjetica je slonela ves večer
pri oknu. S streh je curljala voda, spodaj v gostilnah
se je čulo glasno petje ribičev. Poslušala je, in srce
se jej je stiskalo.

Že nekaj dnij je pričakovala tega obiska. Slu¬
tila je, da bo oče Gaos, ki ni rad hodil v Paimpol,
poslal svojega sina, da uredi to še nekončano zadevo
zaradi one prodane barke. In sklenila je bila, da stopi
k njemu, kar pri dekletih ni navadno, in da se izgo¬
vori ž njim, da bo na jasnem. Očitati mu hoče, da jo
je vznemiril in potem zapustil, kakor delajo fantje, ki
ne poznajo časti. Trmoglavost, plahost, ljubezen do
morja ali bojazen, da ne bi bil uslišan... če so bili vsi
ti zadržki, katere jej je navedel Silvester, jedini, bi
se morda dali odstraniti po takem jasnem razgovoru,
kakršen bo njun, kdo ve! In potem se morda zopet
prikaže njegov lepi smehljaj, ki vse popravi, — isti
nasmeh, ki jo je bil tako iznenadil in jej tako ugajal
minulo zimo, tisti večer, ki ga je preplesala ž njim.

In ta nada jej je dajala pogum ter jo polnila s
skoro sladko nestrpnostjo.

Od daleč se vsaka stvar vselej zdi tako lahka,
tako jednostavna, bodisi si že beseda ali pa dejanje.

— 89  -

In ta Janov obisk je prišel o pravem času: ve¬
dela je za gotovo, da njen oče ob tej uri puši in da
se mu ne bo ljubilo spremiti gosta; na mostovžu ne
bo žive duše, in lahko se pogovori ž njim.

Toda sedaj, ko je prišel trenutek, se jej je zdelo
to skrajno predrzno. Samo pri misli, da ga sreča, da
ga bo videla tu pod stopnicami v obraz, je trepetala.
Srce jej jej tolklo, kakor bi hotelo počiti... In če je po¬
mislila, da se vrata tu spodaj lahko vsak hip odpro,
s tistim lahnim škripanjem, ki ga je dobro poznala,
— in da stopi on iz sobe!

Ne, gotovo, nikdar se ne bo upala ; rajši hirati v
pričakovanju in umreti od bolečin nego poskusiti kaj
takega. In že je storila par korakov, da bi se vrnila
v sobo, se vsedla in nadaljevala svoje delo.

Toda obstala je in še pomišljala. S strahom seje
spomnila, da odide prihodnji dan na Island, in da je
to jedina prilika. Ce jo zamudi, bo morala preživeti
nove mesece v samoti in pričakovanju, izgubiti še
jedno celo poletje svojega življenja...

Spodaj so se odprla vrata : Jan je odhajal! Naglo
se je odločila, stekla po stopnicah ter se ustavila tre¬
petaje pred njim.

— Gospod Jan, rada bi govorila z vami, če vam
je drago.

— Z mano!... gospodična?... je rekel s tihim gla¬
som ter prijel z roko za svoj klobuk.

Gledal jo je plaho s svojimi živahnimi očmi, glavo
upognjeno nazaj, s trdim izrazom ; videti je bilo, da
celo pomišlja, da se bi ustavil ali ne. Stopil je z jedno
nogo naprej, pripravljen na beg, ter naslonil svoja

— 90  —

široka pleča na zid, kakor da se hoče oddaljiti od nje
v tem ozkem hodniku, kjer ga je tako nenadno
zalotila.

Otrpnila je, in niti besedice ni mogla najti od
vsega tega, kar je bila pripravila, da mu pove : ni
pričakovala, da bi jo mogel tako osramotiti in iti mimo
nje, ne da bi jo poslušal...

— Ali vam vzbuja naša hiša strah, Jan? je vpra¬
šala s suhim, čudnim glasom, ki je bil ves drugačen
nego je hotela.

Obračal je oči v stran ter gledal na prosto. Lica
so se mu rdeče pobarvala, kri mu je gorela v obrazu
in nosnice so se mu širile, kadar je dihal, prsi so se
mu dvigale.

Poskusila je nadaljevati:

— Tisti večer, ko sva bila skupaj na plesu, ste
mi rekli »na svidenje« z glasom, s kakoršnim ne go¬
vorimo ljudem, do katerih nam ni nič... Ali se ne spo¬
minjate, Jan?... Kaj sem vam storila?...

... Grdi zahodni veter se je zaganjal s ceste, se
igral z Janovimi lasmi in Marjetično avbo ter zalo¬
putnil za njima z glasnim ropotom neka vrata. Ta
hodnik ni bil ustvarjen za to, da bi se govorilo tu o
važnih stvareh. Ko je Marjetica potisnila prve besede
skozi grlo, je obmolknila; v glavi se jej je vrtelo,
misli so jej zastale. Jan se je vedno umikal prednjo,
in prišla sta bila že do vrat.

Zunaj je bučal veter, in nebo je bilo temno.
Skozi odprta vrata je padala svinčena, slaba svetloba
na njuna obraza. Soseda na nasprotni strani ju je
opazovala: Kaj si moreta neki ta dva pripovedovati

— 91

v tej ozki veži, zmedenih obrazov? Kaj se godi pri
Mevelovih ?

— Ne, gospodična Marjetica, je odgovoril končno,
da konča ta prizor. - Cul sem že doma, da ljudje go¬
vorijo o naju... Ne, gospodična... Vi ste bogati, mi¬
dva nisva človeka iste vrste. Jaz nisem mož, da bi
prišel k vam, jaz...

In odšel je... Tako je bilo vse končano, končano
za vselej. In od vsega, kar mu je hotela povedati, mu
ni povedala ničesar. Ta kratek sestanek jo je k več¬
jemu osramotil v njegovih očeh in ponižal. . Kakšen
človek je bil vendar ta Jan, ki je zaničeval dekleta,
denar, vse!...

Obstala je prikovana na mestu, prijela jo je omo¬
tica, vse se je vrtelo krog nje...

In potem se jej je posvetila v glavi misel, bolj
neznosna nego vse druge: Janovi tovariši, Islandci,
so se izprehajali po trgu, ga pričakovali! Ko bi jim
vse to povedal, ko bi se norčeval iz nje, o, kaka ne-
čuvena sramota bi bila to! Stekla je hitro v svojo
sobo, da bi jih opazovala skozi zastor...

Pred hišo je videla "v resnici gručo teh ljudij.
Toda opazovali so samo vreme in nebo, ki je bilo bolj
in bolj temno, ter govorili o preteči plohi;

— Ne bo hudega ne; stopimo v pivnico, da to
mine. —

In potem so uganjali glasne šale, o Ivani Caroff
in drugih lepoticah; toda nihče se ni niti obrnil proti
njenemu oknu.

Vsi so bili veseli, samo on ni odgovarjal, se ni
smejal, temveč držal se je resno in žalostno. Ni šel z

92  _

drugimi v gostilno, in ne meneč se niti zanje niti za
dež, ki je bil začel padati, je stopal jjočasi, kakor v
sanjah čez trg proti Ploubazlanecu...

Tedaj mu je vse odpustila, in brezupna ljubezen
je stopila na mesto trpke nejevolje, ki se je bila v za¬
četku vzbudila v njenem srcu.

Sedla je ter si zakrila obraz z rokami. Kaj
zdaj ?

O, da jo je mogel poslušati samo trenutek; ali
ko bi mogel priti sem, da bi bila sama v tej sobici,
kjer bi se v miru pogovorila, morda bi se potem še
vse pojasnilo.

Dovolj ga je ljubila, da bi mu priznala to v
obraz. Rekla bi mu: »Iskali ste me, ko vas nisem ni¬
česar vprašala; sedaj sem vaša z vso svojo dušo, če
me hočete; glejte, nič ne bi pomišljala postati žena
ribičeva, in vendar, treba bi mi bilo samo izbirati
med paimpolskimi mladenči, ko bi hotela katerega za
moža ; toda jaz ljubim vas, ker mislim, da ste vkljub
vsemu boljši nego drugi mladenči ; malo bogata sem,
vem tudi, da sem dovolj čedna ; čeprav sem stano¬
vala v mestih, vendar vas zagotavljam, da sem pa¬
metno dekle, ki ni storilo šo nič hudega; torej, ker
vas tako zelo^ ljubim, zakaj me ne marate ?

... Toda vsega tega nikdar ne izrazi, nikdar ne
izgovori, razun v sanjah; prepozno je bilo, Jan jene
bo čul. Da bi še enkrat poskusila govoriti ž njim... o,
ne! za kako žensko bi jo potem smatral!... Rajše
umreti!

In jutri odidejo vsi proti Islandu!

Zeblo jo je, ko je tako sama sedela na klopi v
svoji lepi sobici, v katero je sijal bled februvarski

— 93  —

dan. Zdelo se jej je, da se podira svet krog nje, seda¬
njost in prihodnjost, vse je bilo ničevo ; čutila se je
zapuščeno sredi te strašne temne praznine, ki je vsta¬
jala krog in krog.

Želela si je smrti, da bi že ležala mirno pod zem¬
ljo, da ne bi več trpela... Toda njemu je odpuščala,
in nič sovraštva ni bilo namešanega v njeno obupno
ljubezen...

. XII.

Morje, sivo morje.

Po veliki, nezaznamovani poti, ki vodi vsako
leto ribiče na Island, se je peljal Jan že cel dan.

Ko so prejšnji večer odhajali, prepevajo stare
pobožne pesmi, je vlekel veter od juga, in ladjice z
razprostrtimi jadri so se razpršile po morju kakor
utve. —

Potem je veter malo odnehal, vožnja je postala
počasnejša ; po morju so se popeljavali veliki kosovi
megle.

Jan je bil še bolj tih nego navadno. Pritoževal
se je, da je vreme preveč mirno. Čutil je potrebo raz¬
burjenja, da bi pregnal nekaj iz srca, kar ga je ti¬
ščalo. Tu pa ni bilo nikakega dela ; treba je bilo samo
mirno plavati sredi tega velikega miru, samo dihati
in živeti. Videti je bilo samo sive globine; slišati je
bilo samo tihi molk...

... Nenadoma zamolkel, komaj slišen, nenavaden
ropot! Prišel je od spodaj, kakor praskanje coklje na
kolesih. In »Marija? se je ustavila in se ni genila
dalje...

— 94  —

Obtičali! ! ! Kje in na čem ? Gotovo na kaki si¬
pini ob angleški obali. Od jutra do večera ni bilo
videti prav ničesar skozi to gosto meglo.

Ljudje so tekali razburjeni gor in dol, in ta raz-
bui’jenost je bila v pravem nasprotju z nepričakovano,
otrplo mirnostjo njihove ladje. »Marija« je stala mirno
in se ni premaknila z mesta. Sredi te vlažne, tekoče
brezkončnosti jo je prijelo nekaj trdnega, nepremič¬
nega, skritega pod vodo; zgrabilo jo je močno, in
bila je morda v nevarnosti, da pogine tu.

Kdo ni še videl ptice ali muhe, ki je obtičala z
nogami v limu ?

Izprva tega niti ne zapazi; tudi njena oblika se
ne izpremeni takoj ; poprej se mora zavedeti, da se
je ujela od spodaj, za noge, in da ne pride morda
nikdar več iz te nevarnosti.

In ta zavest jej pride pozneje, ko se začne bo¬
riti, ko se začne umazani lim prijemati njenih perut¬
nic, njene glave. Tedaj šele dobi tisto žalostno podobo
umirajoče živalice, ki si ne more pomagati.

Tako je bilo sedaj z Marijo ; v začetku se to ni
zdelo bogve kako nevarno; nagnila se je bila pač na
stran, toda bilo je pri belem dnevu, v lepem, mirnem
vremenu. Priti je morala najprej polna zavest, potem
so šele umeli, kako resna je nevarnost, in začeli so se
vznemirjati.

Kapitan se jim je malo smilil, dasi je on zakrivil
nezgodo, ker se je premalo brigal, kam plove ladja ;
vil je roke in obupno klical:

— Ma Doue! ma Doue !

— 95  —

V bližini se je pokazal za trenutek kap, katerega
niso poznali. Zavil se je takoj zopet v meglo, in ni
ga bilo več videti.

Sicer ni bilo videti kroginkrog nikjer jadra, ni¬
kjer najmanjšega dima. — In skoro jim je bilo tako
ljubše: bali so se tistih angleških »rešilnih ladij«, ki
prihajajo po sili »reševat« ponesrečene ladje iz za¬
drege; to pa delajo na poseben način, tako da se je
treba pred njimi braniti kakor pred razbojniki.

Vsi so se trudili na vse mogoče načine in posku¬
šali to in ono. Njihov pes Turko, ki se ni nikdar bal
morskih viharjev, je bil vsled tega nenavadnega do¬
godka zelo vznemirjen; to nenavadno šumenje pod
ladjo, ti trdi udarci razbijajočih se valov, in potem ta
nepremičnost — vse to mu ni ugajalo; razumel je, da
to ni naravno; pobesil je rep in se skril v kot.

Odvezali so čolne, da bi spustili mačke ; napeli
so vse svoje sile ter se trudili, da bi z vrvmi spravili
ladjo z mesta, — trdo delo, ki je trpelo devet napor¬
nih ur; — in ko je prišel večer, je dobila uboga
ladjica, ki je bila prišla zjutraj tako lepa in tako ra¬
dostna sem, žalostno lice: bila je že umazana, v pol¬
nem neredu, vsa premočena od valov.

Borila se je bila in upirala na vse načine, ali
ostala je na mestu, prikovana, kakor mrtva.

Noč se je bližala, dvignil se je veter, in valovi
so se vspenjali više; nevarnost je rastla, kar začutijo
proti šesti uri nenadoma, da so prosti, rešeni; in po¬
derejo opore, ki so jih bili postavili, da bi se vzdr¬
žali... Tedaj so začeli tekati kakor blazni od veselja
gor in dol ter vpili:

— % —

— Plavamo, plavamo !

Plavali so v resnici; toda kako izraziti to veselje,
ki jih je prevzelo, ko so se zavedli, da se premikajo,
da so zopet lahke, žive stvari, dočim so bili še rav¬
nokar skoro na robu groba !...

In v istem trenutku je izginila tudi Janova ža¬
lost. Čutil se je olajšanega, kakor njegova ladja,
ozdravilo ga je krepko delo njegovih rok, dobil je
zopet svoj brezskrbni izraz ter se otresel spominov.

Ko so drugo jutro dvignili mačke, je nadaljeval
svojo pot proti hladnemu Islandu, in videti je bilo,
da je njegovo srce tako prosto kakor v prvih letih.

XIII.

V Ha-Long-u, na drugem koncu sveta, so delili na
krovu »Kirke« pošto, ki je došla iz Francije. Sredi
med tesno gručo mornarjev je klical »vagmešter« na
glas imena tistih srečnih, ki so dobili pisma. To se je
vršilo zvečer, v bateriji, kjer so se gnetli krog velike
svetilke.

— »Moan, Silvester! Bilo je jedno zanj; od¬
dano je bilo pač v Paimpolu, — toda pisava ni bila
Marjetična. — Kaj naj to pomeni ? In od koga je prišlo
to pismo?

Obračal ga je in obračal ter ga slednjič strahoma
odprl.

Pioubazlanec, 5. marca 1884.

»Moj dragi vnuk!«

Bilo je torej vendarle od njegove dobre stare ba¬
bice ; tedaj se je oddahnil. Pristavila je spodaj celo

- 97  —

svoj veliki podpis, ki ga je znal na pamet; bil je za¬
pisan s tresočo, šolsko pisavo: »Vdova Moan.«

Vdova Moan! Nehote je dvignil papir ter ga pri¬
tisnil k ustnicam in poljubil to ubogo ime kakor sve¬
tinjo. Zakaj to pismo je prišlo ob važni uri njegovega
življenja: jutri zjutraj s solnčnim vzhodom pojde v
bitko. Bilo je sredi aprila ; Bac-Ninh in Hong-Hoa sta
bila ravnokar vzeta. V Tonkinu ni bila nameravana
sicer nikaka velika operacija v tem času, — vendar
pomoči, ki so dohajale, niso zadoščale, — in tedaj so
jemali z ladij vse, kar so mogle te utrpeti, ter tako
izpolnjevali kompanije mornarjev, ki so šli že prej v
ogenj. In Silvester, ki se je bil do sedaj dolgočasil z
vožnjami in blokadami, je bil sedaj izbran z nekate¬
rimi tovariši, da stopi v vrste teh kompanij.

V tem trenutku se je res govorilo o miru; toda
nekaj jim je vkljub temu govorilo, da pridejo še pra¬
vočasno, da se malo spoprimejo s sovražnikom. Ko so
pospravili svoje stvari, pripravili vse za odhod ter se
poslovili, so preživeli še ves večer med drugimi tova¬
riši, ki so ostali na ladji ; čutili so se nekako vzvišene
in ponosne med njimi; vsak po svoje so kazali na
obrazih čuvstva, ki so jih izpreletavala ob odhodu;
nekateri so bili resni, nekako zbrani; drugi pa so se
izkazovali s preglasnim govoi’jenjem.

Silvester je bil zelo tih in ni kazal nikomur svoje
notranje nestrpnosti; samo če ga je kdo pogledal, ga
je izdal njegov lahek nasmeh, ki je hotel reči: »Da,
tudi jaz ! Jutri zjutraj odidemo.« O vojski in o boju
je imel še zelo nejasne pojme; ali mikalo ga je ven¬
dar zelo, kajti bil je potomec hrabrega rodu.

7

- 98  -

... Bil je v skrbeh za Marjetico; ta tuja pisava
ga je vznemirila. Skušal se je približati kaki svetilki,
da bi prečital pismo. In to ni bila lahka stvar sredi
teh gostih polnagih gruč, ki so se prerivale tu z istim
namenom kakor on, v tej težeči vročini, ki je jemala
sapo...

Koncem pisma mu je pojasnila babica Ivona, ka¬
kor je bil pričakoval, zakaj se je morala zateči k ne¬
vešči roki stare sosede :

»Moj dragi, danes Ti ne piše Tvoja sestrična, ker
jo je obiskala velika žalost. Njen oče je pred dvema
dnevoma na naglo umrl. In kakor je videti, je zapra¬
vil preteklo zimo vse svoje premoženje z nesrečnimi
špekulacijami v Parizu. Prodajo hišo in vso opravo.
Tega ni pričakoval nihče v celem kraju. Vem, da
to tudi Tebe, moj dragi, zelo užalosti, kakor je tudi
mene. —

»Jan Gaos Te prisrčno pozdravlja; obnovil je
zvezo s kapitanom Guermeur-jem, še vedno na »Ma¬
riji«, in letos so odšli precej zgodaj na Island. Odja¬
drali so prvega dne tekočega meseca, zvečer pred ve¬
liko nezgodo, ki je zadela našo ubogo Marjetico, vedeli
niso o vsem še ničesar.

»Toda lahko si misliš, dragi sinko, da je sedaj
končano, ne bomo jo mogli omožiti; zakaj ona bo mo¬
rala sedaj delati, da si zasluži kruhek...«

... Obstal je, kakor da je treščilo vanj ; te slabe
novice so mu skvarile vse veselje do boja...

Tretji del.

i.

... Krogla žvižga skozi zrak!... Silvester postoji
in prisluškuje...

Brezkončna planjava, pokrita z nežnim, žamet¬
nim zelenjen zgodnje pomladi. Nebo je težko, sivo.

Šest oboroženih mornarjev preiskuje blatno stezo,
ki pelje med svežimi riževimi polji...

... Zopet! !... Zopet isti šum v mirnem zraku ! —
Oster, brenčeč glas, podoben zateglemu »dzin«, ki tako
dobro izraža majhno, zlobno, trdo stvarico, ki leti
naglo po zraku in prinese lahko smrt onemu, ki jej
pride na pot.

Prvikrat v življenju čuje Silvester to godbo. So¬
vražne kroglje, ki vam lete nasproti, imajo čisto dru¬
gačen glas od onih, ki jih sami izstrelite : strela skoro ni
čuti, ker oslabi vsled velike daljave; tem bolje pa se
razloči tisti tenek žvižg kovinske kroglje, ki vam
prileti mimo ušesa...

... In zopet »dzin, dzin«! Sedaj padajo kroglje
gosto kakor bi deževalo, čisto blizo mornarjev, čuti
je pri vsaki, kadar pade, lahek, kratek »flask«, in
tam, kjer je izginila v namočenih, z rižem obsejanih
tleh, tam se pokaže vselej majhen voden curek nad
zemljo.

r-

Mornarji se spogledujejo, kakor bi se igrala pred
njimi smešna burka:

— Kitajci ! (Anamiti, Tonkinci, črnci, — za nje so
vsi jednako Kitajci).

In kako izraziti vse zaničevanje, vse prezirljivo
sovraštvo in vso bojaželjnost, ki je ležala v tem, kako
so izgovarjali to besedo : »Kitajci« !

Dve ali tri kroglje še prižvižgajo, silneje nego
prejšnje; videti je, kako odskakujejo od tal kakor
kobilice v travi. Ves ta svinčen dež je trpel komaj
jedno minuto, in že je ponehal. Na veliki zeleni pla¬
njavi zavlada iznova molk, in nič se ne gane krog-
inkrog.

Vseh šest mornarjev stoji še na mestu, pokoncu,
z napetimi očmi, da bi uganili, od kod je moglo to
priti.

Gotovo od tam doli, od onega bambusovega gr¬
movja, ki stoji kakor pernat otok sredi planjave, in
tam zadaj je videti na pol zakrite špičaste strehe.
Spustijo se v teku tja; njihove noge se vdirajo v na¬
močena riževa polja ali pa zdrče tudi včasih po
opolzlih tleh; Silvester teče prvi, ker ima daljše in
gibčnejše noge.

Nobene kroglje več ; rekel bi, da so sanjali...

In kakor so v vseh krajih sveta izvestne stvari
vedno iste, vedno jenake, — sivo, oblačno nebo, sveža
barva spomladi na zelenih travnikih, — tako bi bil
mislil takrat, da so to francoske trate, po katerih teka
vesela mladina z vse drugačnimi nameni nego smrti
v naročje.

Toda kakor so prihajali bližje, se je kazala vedno
bolj eksotična finesa bambusovega listja, te krive

— 101  —

strehe v vasi so bile vedno bolj tuje, in rumeni ljudje
so kazali izza svojih skrivališč potlačene obraze, spa¬
čene od zlobnosti in strahu... Potem so se dvignili z
glasnim krikom ter se postavili v dolgo, trepetajočo
vrsto, ki je pa bila vendar odločna in nevarna.

— Kitajci! se mornarji iznova zaničljivo nasmeh¬
nejo.

Toda ta pot jih je vendar mnogo, preveč ! In ko
se jeden izmed mornarjev obrne, zapazi še drugih, ki
so prihajali od zadaj kakor da izvirajo iz trave...

... Lep je bil v tem trenutku naš mladi Silvester,
zelo lep ; njegova stara babica bi bila ponosna, da ga
je videla tako bojevitega !

V nekoliko dneh se je bil ves predrugačil: bilje
ogorel, glas se mu je izpremenil, in sedaj je bil tu
kakor v svojem elementu. V trenutku skrajne neod¬
ločnosti, ko so žvižgale kroglje okoli njihovih ušes,
bi se bili začeli mornarji skoro umikati; in to bi bilo
njihova gotova smrt; toda Silvester je silil v jedno-
mer naprej; zgrabil je puško za cev ter bil s kopitom
na levo in desno, da so cepali Kinezi kakor snopje.
In njemu gre hvala, da se je položaj izpremenil: tisti
strah, tista blazna, plašna neodločnost, ki je tako od¬
ločilna v teh malih, nepravilnih praskah, se je pola¬
stila sedaj Kitajcev; začeli so se oni umikati.

... Sedaj je bilo končano, ležali so. In mornarji
so nabasali svoje dobre puške ter streljali za beže¬
čimi; rdeče mlake krvi so ležale po travi, prestreljena
trupla so se kopičila, iz razbitih črepinj so tekli mož¬
gani v strugo.

— 102  —

Bežali so sključeni, plazeč se po tleh kakor leo¬
pardi. In Silvester je hitel za njimi, dasi je bil že
dvakrat ranjen, s sulico v bedro in poleg tega glo¬
boko rano na rami; toda čutil je samo bojaželjnost,
tisto opojno, nepremišljeno strast, ki jo rodi krepka
kri, ki da navadnim ljudem ponosen pogum, tisti po¬
gum, ki je rodil starodavne junake.

Jeden izmed bežečih se je obrnil ter pomeril v
zadnjem, obupnem strahu. Silvester se je ustavil z
zaničljivim, ponosnim nasmehom. Pustil ga je, da je
izprožil, potem pa se je umaknil na levo, videč, kam
je namerjena cev. Toda v trenutku, ko je Kitajec iz¬
prožil, se je slučajno nagnila tudi cev v isto stran.
Tedaj je začutil Silvester, kako ga je zbodlo v prsih.
Razumel je takoj, kaj to pomeni, in še predno je ob¬
čutil kako bolečino, se obrnil proti tovarišem, ki so
prihajali zadaj, da bi jim zaklical, kakor s ar vojak,
tiste navadne besede: »Zdi se mi, da imam dovolj !«
Bil je zasopljen, ker je tekel za beguni, in dihal je
na vsa pljuča ; sedaj pa je začutil, kako mu prihaja
sapa tudi skozi luknjo na desni strani s tistim strašnim
piskanjem, ki ga je čuti pri počenem mehu. Hhratu
mu je zalila kri usta, na strani je začutil ostro bole¬
čino, ki je postala v nekaj trenutkih strahovita, neiz-
recna.

Obrnil se je parkrat krog svoje osi, ves v omo¬
tici ter skušal ujeti sapo; toda kri, ki ga je v tre¬
nutku vsega zalila, ga je dušila; — zvrnil se je s
težkim padcem v blato.


103  —

II.

Kakih štirinajst dnij pozneje, ko se je začelo
nebo že vedno bolj temniti za bližnje deževje, ko je
bila vročina nad tem rumenim Tonkinom vedno težja,
neznosnejša, so prinesli Silvestra v Hanoi ter ga po¬
slali v Ha-Long na krov bolniške ladje, ki se je vra¬
čala v Francijo.

Prenašali so ga bili dolgo na nosilnicah po raznih
ambulancah. Storili so, kar se je dalo storiti; toda v
teh slabih razmerah so se mu napolnile prsi skozi
rano z vodo, in zrak je uhajal še vedno grgraje skozi
luknjo, ki se ni hotela zaceliti.

Podelili so mu svetinjo v znak hrabrosti, in za
trenutek ga je navdalo veselje.

Toda nič več ni bil tisti vojnik odločne hoje in
krepkega, donečega glasu, kakor poprej. Ne, vse to
je izginilo tekom dolge bolezni, razdirajoče mrzlice.
Težilo ga je domotožje, postal je zopet otrok ; skoro
ni več govoril, odgovarjal je s tihim, ugaslim glasom,
čutil se je tako bolnega iri' tako daleč, tako daleč;
koliko brezkončnih dnij bo še treba, predno bo v do¬
movini ! — Bo li živel še tako dolgo s svojimi slabimi,
pojemajočimi močmi?... Zavest te strašne daljave ga
je neprestano mučila ; težila ga je, kadar se je vz¬
budil, ko se mu je po urah težkega spanja vrnila
grenka zavest njegovih ran, mrzlična vročina in hro¬
penje njegovih prestreljenih prsij. Zato je tudi prosil,
naj ga prenesejo na ladjo, pa naj se zgodi, kar se
hoče.

*

104  —

Ker je bilo njegovo truplo težko, so mu priza¬
devali nosači nehote krute bolečine in sunke.

Na krovu ladje, ki se je pripravljala na odhod, 1

so ga položili v majhno železno posteljo, kakoršne so
po bolnišnicah, in začela se je iznova dolga prek-
morska pot v nasprotni smeri. Toda sedaj ni živel
več kakor ptica, visoko na jamboru, temveč spodaj, v
težkem vzduhu, sredi bede, med izhlapevanjem ran
in zdravil.

Veselje, da je bil na potu, mu je v prvih dneh
nekoliko zboljšalo stanje. Lahko je sedel na postelji,
podprt z blazinami, od časa do časa je poprosil, naj
mu dajo njegov kovček. To je bil mornarski kovček
iz belega lesa, kupljen v Paimpolu, in vanj je deval
svoje dragocenosti; tu so bila pisma od babice Ivone,

Janova in Marjetična pisma, potem zvezek, v kateri
je pisal mornarske popevke, kakor jih je bil slišal, in
pa knjiga Konfucija, pisana v kitajščini; dobil jo je
bil pri nekem plenu, in na zadnji, nepopisani strani,
je zapisaval v obliki naivnega dnevnika svoje do¬
godke.

Toda bolezen se mu ni zboljšala, in že prvi teden
so zdravniki izrekli, da je smrt neizogibna.

... Sedaj so bili v bližini ekvatorja, sredi vihar¬
nih pokrajin in neznosne vročine. Ladja je plula dalje
in stresala bolnike in ranjence na posteljah; plula je
hitro po tem nemirnem morju, razburkanem kakor od
monsuma.

Odkar so bili odšli iz Ha-Longa, je že marsika¬
teri umrl: vrgli so jih v morje ob tej veliki francoski
cesti; mnogo majhnih postelj se je bilo že rešilo svojih
ubogih gostov.

105  —

Tega dne je bilo zelo zelo temno v tej potujoči
bolnišnici: visoko so se vspenjali valovi, in treba je
bilo zapreti železne zaklopnice pri vratih, da je bil
vzduh še neznosnejši.

Silvestru je bilo hujše ; šlo je proti koncu ž njim.
Ležal je vedno na prestreljeni strani ter si tiščal rano
z obema rokama, z vso močjo, kar mu je je še ostalo,
da bi ustavil to tekočino, ki mu je vedno sluzela
iz desne polovice pljuč. Skušal je dihati samo z drugo
polovico, pa tudi ta se je bila polagoma otrovala, in
začel se je smrtni boj.

Razne podobe iz domovine so mu vstajale v umi¬
rajočih možganih; v vroči temi so se sklanjali nad
njim ljubljeni, včasih tudi ostudni obrazi; živel je v
večnih sanjah, v večnih halucinacijah, ki so ga vodile
zdaj v Bretanijo, zdaj na Island.

Zjutraj je bil dal poklicati duhovnika ; bil je to
starček, vajen gledati, kako umirajo mornarji, in zelo
je bil iznenaden, ko je zapazil v tem moškem, krep¬
kem telesu nedotaknjeno dušo malega otroka.

Hotel je zraka, zraka; pa ga ni bilo nikjer; ve-
ternice ga niso mogle več dajati ; strežaj ga je sicer
ves čas pihal s pahljačo, poslikano s kitajskimi cvet¬
licami, toda s tem mu je dovajal samo nezdravih, zo¬
prnih plinov, ki so bili že stokrat vzdihani in zopet
izdihani; prsi jih niso hotele več sprejemati.

Včasih se ga je lotil obupen srd, da bi se dvignil
s te postelje, kjer je tako dobro čutil, da se mu bliža
smrt ; da bi šel gor na čist zrak ter poskusil na novo
oživeti... Oh, kako so bili srečni oni, ki so plezali po
vrveh in živeli visoko na jamborih!... Toda pri vsem

106  -

velikem naporu, da bi vstal, ni prišel dalje, nego da
je malo dvignil glavo in oslabeli vrat, — podobno
tistim slabotnim, nepopolnim gibanjem, ki jih izvršu¬
jemo v sanjah. — Ne, nič večni mogel; zgrudil seje
nazaj na svojo neredno, razkopano posteljo, kamor
ga je že prikovala smrt; in vselej po takih napornih'
poskusih je izgubil za trenutek vso zavest.

Da bi mu ugodili, so končno odprli jedna vra¬
tiča, dasi je bilo to nevarno, ker se morje še vedno
ni dovolj umirilo. Bilo je zvečer, proti šesti uri. Ko
je bil dvignjen železni zaklop, se je razlila po bolniš¬
nici samo luč, samo bleščeča, rdeča luč. Zahajajoče
solnce je prodrlo črne oblake in sijalo na temnem ob¬
zorju z vso svojo čudovito svetlobo; njegova slepeča
luč se je razlila trepetaje po zibajoči se ladji, kakor
bi zavihtel kdo bakljo nad njo.

Toda zrak, zrak ni prišel noter ; tisto malo, kar
ga je bilo zunaj, je bil preslab, da bi prepodil mrz¬
lične sopare. Vsepovsod po tem brezkončnem ekva¬
torialnem morju ni bilo drugega nego težka, vroča
vlažnost, ki se ni dala dihati. Nikjer malo zraka, niti
za umirajoče, katerim so zastajala pljuča.

... Zadnja vizija ga je zelo vznemirjala: njegova
stara babica, ki je hitela po poti z izrazom bolestne
bojazni; dež je lil nanjo iz nizkih, mrtvaških obla¬
kov ; šla je v Paimpol, kamor so jo klicali k morna-
rični upravi, da jej sporoče njegovo smrt.

Sedaj se je boril s smrtjo : hropel je. V kotih
njegovih ust je stala voda in kri, ki mu je silila cur¬
koma iz prsij, in nič ni pomagalo, da so jo hiteli bri¬
sati. In veličastno solnce ga je še vedno obsevalo ; ob

— 107  —

zatonu je bilo videti, kakor da gori cel svet, oblaki
so bili kakor polni krvi, skozi odprta vrata je pri¬
hajal širok trak rdečega ognja tja do Silvestrove po¬
stelje, čegar glavo je obdal s svetniškim sijajem.

... V tem trenutku so videli to solnce tudi v Bre-
taniji, kjer je sedaj zvonilo poldne. Bilo je to pač isto
solnce, isti trenutek njegove brezkončne poti; toda tu
je imelo vse drugačno barvo: stalo je više na modrem
nebu in obsevalo z dobrotno, srebrno lučjo babico
Ivono, ki je sedela na pragu in šivala.

Tudi na Islandu, kjer je bilo tedaj jutro, je si¬
jalo v tej smrtni minuti. Cisto je bilo že obledelo, in
rekel bi bil, da je prišlo tu sem samo primorano po
svoji krivi poti. Žalostno je sijalo po fjordu, kjer je
stala »Marija«, in nebo krog njega je kazalo danes
tisto čudovito severno jasnost, ki spominja na zamrzle
planete, kateri nimajo več atmosfere. Z ledeno hlad¬
nostjo je obsevalo posameznosti tega skalnega kaosa,
ki se imenuje Island : z »Marije« je bil videti cel otok
kakor pritrjen na jedno mesto, kjer je ostal pokoncu.
Tudi Jana je obsevala ta nenadna luč, ali ribaril je
kakor po navadi v tej čudoviti mesečini.

... V trenutku, ko je ugasnil žarek rdečega ognja,
ki je prihajal skozi odprta vratca, ko je tropično
solnce hipoma izginilo v zlatih vodah, tedaj so ugas¬
nile tudi oči umirajočega vnuka ter se obrnile proti
čelu, kakor bi hotele izginiti v lobanji. Zatisnili so mu
trepalnice z dolgimi vejicami — in Silvester je bil lep
in miren kakor mramornat kip...

- 108  —

III.

... Ne morem si kaj, da ne bi na kratko opisal
Silvestrovega pogreba, ki sem ga vodil sam tam doli
na otoku Singapour. Tekom prvih dnij našega poto¬
vanja smo bili pometali dovolj drugih mrtvih v ki¬
tajsko morje ; ker je bil ta nezdravi otok čisto blizu,
smo sklenili, da obdržimo Silvestra nekaj ur več na
krovu ter ga ondu pokopljemo.

Odšli smo zjutraj, zelo zgodaj, ker je solnce stra¬
hovito pripekalo. Njegovo truplo smo položili v čoln
ter ga pogrnili s francosko trobojnico. Veliko tuje
mesto je še spalo, ko smo se približali obali. Majhen
voz, ki nam ga je bil poslal konzul, je že čakal na
nasipu ; položili smo nanj Silvestra in lesen križ, ki
so mu ga naredili na ladji; barva je bila še sveža,
ker je bilo narejeno vse v naglici, in bele črke nje¬
govega imena so se razmazale na črno pobarvanih
tleh. —

Ob solnčnem vzhodu smo korakali skozi ta Ba-
bel. Ginjeni smo bili, ko smo našli nekaj korakov iz¬
ven umazanega kitajskega vrvenja mirno francosko
cerkev. Pod tem visokim, belim obokom, kjer sem bil
sam s svojimi mornarji, se je razlegal »dies irae« kakor
čarobno sladko petje. Skozi odprta vrata je bilo vi¬
deti začarane vrtove, polne čudovitega zelenja, gigant¬
skih palm ; večer je majal veliko razcvelo drevje, in
v cerkev je padal dež rdečih cvetočih listov.

Potem smo šli na pokopališče, zelo daleč. Naš
mali sprevod mornarjev je bil pač zelo skromen, krsta
je bila zagrnjena vso pot s francosko zastavo. Morali

— 109  —

smo iti skozi kitajske ulice, kjer je vse mrgolelo ru¬
menih ljudij ; potem smo prišli v malajska in indijska
predmestja, kjer so nas zijali razni azijski obrazi z
začudenimi očmi. Slednjič smo prišli na poljano, ki je
bila že vsa razgreta; senčnate poti, kjer so letali ču¬
doviti metulji modrožametnih kril. Vse polno cvetja
in palmj ves razkošni sijaj tropičnega rastlinja. In na
vse zadnje, pokopališče: grobovi mandarinov z mno-
gobarvenimi napisi, z zmaji in pošastmi; čudno listje,
neznana zelišča. Kraj, kjer smo pokopali Silvestra, je
podoben kotičku v Indrovih vrtovih.

Na grob smo mu posadili majhen lesen križ, ki
so mu ga bili naredili v naglici po noči, z napisom :

SILVESTER MOAN,
devetnajst let.

In pustili smo ga tu, ker nas je sililo k odhodu
vedno više se dvigajoče solnce, in obrnili smo oči še
jedenkrat tja, kjer počiva pod tistimi čudovitimi dre¬
vesi, pod tistimi visokimi cvetkami.

IV'.

Ladja je nadaljevala svojo pot skozi Indijski
ocean. Spodaj v bolnišnici je bilo še vse polno bede.
Na krovu pa ni bilo videti drugega nego brezskrb¬
nost, zdravje in mladost, naokrog po morju pa pravi
praznik čistega zraka in solnca.

V tej lepi dobi pasatnih vetrov so ležali mor¬
narji v senci razpetih jader ter se zabavali s papigami.
(V Singapouru, odkoder so prihajali, prodajajo mor¬
narjem različne krotke živalice.)

— 110  —

Izbrali so bili vsi mlade papige z otroškim izra¬
zom na njihovih ptičjih obrazih; niso še imele repov,
a bile so že zelene, oh, čudovito zelene. Njihovi očetje
in mamice so bili nekdaj zeleni, in tako so podedo¬
vale tudi one, še čisto majhne, nevede to barvo ; ko
so bile tako razpostavljene po čisti ladjini ograji, so
bile videti kakor sveže listje, ki je padlo s tropičnega
drevesa.

Včasih so deli vse skupaj ; tedaj so se ogledovale
druga drugo, da se je moral človek smejati; obračale
so vratove na VS8 strani, kakor da se hočejo ogledati
v vseh legah. Stopale so kakor bi bile šepaste, v ma¬
lih, komičnih skokih. Zagnale so se v tek hitro, kakor
bi se jim mudilo, in marsikatera se je prekucnila.

Imeli so pa tudi opice, ki so zopet po svoje skr¬
bele za zabavo. Nekatere izmed teh živalic so mor¬
narji naravnost ljubili, objemali so jih in pritiskali na
svoje trde prsi, in živalice so jih gledale s svojimi
ženskimi očmi, pol smešno pol ginljivo.

Ko je udarila ura tri, so prinesli na krov dve
platneni vreči, zapečateni z debelimi rdečimi pečati,
in Silvestrovo ime je bilo zapisano na njih; to je bilo
njegovo imetje, ki se je imelo sedaj javno prodati, —
kakor zahteva to postava, kadar kdo umre, — vsa
obleka, vse, kar je imel na tem svetu. In mornarji so
se radovedno gnjetli krog teh vreč ; na krovu bolni¬
ške ladje se kaj takega dovolj gosto pripeti, tako da
ni to nič izvenrednega. In potem so tudi na tej ladji
tako malo poznali Silvestra.

Pretipavali so njegove pletene jopiče, srajce in
modro pisane nogavice ter jih kupovali za neznatne

111  —

cene, dočim so drugi kupci v šali glasno ponujali ve¬
like svote.

Prišla je vrsta na majho leseno škatljo, ki je bila
za Silvestra tolike vrednosti; cenili so jo na petdeset
krajcarjev. Vzeli so bili iz nje pisma in vojno medaljo,
da bi poslali to dvoje njegovi družini ; toda ostal je
še v njej zvezek pesmic, knjiga Konfucija, nit, gumbi
in šivanke, ki mu jih je bila dala previdna babica na
pot, da bi si včasih kaj popravil in zašil.

Potem sta bili dani na ogled dve majhni Budhovi
sohi, kateri je vzel Silvester v neki pogodi, da bi ju
podaril Marjetici. Držali sta se tako komično, da so
se morali mornarji na glas zasmejati, ko so ju ugle¬
dali. Niso se smejali morda zato, ker so bili premalo
čuteči, temveč iz gole nepremišljenosti.

Slednjič sta bili prodani še obe vreči, in novi
lastnik je takoj izbrisal Silvestrovo ime ter zapisal na
njegovo mesto svoje.

Ko je bilo vse končano, so bila tla skrbno pome¬
tena, da bi ne ostal na njih kak prašek ali kaka nitka,
ki je padla med prodajanjem iz rok.

In mornarji so se vrnili veselo k svojim papigam
in opicam.

V.

Ko se je nekega dne v prvi polovici junija vrnila
stara Ivona domov, so jej povedale sosede, da jo je
iskal nekdo od mornaričnega komisarijata.

Gotovo zaradi vnuka; toda to je ni prav nič
oplašilo. V družinah pomorščakov imajo mnogokrat
opraviti pri »inskripciji.« Ona, ki je bila hči, žena,

— 112  —

mati in babica pomorščakov, je poznala ta urad že
skoro šestdeset let.

Brezdvomno so jo klicali zaradi njegovega pre-
meščenja na »Kirko«, morda tudi kaj zaradi plače;
vedela je, kaj se spodobi za gospoda komisarja ter se
primerno oblekla. Vzela je boljšo obleko in ruto ter
odšla okrog dveh popoldne na pot.

Stopala je z drobnimi koraki dokaj hitro po oz¬
kih obrežnih stezah proti Paimpolu. Bilo jej je vendar
nekoliko tesno pri srcu, kajti že dva meseca ni dobila
pisma od Silvestra.

Šla je tudi mimo svojega starega kavalirja, kije
sedel na vratih : zadnja zima ga je bila zelo pobrala.

— No, lepa soseda!... Kadar vam drago, saj ve¬
ste; se ni treba nič ženirati... (Imel je še vedno v
mislih mrtvaško krsto.)

Veselo junijsko življenje se je smehljalo krog nje.
Po skalnatih višinah ni bilo nikjer drugega nego go¬
lo bodičje z zlatorumenimi cvetovi; toda v nižavah,
zavarovanih proti ostrim morskim vetrovom, je bilo
vse polno lepega mladega zelenja, po mejah je cvetela
trnjolica, visoka trava je širila prijeten vonj. Toda
starka ni videla ničesar od vsega tega; hitela je dalje,
upognjena pod težo toliko dolgih let, ki so šla mimo
nje in ki so se jej zdela sedaj kratka kakor dnevi...

Krog temnih, pol razpalih koč so rastle rože, na¬
geljni in levkoje, in vse tja po slamnatih, z mahom
porastlih strehah je bilo polno malih cvetk, po katerih
so se podili prvi beli metuljčki.

Pomlad v tej domovini Islandcev je bila skoro
brez ljubezni, in lepa, ponosna dekleta, ki so stala

— 113  —

tupatam sanjavo na vratih, so obračala svoje rjavem
modre oči tja v daljavo, v nedogledno daljavo. Tam
so bili mladi fantje, ki so vzbujali v njihovih srcih
otožnost in hrepenenje, tam so ribarili na daljnem se¬
vernem morju...

Ali bila je vendar pomlad, topla, mehka, sanjava
pomlad z lahnim brenčanjem mušic in vonjem mladega
rastlinja.

In vse to brezčutno življenje se je smehljalo krog
stare babice, ki je hitela, kolikor so jej dopuščale
noge, da izve smrt svojega zadnjega vnuka. Že se je
bližal oni strašni trenutek, ko izve, kaj se je
pripetilo tam daleč na kitajskem morju ; šla je tisto
žalostno pot, ki jo je zaslutil Silvester v trenutku svoje
smrti in ki mu je iztisnila njegove zadnje grenke
solze: videl je svojo dobro babico, ki je stopala proti
Paimpolu, da izve njegovo smrt! — čisto razločno jo
je videl na tej poti. Stopala je hitro, pokoncu, s svo¬
jim majhnim rjavim šalom, z dežnikom in svojo veliko
avbo. In ta prikazen ga je dvignila na postelji, da se
je zvijal silne bolesti; rdeče tropično solnce pa, ki se
je veličastno potapljalo v morje, ga je gledalo skozi
odprta vratiča, kako umira.

Samo to je bilo drugače, da si je on predstavljal
takrat v svoji zadnji viziji to starkino pot v dežju,
dočim se je danes smejala vesela pomlad, kakor v
ironiji.

Ko se je približala Paimpolu, se je čutila bolj
vznemirjeno ter pospešila še bolj korake.

In tu je sedaj v sivem mestu, hiteča po ozkih gra¬
nitnih ulicah, razsvetljenih od bleščečega solnca, po-

8

— 114  —

zdravljaje druge starke, svoje vrstnice, sedeče pri
oknih. Začudeno se povprašujejo :

— Kam gre neki tako hitro, v pražnji obleki, ko
je vendar delavnik ?

Gospoda komisarja ni bilo v pisarni. Njegov po¬
magač, maj ho, grdo človeče, staro kakih petdeset let,
je sedel za mizo. Za ribiča je bil preslaboten, zato je
šel v šole ter presedel sedaj vse svoje dni na istem
stolu, oblečen v pisarniški jopič, ter čečkal po papirju.

Ko mu je povedala svoje ime, se je dvignil po¬
časi, važno, ter izvlekel iz predala nekaj zapečatenih
stvarij.

Bilo jih je precej... Kaj naj to pomeni? Izpriče¬
vala, zapečateni papirji, mornarska knjižica, vsa po¬
rumenela od morja, in vse to je dišalo kakor po smrti...

Razprostrl je bil vse to pred ubogo starko, ki se
je začela tresti, vsa zmedena. Spoznala je dve pismi,
ki jih je pisala namesto nje Marjetica njenemu vnuku
in ki sta prišli nazaj neodprti... Isto se je zgodilo
tudi dvajset let poprej, takrat, ko je umrl njen sin
Peter: pisma so bila takrat prišla iz Kine na gospoda
komisarja, kateri jih je potem vrnil njej...

čital je sedaj z učenim glasom: »Ivan - Marija-
Silvester Noan, vpisan v Paimpolu, folio 213, številka
matice 2091, preminil na krovu »Bien-Hoa« 14....«

— Kaj?... Kaj se mu je pripetilo, dobri gospod?...

— Preminil!... Preminil je, je ponovil še enkrat.

Moj Bog, saj tako zloben gotovo ni bil, ta pisar ;
če je povedal to na tak surov način, je bilo temu
krivo pomanjkanje bistroumnosti, kar ni bilo nič čud¬
nega pri tem nerazvitem človečku. In ko je videl, da

— 115  —

starica ne razume te lepe besede, jej je rekel po bre¬
tonsko ;

— »Marw eo !...«

— »Marw eo!...« (Umrl je!...)

Ponovila je te dve besedi za njim s svojim tihim,
od starosti oslabelim glasom, kakor bi ponovil slabo¬
ten odmev brezpomembno frazo.

Pač je že takoj v začetku na pol razumela, in
takrat je samo vstrepetala ; sedaj pa, ko je bilo go¬
tovo, je bilo videti, kakor da je to nič ne razburja.
Njena občutljivost je bila v resnici vsled starosti že
nekoliko oslabela, zlasti zadnjo zimo. Bolest se jej ni
več pojavljala v prvem trenutku. Poleg tega se je v
tem hipu tudi nekaj zmedlo v njenih možganih, za¬
menjala je Silvestrovo smrt z drugimi: saj je bila iz¬
gubila že toliko sinov !... Treba jej je bilo nekaj tre¬
nutkov, predno se je dobro zavedla, da je bil to njen
zadnji, njen ljubljenček, oni, kateremu so bile posve¬
čene vse njene molitve, vse njeno življenje, vse njeno
pričakovanje, vse njene misli, že nekoliko otemnele od
bližajoče se »otročje starosti«...

Tu jo je bilo sram, pokazati temu majhnemu go¬
spodku, katerega se je bala, svoj obup: ali se na
takšen način naznani babici smrt njenega vnuka!...
Ostala je pokoncu pred mizo, kakor otrpla, ter meč¬
kala franže svoje rute z ubogimi, starimi rokami, raz¬
pokanimi od pranja.

In kako daleč od doma se je čutila !... Moj Bog,
vsa ta pot, ki jo bo morala prehoditi, gotovo preho¬
diti, predno pride do svoje koče, kamor bi se že tako
rada zaprla — kakor ranjene živali, ki se skrijejo v

8 *

— 116  —

svoje luknje, da poginejo. In zato se je tudi trudila,
da ni preveč mislila, da ni še dobro razumela, ker se
je zlasti bala tako dolge poti.

Izročili so jej nakaznico za trideset frankov, ka¬
tere je prinesla prodaja Silvestrovega premoženja;
potem pisma, izpričevala in škatljo z vojno medaljo.
Pobrala je nerodno vse te stvari s svojimi prsti, ki
so ostali stegnjeni, ter jih prekladala iz jedne roke v
drugo, ker ni mogla najti žepa.

V Paimpolu se ni nikamor ozrla, nikogar pogledala ;
hitela je dalje, sklonjena naprej, kakor bi hotela pasti;
čutila je, kako jej vre kri po ušesih. — Podvizala se
je, kolikor je le mogla, kakor star stroj, ki ga spuste
še zadnjikrat z vso hitrostjo, ne mene, se za to, če se
peresa polomijo.

Pri tretjem kilometru je bila vsa upognjena, upe¬
hana ; od časa do časa, kadar je zadela s čevljem ob
kamen, je začutila v glavi silen, bolesten sunek. In
hitela je dalje, da bi se čim preje skrila v svojo kočo,
ker se je bala, da bi padla, da bi jo morali pobrati
in nesti domov...

VI.

— Stara Ivona se je opila!

Padla je bila in pobje so tekli za njo. To se jej
je zgodilo, ko je stopila v Ploubazlanec, kjer stoji
takoj na koncu vasi vse polno hiš ob cesti. Imela je
vendar še toliko moči, da se je dvignila ter drsala
dalje s svoje palico.

— Stara Ivona se je opila !

— 117  -

In mladi nesramneži so jo zijali ter se jej smejali
v obraz. Njena ruta je stala čisto po strani.

Bilo jih je nekaj med temi fantiči, ki niso bili v
srcu bogve kako zlobni, — in ko so ugledali od blizu
ta obupani, postarani obraz, so se vrnili žalostni in
ginjeni, in ničesar več se niso upali reči.

Ko je zaprla za seboj vrata svoje kočice, se jej
je izvil iz prsi obupni krik, ki jo je hotel zadušiti,
zgrudila se je v kotu na tla ter naslonila glavo na
zid. Avba jej je bila zlezla na oči; vrgla jo je po tleh,
— svojo ubogo lepo avbo, katero je včasih tako ču¬
vala. Njena poslednja nedeljska obleka je bila vsa
blatna, in izpod rute jej je gledal šopek rumenkasto
belih las, da sta bila videti nered in beda še večja...

VII.

Tako jo je našla zvečer Marjetica, ki je prišla
pogledat, vso razmršeno, s pobešenima rokama, glavo
naslonjeno na steno. Njen obraz je bil izpremenjen,
in ihtela je tiho, tožeče, kakor majhni otroci; jokati
skoro ni mogla več: prestare babice nimajo več solz
v- svojih izsušenih očeh.

— Moj vnuk je mrtev !

In vrgla jej je pisma, papirje, svetinjo pred noge.

Z jednim samim pogledom se je Marjetica pre¬
pričala, da govori babica resnico; pokleknila je k
molitvi.

Ostali sta obe skoro nemi, dočim je padal zunaj
junijski mrak, — tisti mrak, ki je v Bretaniji tako

— 118  —

dolg in ki na Islandu nič več ne neha. V kaminu jima
je cvrčal muren, ki prinaša ljudem srečo, in skozi
okence je prihajala rumena večerna luč v to kočico
Moanov, katere je vse ugrabilo morje, ki so bili sedaj
izumrla družina...

Slednjič je izpregovorila Marjetica:

— Jaz se preselim k vam, dobra babica ; prine¬
sem svojo posteljo, ki so mi jo pustili, čuvala vas bom
in vam stregla, da ne boste čisto sama...

Obžalovala je svojega mladega prijatelja Silve¬
stra, toda v svoji žalosti se je čutila nehote raztre¬
seno, ker je mislila na nekoga drugega : — na onega,
ki je bil odšel na veliki ribji lov.

Jan gotovo izve, da je Silvester umrl; saj v
kratkem odidejo »lovci« na rake. Bo li kaj jokal po
njem... Morda, kajti zelo ga je ljubil... In namesto na
svoje solze je mislila samo nanj ; bila je sedaj neje¬
voljna na tega trdosrčneža, sedaj zopet vsa polna
mehkobe in ljubezni zanj, zaradi žalosti, ki jo tudi
njemu povzroči Silvestrova smrt in ki ju nekako
zbliža; — kratko, njeno srce je bilo vse polno tega
Jana...

VIII.

.1

... Nekega bledega večera v avgustu je končno
prišlo na krov »Marije« na islandskem morju pismo,
ki je naznanjalo Janu smrt njegovega prijatelja ; —
bilo je to zvečer po težkem, napornem dnevu, v tre¬
nutku, ko je hotel k večerji in potem spat. Spodaj v
temni kabini je čital to vest s težkimi, zaspanimi očmi,
pri rumeni luči majhne svetilke; in tudi on je ostal

— 119  —

v prvem hipu brezčuten, otopel, kakor bi ne mogel
prav umeti. V vseh srčnih zadevah je bil samosvoj
in ponosen; skril je torej pismo na prsi pod svoj
modri jopič, kakor je to navada pri mornarjih, in niti
besedice ni izpregovoril.

Toda toliko poguma vendar ni čutil, da bi pri¬
sedel k drugim ter večerjal; ne da bi komu povedal,
kaj mu je, se je vrgel na ležišče in v tem hipu zaspal.

Skoro je zasanjal o umrlem Silvestru; videl je v
sanjah njegov pogreb...

Ko se je bližala polnoč, ga je obšlo tisto čudno
stanje mornarjev, ki se zavedajo v spanju časa ter
čutijo, kedaj se bliža trenutek, ko bo treba vstati.
Videl je še vedno pogreb ter rekel sam pri sebi:

— Sanjam; k sreči me pridejo poklicat, in to
mine. Toda ko je položil nekdo nanj svojo trdo roko
ter izpregovoril: »Vstani; Gaos. — Cas je!« tedaj je
začutil na svojih prsih lahno pokanje papirja — in
hipoma se je zavedel bridke resnice. — Ah! da,
pismo !... torej je bilo res ! — in že se je oglasila bo¬
lest, krutejša in silnejša nego prej. Dvignil se je
naglo, na pol še v spanju,- ter zadel s svojim širokim
čelom v strop.

Potem se je oblekel ter odprl vratiča in se od¬
pravil na krov, da zavzame svoje mesto...

IX.

Ko je prišel Jan na krov, se je ozrl z zaspanimi
očmi krog sebe, po velikem, dobro znanem morskem
krogu.

— 120  —

To noč se je kazala brezkončnost v čudovito
jednostavnih oblikah, v brezizraznih barvah, ki so
dajale samo vtis neizmerne globine.

To obzorje, ki ni naznanjalo nikake gotove ze¬
meljske pokrajine, niti njene geološke starosti, je mo¬
ralo biti že toliko in toliko dnij od početka vekov
vedno jednako, tako da se je zdelo, če si se ozrl nanj,
da ne vidiš nič, — nič, samo večnost stvarij, ki »so«
in ki ne morejo nehati »biti«.

Niti popolna noč se ni mogla storiti. Bila je še
slabo razsvetljena, od nekje je še prihajala medla luč.
Krog ladje je šumelo, kakor iz navade, brezpomembno,
tožeče. Vse na okrog je imelo sivo barvo, motno-sivo
barvo, ki je bežala pred pogledom. — Morje se je
skrivalo med svojim skrivnostnim počitkom in spanjem
pod tihimi, skromnimi barvami, ki nimajo imena.

Gori na nebu so se podili oblaki; imeli so vsi
neke gotove oblike, ker brez teh ne more biti nobena
stvar; v temi je bilo videti, kakor da se spajajo v
veliko tančico.

Toda na jedili nebesni točki so se združili ti
oblački v pravilnejšo, določnejšo sliko, zelo nizko,
čisto blizu nad vodami, in zelo daleč na obzorju;
kakor da je začrtala raztresena roka nejasno skico ;
slučajna kombinacija, ki ni ustvarjena, da bi jo gledal
svet, namenjena le za kratko življenje. — In ta točka,
j edina v vsej tej brezkončnosti, je hotela nekaj izra¬
žati; rekel bi bil, da je zapisana tu tista tiha melan¬
holija vse te velike praznote ; in oči so se morale
ustaviti nehote na tem mestu.

121  —

Cim bolj so se navadile Janove gibčne punčice
na temo, tem nepremičnejše je zrl proti tej jedini ne¬
besni podobi; bilo je videti, kakor da nekdo pada z
razprostrtima rokama. In ko se je vživel v to misel,
se mu je zdelo, da je to resnična človeška senca, po¬
večana in še bolj gigantska, ker je bila tako silno
daleč. —

V njegovi domišljiji, kjer so živele skupno s pri
mitivno praznovernostjo nejasne sanje, se je začela ta
žalostna senca, ki se je dvigala tam daleč iz temin,
spajati s spominom na njegovega mrtvega pobratima,
kakor bi se mu hotel Silvester še zadnjikrat pokazati
v tej skrivnostni obliki.

Bil je navajen teh čudnih mislij in slik, ki se po¬
rajajo zlasti v začetku življenja, v otročjih glavah...
Toda besede, naj bodo še tako nedoločne, so vendar
še vedno veliko prejasne, da bi mogle izraziti te stvari;
treba bi bilo za to tiste temne, negotove govorice, ki
jo rabimo včasih v sanjah, od katere ne ostane zjutraj
drugega kakor nejasni fragmenti, uganke brez vsa¬
kega smisla.

Ko je gledal Jan te oblake, je začutil globoko,
plaho žalost, polno nečesa neznanega in skrivnost¬
nega, ki ga je začelo zebsti v dušo; sedaj je razumel
mnogo bolje nego ravnokar pred par trenutki, da ne
bo videl svojega prijatelja nikdar več, nikdar več;
dolgo je bilo treba, da je prodrla žalost trdo, robustno
skorjo njegovega srca ; sedaj pa se mu je razlila z
vso silo, nevzdržno. Videl je v duhu Silvestrov lju¬
beznivi obraz, njegove dobre, otroške oči; ko je mi¬
slil, kako bi ga objel, tedaj mu je padlo na oči nekaj

122  —

kakor težka mreža, zoper njegovo voljo, — in v za¬
četku si ni mogel niti razjasniti, kaj to pomeni, ker ni
še nikdar v svojem življenju jokal.

Toda po licih so mu tekle solze, debele, težke
solze ; in vzdihi so mu prihajali iz prsij ter olajšali
nekoliko njegovo globoko tugo.

Hitel je dalje loviti, niti trenutka ni izgubil niti
besedice izpregovoril, in njegova tovariša, ki sta ga
poslušala v tej tišini, sta se delala kakor da ne ču-
jeta, ker sta se ga bala dražiti, vede, da je samosvoj
in ponosen.

... Po njegovih mislih je s smrtjo nehalo vse...

Pridružil se je pač včasih iz spoštovanja molit¬
vam, ki so jih molili doma za umrle ; toda na kako
posmrtno življenje ni veroval.

Kadar so mornarji kramljali, so govorili o vsem
tem v kratkih, gotovih besedah, kakor o dobro znani
stvari. Toda vkljub temu so vendar čutili neko nedo¬
ločno vero v strahove, nejasen strah pred pokopališči,
skrajno zaupanje do svetnikov in podob, in pred vsem
neko prirojeno spoštovanje do blagoslovljenih tal krog
cerkva.

Jan za svojo osobo je bil prepričan, da ga ugrabi
nekoč morje, kakor bi to hitreje uničilo, — in misel,
da je ostal Silvester tam daleč v neznani zemlji, je
delala njegovo žalost še obupnejšo, še bolj črno.

Ker je vse druge preziral, se ni nič sramoval,
temveč jokal je neprikrito, kakor bi bil sam.

... Zunaj se je začelo polagoma svetiti po praz¬
ninah, dasi je bilo šele dve popolnoči; v istem času
se je zazdelo, kakor da se ves ta prostor širi, širi, da

postaja še neizmernejši, kakor silna, strašna votlina.
Z zarjo, ki je vstajala na vshodu, so se odpirale tudi
oči, in duh je bolje umel neizmernost onih daljin;
meje vidnega prostora so bile sedaj potisnjene tja da¬
leč v ozadje, in zdelo se je, da se še vedno od¬
daljujejo.

Svetloba je bila še zelo bleda, toda naraščala je,
zdelo se je, da prihaja v majhnih koscih, v lahkih
sunkih; rekel bi bil, da je razsvetljeno to večno morje
skozi prozorno steno, kakor da se dvigajo tam izza
sivih megla počasi, počasi svetilke z bledimi plameni,
tiho, skrivnostno, da bi ne motile temnega miru ne¬
skončnega morja.

Ta velika bleda luč pod obzorjem, to je bilo
solnce, ki se je dvigalo leno, brez vse moči, da začne
svojo dolgo, hladno pot nad vodami...,

To jutro ni bilo videti rožnate zarje, vse je
ostalo bledo in žalostno. In na krovu »Marije* je jo¬
kal mož, veliki Jan...

Te težke solze in ona še večja melanholija, ki je
ležala na morju, to so bila znamenja žalovanja za
mladim, neznanim junakom, žalovalo je za njim island¬
sko morje, na katerem je bil preživel pol življenja...

Ko se je zdanilo, si je Jan hitro obrisal oči z
rokavom svojega volnenega jopiča ter nehal jokati.
Bilo je končano. Zdelo se je, da je zopet popolnoma
vtopljen v delo in jednolično okolico, ki ga je obda¬
jala, da ne misli na nobeno stvar več.

Sicer so bile pa mreže polne, dela je bilo preveč.

Okolica je kazala sedaj čisto novo lice. Veličastni
prizor vstajajočega jutra je bil končan, in sedaj se je
zdelo, da se daljave zožujejo ter strinjajo nad ladjo.

— 124  —

Kako je bilo vendar mogoče, da je bilo videti morje
še pred kratkim tako neizmerno? Obzorje je bilo se¬
daj čisto blizu, zdelo se je, da je skoro premalo pro¬
stora. Praznina se je napolnila z razpetimi zastori, ki
so plapolali sedaj komaj vidno, kakor slaboten dim,
sedaj zopet jasno začrtani, kakor naprani. Padali so
na lahko in tiho, kakor belo platno, ki nima nikake
teže ; toda hiteli so od vseh stranij ob istem času, ka¬
kor bi hoteli vse obkoliti in zagrniti; in to je tiščalo
mornarje, ko so videli, kako se polni zrak, ki so ga
dihali.

To je bila prva avgustova megla, ki je vstajala.
V nekoliko minutah je postala gosta, neprodirna;
krog »Marije« je bilo razločiti samo še bledo vlažnost,
v kateri je izginjala solnčna svetloba ter so se navi¬
dezno izgubljali ladjini jambori.

— Glejte jo, kar naenkrat smo jo dobili, to uma¬
zano meglo, so govorili možje.

Poznali so že dolgo to neizogibno tovarišico, ki se
jim je pridružila vselej v drugi polovici njihovega bi¬
vanja na Islandu ; toda oznanjala jim je tudi ob jednem,
da bo to skoro končano, da se skoro vrnejo domov,
v Bretanijo.

Drobne, svetle kapljice so se začele nabirati po
njihovih bradah, njihova porjavela koža se je svetila
od vlažnosti, če sta se spogledala dva z jednega la-
djinega konca na drugega, sta se videla le nejasno,
kakor prikazni; bližnji predmeti pa so bili videti v
tej dolgočasni, bledi svetlobi nekako bolj pusti, ra¬
skavi. Nikdo se ni upal dihati z odprtimi usti; vlažen
mraz jim je izpreletaval prsi.

— 125  —

Lov pa je šel hitreje in hitreje od rok. Nič več
niso govorili, mreže so bile vedno polne; vsak trenu¬
tek je bilo čuti, kako je padla na krov debela riba,
kakor bi udaril kdo z bičem po deskah ; jezno so bile
z repovi ob trda tla ter poškropile vse okrog z mor¬
sko vodo, pomešano z drobnimi, srebrnimi luskami.
Mornar, ki jim je paral trebuhe z velikim nožem, se je
v naglici vrezal v prst, in njegova rdeča kri se je me¬
šala s slano lužo.

X.

Deset dnij so ostali ta pot v gosti megli, skozi
katero ni bilo ničesar videti. Lov je bil vedno dober,
dela vedno dovolj, da se skoro ni bilo mogoče dolgo¬
časiti. Od časa do časa, v jednakomernih presledkih,
je zatrobil jeden izmed mornarjev v rog, da je bilo
slišati kakor bi zatulila divja zver.

Včasih so odgovorili na njihov klic drugi rogovi
izza daljnih, belih megla. Tedaj so podvojili čuječ¬
nost. Ce se je glas bližal, so vsi napenjali ušesa proti
neznanemu sosedu, katerega ne bodo gotovo nikdar
poznali, in čegar bližina je bila vendar nevarna. Za¬
čeli so domnevati o njem to in ono; govorili so o
njem kakor o svojem tovarišu in želeli so ga videti;
napenjali so oči, da bi prodrli te bele, nepremične
tančice, ki so visele v zraku vse na okrog.

Potem se je sosed zopet oddaljil, glasovi njego¬
vega roga so zamrli v nemih daljavah ; in bili so zo¬
pet sami v tišini, sredi brezkončnih, nepremičnih me¬
gla. Vse je bilo premočeno, vse je bilo polno slanih

— 126  —

luž. Mraz je postajal občutnejši; solnce se je vleklo
sedaj že počasneje ob obzorju; že so se začele res¬
nične, jedno ali dve uri trajajoče noči, sive, puste, le¬
dene noči.

Vsako jutro so zmerili globino voda, *ker so se
bali, da bi se »Marija« ne približala preveč skalna¬
temu Islandu. Toda nobena vrvica, kar so jih imeli
na krovu, ni mogla še doseči morskega dna : bili so
torej pač še na širokem morju, nad lepo, globoko vodo.

Življenje je bilo zdravo in krepko; ta bodeči
mraz jih je navadil bolje ceniti toplo kabino iz moč¬
nih hrastovih desk, kamor so hodili jest ali pa spat;
počutili so se v njej kakor v toplem gnjezdu.

Čez dan so govorili ti možje, ki so živeli bolj
samostansko nego menihi, le malo med seboj. Držali
so vsak svojo vrvico ter ostali ure in ure vedno na
istem mestu, nepremično, samo njihove roke so se gi¬
bale. Bili so oddaljeni komaj po nekaj metrov drug
od drugega, toda končno se že niso več videli.

Ta mirna megla, ta bleda tema je uspavala du¬
hove. Med delom so mrmrali sami zase domače na¬
peve, tiho, da ne bi odpodili rib. Misli so postajale
počasnejše, redkejše ; zdelo se je, da se raztezajo in
trpijo dlje časa, da napolnijo tako ves čas in ne puste
v njem nič praznin, nič presledkov. Nič več niso mi¬
slili na ženske, ker je bilo že zelo hladno, toda sanja¬
rili so o čudovitih stvareh brez vsake zveze, kakor v
spanju; in te sanje so bile nejasne, kakor megla tam
zunaj nad vodami..,

Ta megleni mesec avgust je zaključil vsako leto
tako žalostno in tiho poletje na Islandu. Fizično živ-

— 127  —

ljenje pa je bilo vedno zdravo, širilo je prsi in kre¬
pilo mornarjem mišice.

Jan se je hitro zopet vživel v svoje vsakdanje
navade, kakor bi ne mislil nič več na svojo veliko ža¬
lost; bil je čuječ in gibčen, pripraven na ladji in pri
lovu, vedel se je neprisiljeno, kakor človek, ki nima
nikakih skrbij; ob nekaterih urah — ki so pa bile
zelo redke — je bil celo zgovoren in nosil je glavo
vedno po koncu, z indiferentnim in zajedno zapove¬
dujočim izrazom.

Ko so sedeli zvečer za mizo z velikimi noži v ro¬
kah ter se gostili z dobro, toplo večerjo, se je pripe¬
tilo včasih, da se je zasmejal, kakor nekdaj, komičnim
dogodbicara, ki so jih pripovedovali tovariši.

V srcu je morda mislil nekoliko na Marjetico, ka¬
tero si je želel Silvester v svojih zadnjih trenutkih
gotovo za njegovo ženo, — in katera je bila sedaj
uboga deklica, ki nima nikogar na svetu... Morda pa
je tudi še tlela v globinah njegovega srca tiha žalost
za umrlim prijateljem...

Toda Janovo srce so bila še nedotaknjena, malo
poznana tla, ki se dajo težko vladati. Vršile so se v
njem stvari, katerih ni nikdar razodel drugim ljudem.

XI.

Nekega jutra okrog tretje ure, ko so tiho sanjali
v gosti megli, so začuli nekaj kakor glasove, ki so se
jim zdeli tuji, nepoznani. Spogledali so se, kar jih je
bilo na krovu, kakor bi se hoteli vprašati z očmi:

— Kdo je govoril?

Ne, nihče! nihče ni rekel besedice.

— 128  —

In res, to je moralo priti od zunaj, tam iz onih
meglenih praznin.

Mornar, ki je imel posel z rogom, je bil zanema¬
ril svojo skrb od prejšnjega večera; sedaj je planil
po koncu ter napel vso sapo in jo pihnil v rog, da se
je daleč razlegalo.

Že ta glas v tišini je zadostoval, da je izpreletel
može mraz. In kakor da je priklical ta glas prikazen
iz globin, se je pojavila čisto pred njimi v sivih me¬
glah nenadoma visoka, grozeča stvar: jambori, jadra,
vrvi, slika popolne ladje se je vspela mahoma pred
njimi, kakor one strah vzbujajoče podobe, ki jih pri¬
vabi včasih jeden sam svetlobni žarek na razpeta ja¬
dra. Tuji možje so se prikazali blizu, da bi jih lahko
dosegli z rokami; bili so sklonjeni čez ladjin rob ter
so jih gledali s široko odprtimi, preplašenimi očmi...

Možje na »Mariji« so planili po koncu, pograbili
mačke, droge, vesla — sploh vse, kar so našli v na¬
glici dolgega in trdnega — ter uprli vse to proti tuji
ladji, da bi jo tako obdržali v dovoljni razdalji. Mor¬
narji na tuji ladji so storili jednako ter molili proti
»Mariji« vse polno dolgih kolov, da bi jo potisnili
nazaj.

Toda v vrveh in drogovih nad glavami so začu¬
tili samo neznaten ropot, in jambori, ki so se bili za
trenutek zapletli drug v drugega, so se takoj zopet
osvobodili brez vsake škode. Sunek je bil vsled mir¬
nega morja še lažji, skoro ga ni bilo čutiti, da, bil je
tako slab, da se je v resnici zdelo, kakor bi bila mehka
stvar brez vsake teže...

— 129  —

Ko se je poleglo razburjenje, so se začeli možje
smejati; spoznali so se med seboj:

— Ohe! to je vendar »Marija«.

— Saj res ! Gaos, Laumec, Guermeur!

Tuja ladja pa je bila »Kraljica Berta«, kapitan
Larvoer, tudi iz Paimpola; moštvo je bilo vse iz vasi
krog Paimpola ; oni velikan tam s črno brado, ki se
je smejal ter kazal svoje bele zobe, to je bil Kerje-
gon, doma iz Ploudamiela ; vsi drugi so bili iz Plou-
nesa ali pa iz Plounerina.

— Zakaj pa ne trobite nič na rog, divjaki vi ?
je vprašal Larvoer s »Kraljice Berte«.

— Pa vi ? roparska, zanikrna drhal, strup našega
dobrega morja !

— O, mi!... To je nekaj drugega; nam je prepo¬
vedano razgrajati, je odgovoril kapitan skrivnostno, s
premetenim nasmehom krog usten, na katerega so se
mornarji še večkrat spomnili in kateri jim je dal mnogo
misliti.

Potem pa se je pošalil, kakor da je že preveč
povedal:

— Naš trobentač je tako silno trobil, da se mu
je rog razletel.

In pokazal je pri tem na čudnega možica, na ka¬
terem je bilo videti samo vrat in silno široke prsi;
noge pa so bile nizke, in v vsej njegovi spačeni po¬
stavi je tičalo nekaj vznemirjajočega in grotesknega.

In potem so čakali, da pride kaka sapa ali pa
kaka struja, ki bi zopet razdružila obe ladji. Začeli
so kramljati. Držali so še vedno ladji z lesenimi dro-

9

130  —

govi v primerni razdalji ter si pripovedovali novice
iz domovine in govorili o zadnjih pismih, ki so jim
jih donesli »lovci« od sorodnikov in žen.

— »Moja« mi piše, je izpregovoril Kerjegon, da
je ravnokar dobila majhnega, ki smo ga pričakovali,
sedaj jih imamo ravno dvanajst.

Nekemu drugemu je povila žena dvojčke, in tretji
je pripovedoval, da se je omožila lepa Ivanka Caroff,
ki je bila pri Islandcih prav dobro znana — z nekim
bogatim, pohabljenim starcem iz okraja Plourivo.

Videli so se kakor skozi bele tančice, in zdelo se
je, da izpreminja to tudi njihove glasove, ki so pri¬
hajali pridušeno, kakor iz neznanih daljav.

Jan ni mogel odtrgati očij od majhnega, že sta¬
rikavega možička ; bil je prepričan, da ni tega ribiča
še nikdar nikjer videl, pa vendar ga je bil ta takoj
pozdravil, kakor intimen znanec: »Dober dan, moj
veliki Jan ;« bil je grd, podoben opicam, in tudi nje¬
gove bodeče oči, s katerimi je neprestano mežikal, so
imele nekaj zlobnega, opičjega na sebi.

— Meni so poročali, je izpregovoril zopet Lar-
voer s »Kraljice Berte«, o smrti vnuka stare Ivone iz
Ploubazlaneca. Služil je sedaj pri mornarici, kakor
veste, in poslali so ga na Kitajsko. Škoda za fanta!

Vsi, kar jih je bilo na krovu »Marije«, so uprli
oči v Jana, da bi videli, če mu je že znana ta ne¬
zgoda.

— Da, je dejal s tihim glasom in ponosnim, ma-
lovažnim izrazom, pisal mi je o tem moj oče v svojem
zadnjem pismu.

— 131  —

Vsi so ga gledali, radovedni, je li kaj žalosten,
in to ga je dražilo.

Naglo so krožile njihove govorice skozi bledo
meglo, ker minute njihovega čudnega sestanka so po¬
tekale.

— Moja žena mi tudi piše, je nadaljeval kapitan
Larvoer, da je zapustila hči gospoda Mevela mesto in
da biva v Ploubazlanecu ter streže svoji stari teti
Ivoni; sedaj si služi kruh z delom svojih rok. Sicer
sem bil pa jaz vedno prepričan, da je to dobro, po¬
gumno dekle vkljub svoji gosposki obleki in na¬
vadam.

In zopet so se vsi ozrli na Jana ; to mu je bilo
že preveč, in jezna rdečica mu je stopila v porja¬
vela lica.

S to pohvalo, ki je veljala Marjetici, se je končal
razgovor z mornarji »Kraljice Berte«, ki je prišla
danes poslednjič v dotiko z živimi bitji. Nekaj trenut¬
kov sem so že postajali njihovi obrazi bolj nejasni,
njihova ladja že ni bila več tako blizu, in kar naen¬
krat niso čutili mornarji na »Mariji« ničesar več, ka¬
mor bi uprli svoje drogov'6 ; konci njihovih vesel in
kolov so se zmajali v praznem prostoru ter popadali
drug za drugim v morje, kakor velike, mrtve roke.
Potegnili so jih torej na ladjo ter jih odložili: »Kra¬
ljica Berta« se je potopila v globoko meglo ter bli¬
skoma izginila, kakor izginejo oblike transparenta, če
si ugasil luč za njim. Hoteli so še zaklicati nekaj v
slovo, toda nič ni odgovorilo njihovim klicem, — samo
zmeden šum njihovih lastnih glasov, kakor slabotno
ječanje; spogledali so se plaho...

9 *

— 132  —

»Kraljice Berta« se ni vrnila z drugimi ladjami
z Islanda, in ko so dobili mornarji na »Samuel -Aze-
nidu« v nekem fjordu ostanke razbite ladje, ki je bila
brezdvomno »Kraljica Berta«, so jo nehali pričako¬
vati ; meseca oktobra so bila potem vpisana imena nje¬
nega moštva v cerkvi na črne plošče.

Po onem dnevu, ko se je sešla »Marija« s »Kra¬
ljico Berto«, je ostalo morje ves čas do vrnitve v do¬
movino lepo mirno; toda tri tedne poprej je bil pri¬
divjal od zahoda silen piš, ki je odnesel več mornar¬
jev ter potopil dve ladji. Mornarji na »Mariji« so se
večkrat spominjali Larvoerjevega čudnega nasmeha;
čudne misli so jim prihajale, in sklepali so to in ono.

Več ko enkrat je videl Jan v sanjah grdega človečka
z opičjim obrazom, in marsikateri se je strahoma
vprašal, če niso govorili ono jutro z mrtveci...

XII.

Poletje je potekalo, in koncem avgusta, ko so se <

prikazale zjutraj prve megle, je bilo videti tudi
Islandce, ki so se vračali domov.

Že tri mesece sta stanovali Marjetica in stara
Ivona skupaj v Ivonini koči; Marjetica je zavzela mesto
hčere v tem zapuščenem domu umrlih mornarjev. Pri¬
nesla je vse, kar so jej bili pustili, ko je bila pro¬
dana hiša njenega očeta: svojo lepo, »gosposko« po¬
steljo in svoja lepa raznobarvna krila. Naredila si je
sama novo črno obleko po zelo priprostem kroju ter
nosila črno, nabrano avbo iz debelega muslina, kakor
stara Ivona.

— 133  —

Vsak dan je šivala v mestu pri premožnih ljudeh
ter se vračala še le zvečer domov. Na potu je ni nihče
nadlegoval; ostala je še vedno malo ponosna, in fantje
so čutili nekako spoštovanje do nje ; kadar so jo po¬
zdravljali, so se jej še odkrivali, kakor nekdaj.

V prijetnem poletnem mraku se je vračala iz Pa-
impola po oni dolgi poti ob skalnem obrežju ter dihala
sveži morski zrak, v katerem se človek tako oddahne.
Šivanje ni škodilo njenim lepim oblikam — kakor se
to zgodi pri drugih, ki so vedno sklonjene nad delom
— in ko je gledala morje, se jej je vzravnala lepa
postava, prsi so se jej širile; gledala je na morje, na
široko morje, po katerem je plul Jan, daleč, bogve kje...

Ista pot je vodila tudi na njegov dom. Ko bi bila
šla še nekoliko dalje po skalnati planjavi, čez katero
je bril večen veter, bi bila prišla v vasico Pors-Even.
Tam rastejo drevesa nizko med skalami, vsa pokrita
s sivim mahovjem, upognjena od zahodnih vetrov.
Pač nikdar več ne pride v Pors-Even, dasi je bil
komaj pol milje daleč; toda jedenkrat v svojem živ¬
ljenju je bila tam, in to je bilo dovolj, da jej je po¬
stala ta pot nad vse draga. Jan je šel gotovo pogo¬
stokrat po tej poti, in izpred vrat svoje koče bi ga
lahko videla, ko bi stopal po goli planjavi med nizkim
bodičjem. In zato je ljubila to zemljo krog Ploubazla-
neca ; skoro srečno se je čutila, da jo je zanesla usoda
v ta kraj, nikjer drugje v okolici bi ne mogla živeti.

Včasih, proti koncu avgusta, zaveje od juga sem
topel dih čez to zemljo ; in pridejo svetli večeri; žarki
velikega solnca odsevajo iz daljne, boljše dežele vse
tja čez bretonsko morje. Pogosto je zrak čist in miren,
in nikjer ni videti niti najmanjšega oblačka.

— 134  —

Ob času, ko se je Marjetica vračala, je že padala
noč na pokrajino, predmeti so se začenjali spajati v
nejasne sence. Tupatam se je dvigal na kaki višini
šop bodičja izmed dveh skal, podoben razkuštranemu
grmiču; niže doli so rastle temne gruče skrivljenih
dreves, in kaka kočica s slamnato streho je dvigala
svoje nizko, grbasto zidovje nad planjavo. Povsod na
razpotjih so širili stari križi svoje črne roke, kakor
bi viseli na njih resnični ljudje, in v daljavi se je
svetil preliv La Manche ter odseval kot veliko ru¬
meno zrcalo na nebu. In to nebo se je že raračilo ter
zatemnevalo nizko na obzorju. Toda celo ti tihi lepi
večeri so bili v tej deželi otožni; na vsej krajini je
ležalo nekaj vznemirjajočega, od morja sem je priha¬
jala neka tajinstvena groza. Saj je toliko ljudij zau¬
palo svoje življenje temu morju, čegar večna grožnja
se je samo potajila pod gladko površino.

Marjetica je presanjala vso pot, in nikdar se jej
ni zdela predolga. Dihala je vase s soljo napojen
zrak in prijeten vonj tistih majhnih cvetlic, ki rastejo
na skalnih bregovih med suhim trnjem. Ko bi ne bilo
babice Ivone, bi se bila gotovo rada še pomudila na
tej ozki stezi, posejani z bodičjem, ter sanjala, kakor
lepe gospodične, ki se izprehajajo v poletnih večerih
po alejah.

Včasih so se jej vzbudili spomini na otročja leta,
ko je hodila po teh stezah ; ali ljubezen je sedaj po¬
temnila te spomine ter jih potisnila v ozadje. Vkljub
vsemu je morala smatrati tega Jana za nekakega že¬
nina, ponosnega ženina, ki se je ogiblje in jo prezira,
katerega ne bo mogla nikdar imenovati svojega; ali

— 135  —

hotela mu je ostati v srcu zvesta, skrivaj, da ne bo
nihče vedel za to. Za trenutek je bila vesela, da je
bil na Islandu; tam jej ga je varovalo vsaj morje, na
onih samotnih globinah se ni mogel udati nobeni
drugi...

Res se je imel sedaj v kratkem vrniti, toda pri¬
čakovala je njegov prihod bolj mirno nego druga leta.
čutila je, da je ne bo zaradi njene revščine nič bolj
zaničeval — saj ni bil tak, kakršni so drugi mladenči.
— In potem, smrt ubogega Silvestra ju je tudi gotovo
zbliževala. Ko pride domov, pač obišče babico
svojega prijatelja; in sklenila je, da ostane doma za
ta obisk, to se jej ni zdelo prav nič nedostojnega.
Delala se bo, kakor da se ne spominja ničesar, ter
govorila ž njim kakor s starim znancem; celo ljubez¬
niva bo ž njim kakor s Silvestrovim prijateljem, in
skušala bo biti naravna. In kdo ve? morda se jej po¬
sreči, da postane njegova sestra, sedaj ko nima ni¬
kogar na svetu; da jo bo tolažilo njegovo prijatelj¬
stvo ; da poprosi od njega prijateljstvo kot za¬
slombo, oporo, v jasnih besedah, da morda ne dobi
napačnih mislij, da želi ona skrivaj možitve. Vedela
je, da je samo trmast in plah, da hoče biti neodvisen,
v resnici pa je bil dober, prostodušen človek, ki je
zmožen umeti vse dobro, kar pride od srca.

Kaj pač občuti, ko jo bo videl tako ubogo v tej
zapuščeni, na pol podrti kočici?... Da, ubogo! Zakaj
babica Ivona je bila preslaba, da bi hodila prat ter
prislužila kak novec, imela je samo še svojo majhno
pokojnino kot vdova. Res da ni mnogo več jedla, in
obe sta izhajali skromno brez tuje pomoči...

m  —

Ko je prišla Marjetica domov, je bilo vselej že
popolnoma temno. Do vrat je vodila razhojena kame-
nita steza, kajti koča je stala nekoliko pod potjo, kjer
so se nagibala tla proti obrežju. Bila je skoro skrita
pod rjavo slamnato streho, podobna mrtvi živali, ki
leži pod svojimi trdimi, namršenimi ščetinami. Zidovi
so bili temni kakor kamenje na okrog, porastli z ma-
hovjem in zelenimi šopi kohlearije. Po treh stopnicah
se je prišlo do vrat, ki so se odpirala s pomočjo vr¬
vice, napeljane skozi majhno luknjico. Pri vstopu je
bilo videti najprej majhno okence, ki je bilo vzidano
v nasprotno steno ter gledalo na morje, od koder je
prihajala zadnja svetloba v bledo-rumenih odsevih.
Na velikem ognjišču so gorele dišeče bukove in smre¬
kove trske, ki jih je bila nabrala stara Ivona po
potih ; ona sama je sedela za ognjem ter pazila na
večerjo. Na glavi je imela samo ozko ruto, ker se jej
je zdelo avbe škoda. Njen še dovolj lep profil se je
jasno razločeval v svitu rdečega ognja. Dvignila je
proti Marjetici svoje trudne oči. Te oči so bile nekoč
rjave, sedaj pa so izgubile skoro barvo, bile so motne,
nemirne, obledele od starosti. Vsak večer je sprejela
Marjetico z istimi besedami:

— Moj Bog, kako si nocoj pozna, hčerka moja!...

— Ne vendar, babica, je odgovarjala Marjetica
ljubeznivo, ker je bila že navajena na to. Nič pozneje
nego navadno.

— Oh!... meni pa se je zdelo, da je že tako
pozno.

In potem sta večerjali na stari, obrabljeni mizi,
ki je bila pa vendar še močna kakor štor debelega

— 137  —

hrasta. In muren jima je prepeval vsak večer svojo
srebrno pesemco.

Na jednem koncu koče je stala lesena stena,
okrašena z zelo jednostavnimi rezbarijami, ki so bile
sedaj že vse piškave in razjedene. Tu zadaj so bile
skrite postelje, na katerih se je rodilo toliko krepkih
ribičev in kjer so umirale njihove ostarele matere.

Na črnih stebrih pod stropom je viselo zelo staro
kuhinjsko orodje, zvežnji suhe trave, lesene žlice in
prekajena slanina. Tudi nekaj starih mrež je bilo tu,
ki so spale pod stropom od smrti zadnjega Moana, ki
je bil ponesrečil na morju ; sedaj so jih hodile po
noči glodat podgane.

V kotu je stala Marjetična postelja, pogrnjena z
belim platnom. To je bilo jedino, kar je dajalo tej
uborni keltski koči sveže in prijazno lice.

Na granitni steni je visel okvir s Silvestrovo
sliko. Poleg nje je obesila babica tudi njegovo bojno
svetinjo in dvoje mačkov iz rdečega sukna, kakoršne
nosijo mornarji na levem rokavu; ta dva sta bila
nekoč Silvestrova. Marjetica pa je ovila krog slike
mrtvaški venec iz črnih in belih biserov, s kakoršnimi
ovijajo v Bretaniji slike umrlih. Tu je bil njegov
borni mavzolej, vse, kar je hranilo spomin nanj v
njegovi bretonski domovini...

Po letu sta hodili zgodaj spat, da ni bilo treba
žgati luči; kadar je bilo zunaj lepo, sta sedeli nekaj
časa na kameniti klopi pred hišo ter gledali ljudi, ki
so hodili po poti nad njima.

Potem je legla stara Ivona na svoje ležišče za
leseno pregrajo, — in Marjetica na svojo lepo gospo-

— 138  —

sko posteljo. Zaspala je dovolj hitro, ker je čez dan
mnogo delala in mnogo hodila. Mislila je na povratek
Islandcev, toda mirno in odločno, brez prevelikega
razburjenja...

XIII.

Toda nekega dne, ko je čula v Paimpolu, da se
je »Marija« ravnokar vrnila, se je je polastila mrzlična
vznemirjenost. Vse njeno mirno pričakovanje jo je
hipoma zapustilo. Končala je v naglici delo ter se od¬
pravila proti domu prej nego navadno, nevede prav,
zakaj, — in ko je hitela po poti, je spoznala od daleč
Jana; šel jej je nasproti!

Noge so se jej pošibile, da se je skoro zgrudila.
Bil je že čisto blizu, komaj kakih dvajset korakov
pred seboj je razločevala njegovo ponosno postavo in
kodraste lase pod ribiško čepico. To je prišlo res tako
nepričakovano, da se je resnično ustrašila in bi bila
skoro izgubila ravnotežje. O, ko bi morda zapazil
njeno razburjenost! Umrla bi od sramu... In potem
se jej je tudi zdelo, da je razmršena in videti utru¬
jena, ker je tako hitela z delom. Dala bi bila ne vem
kaj, da se je mogla skriti med bodičje ali izginiti v
kako podzemljsko luknjo. Sicer je bilo videti, kakor
bi se je hotel tudi on ogniti. Toda bilo je že pre¬
pozno : srečala sta se na ozki stezi.

Da ne bi zadel ob njo, je skočil na rob poti,
kakor splašen konj ter se skrivaj plaho ozrl vanjo.

Tudi ona je dvignila za pol sekunde oči proti njemu
ter ga nehote pogledala proseče, v strahu. In to sta

139  -

se tako nehote za trenutek srečala njuna pogleda, so
se njegove sive punčice raztegnile, v njih se je po¬
svetilo nekoj kaker velika, jasna misel, po obrazu pa
je zardel vse tja do senc, vse tja do svetlih kodrov.

Privzdignil je čepico ter pozdravil :

— Dober dan, gospodična Marjetica !

— Dober dan, gospod Jan, mu je odvrnila ona.

In to je bilo vse; že je bil odšel dalje. Nadalje¬
vala je svojo pot. Trepetala je še po vsem telesu, toda
čim se je Jan oddaljeval, je čutila, kako se jej za¬
čenja kri polagoma pravilno pretakati in kako se jej
vračajo moči...

Ko je prišla domov, je sedela babica v kotu ter
si tiščala glavo z rokama. Jokala je in se smejala, vse
ob jednem, kakor majhni otroci; bila je vsa razmr-
šena, še tisto malo las, kar jih je imela, jej je zlezlo
izpod traku kakor šop osivelega prediva.

— Ah, Marjetica! — mladega Gaosa sem srečala
tam pri Ploukerzelu, ko sem se vračala domov z drvmi;
— govorila sva o Silvestru, lahko si misliš. Prišli so
danes zjutraj z Islanda, in že popoldne me je prišel
obiskat, pa me ni bilo doma. Ubogi dečko, tudi njemu
so stopile solze v oči... Spremil me je do vrat, Marje¬
tica moja zlata, ter mi nesel butarico...

Poslušala je stoje, in srce se jej je stiskalo. Tako
je bil torej pri kraju ta Janov obisk, na katerega je
toliko računala, pri katerem mu je hotela toliko po¬
vedati. Pri kraju za vselej ! Bilo je končano...

Tedaj se jej je zazdela kočica še bolj zapuščena,
uboštvo še bolj kruto, svet še bolj prazen, — in po¬
vesila je glavo in umrla bi bila od žalosti.

— 140  —

XIV.

Počasi, natihoma je prišla zima, kakor bi se po¬
lagoma spuščal na zemljo mrtvaški prt. Sivi, oblačni
dnevi so potekali leno drug za drugim, ali Jana ni
bilo več, in Marjetica in Ivona sta živeli sami, zapu¬
ščeni.

Z mrazom je postalo tudi njuno življenje težje
— in dražje.

In potem so bile tudi s staro Ivono vedno večje
težave. Njena uboga glava se je začela mešati; po¬
stajala je sitna, godrnjala je ter seje jezila brez vzroka ;
jedenkrat ali dvakrat na teden jo je redno prijemala
ta slabost, kakor razvajene otroke.

Uboga starka !... V svojih dobrih dnevih, ko je
bilo zopet za nekaj trenutkov svetlo in jasno v njeni
glavi, je bila še vedno tako dobra in ljubezniva, da
je Marjetica ni nehala ljubiti in spoštovati. Vse njeno
življenje je bilo sama dobrota; sedaj pa, ko se je bli¬
žal konec, se je vzbudila vsa zlobnost, ki je spala na
dnu njenega bitja, vse grde, umazane besede, katerih
ni hotela in mogla govoriti v življenju, so jej priha¬
jale sedaj na jezik. Kaka kruta skrivnost tiči v tem
počasnem umiranju duše!

Začela je tudi popevati, in to je bilo še huje po¬
slušati nego izbruhe njene jeze; pela je pa vse vprek,
kar jej je prišlo na um, naj si že bodo mašne molitve
ali pa umazani kupleti, katere je čula pred davnim
časom, ko so jih prepevali mornarji v pristanišču. Tudi

— 141  —

»pesem o paimpolskih dekletih« je znala, ali pa je zi¬
bala svojo staro glavo, udarjala z nogo takt ter pela :

Moj mož je odšel na Island,

Odšel je na lov na daljni Island ;

Pustil me je samo brez novcev doma,

A kaj !... tra la, trala, la la ...

Denar že dobim !

Denar že dobim !...

Potem je ponehala hipno, kakor bi odrezal, ter
široko odprla oči, ki so gledale mrtvo v daljavo, —
umirajoč plamen, ki še enkrat vsplapola, predno ugasne.
In potem je sklonila glavo ter ostala dolgo nepremično
na mestu ; spodnja čeljust se jej je obesila navzdol
kakor mrtvecu.

Tudi snažna ni bila več, in to je bila nova te¬
žava, na katero Marjetica niti računala ni.

Nekega dne se kar naenkrat ni mogla več spom¬
niti svojega vnuka.

— Silvester? Silvester?... je ponavljala zamiš¬
ljeno, kakor bi se hotela spomniti, kdo more to biti.
Ah, Marjetica, saj veš ! Kdo sem bila mlada, sem imela
toliko sinov in hčera, hčera in sinov, da sedaj v
resnici...

In zamahnila je s svojimi ubogimi, nagubanimi
rokami skoro brezskrbno po zraku, kakor bi je to ne
brigalo dalje...

Drugega dne pa se ga je čisto dobro spominjala.
Pripovedovala je tisoč stvarij, ki jih je storil ali rekel,
in jokala je za njim ves božji dan.

Oh, tisti dolgi zimski večeri, ko ni bilo drv, da
bi jih deli na ogenj ! Marjetica je morala delati v

— 142  —

mrazu, delati, da si zasluži vsaj kruha. Še predno je
mogla iti spat, je morala končati šivanje, ki ga je pri¬
nesla vsak večer iz Paimpola.

Babica Ivona je sedela mirno na ognjišču. Grela
si je noge pri umirajoči žrjavici ter tiščala roke pod
predpasnikom. Toda hotela je tudi kramljati z Mar¬
jetico.

— Nocoj samo molčiš, Marjetica. Zakaj to? Svoje
dni sem poznala dekleta tvoje starosti, ki so vedela
kaj povedati. Zdi se mi, da bi ne bilo tako žalostno
tu pri nama, ko bi hotela ti malo govoriti.

In Marjetica je začela pripovedovati razne no¬
vice, ki jih je bila zvedela v mestu, ali pa je našte¬
vala osebe, katere je srečala na potu ter govorila
sploh o stvareh, ki so bile njej in vsem deveta briga.
Potem pa je obstala sredi pripovedovanja, ko je vi¬
dela, da je uboga starka zaspala.

Nič živega, nič mladega ni bilo krog Marjetice,
nič mladosti, ki bi bila klicala njeno mladost. Samotno
in brezplodno je hirala tu njena lepota...

Morski veter, ki je pihal skozi špranje, je majal
plamen njene luči, in šumenje valov je bilo čuti kakor
na ladji. Poslušala je ter se z bolestjo spominjala
Jana, ki je bil doma sredi tega šumenja. V dolgih,
strašnih nočeh, ko je zunaj divjal in tulil vihar v črni
temi, je mislila z večjo tesnobo na Jana.

In potem sama, vedno sama s to spečo babico !
Dostikrat jo je bilo strah, in ozirala se je plaho po
temnih kotih. Mislila je na mornarje, ki so se rodili
v tej koči in živeli v njej ter poginili na morju v
takih viharnih nočeh. Ko bi se vrnile njihove duše ?

— 143  —

Navzočnost te starke, ki je bila sama že na pol duh,
je ne bi mogla obvarovati pred temi mrtveci...

Naenkrat se je stresla od glave do nog. Iz kota
pri ognjišču je prihajal tenek, ubit glas, kot pridu¬
šena piščal. Z lahkim, veselim glasom, ki je zazebel
v dušo, je poskušala starka peti:

Moj mož je odšel na Island;

Pustil me je samo brez novcev doma,

A kaj!... trala, trala, lala...

In tedaj je spoznala Marjetica tisti čuden strah,
ki ga občutimo v družbi blaznih...

Zunaj pa je lil dež, neprenehoma, kakor bi iz¬
viral. Slišati je bilo, kako je curljal po zidovih na
mokra tla. Na staro z mahom porastlo streho so udar¬
jale deževne kaplje vedno na isto mesto, neutrudno,
monotono, z vedno istim žalostnim glasom. Mestoma
so že premočile strop ter kapale na ilovnata tla, v
katera je bilo vdelano kamenje, školjke in nabrežni
pesek.

Vse na okrog je bila sama voda, ki je zavijala
vso hladno, brezkončno maso; razpršila so je po zraku
ter se podila v drobnih, bodečih kapljicah skozi temo,
da je bila videti še bolj gosta. In koče, razpršene krog
Ploubazlaneca, so se zdele še bolj oddaljene druga
od druge.

Nedeljski večeri so bili za Marjetico še najbolj
žalostni, ker je videla, kako vlada krog nje samo ve¬
selje. Celo v te izgubljene obrežne kočice je prinesla
vsaka nedelja neko skromno radost. Vselej se je našla
tupatam kaka koča, zaprta proti gostemu dežju, iz
katere je donelo zamolklo petje. Notri so sedele za

— 144

mizami vrste pivcev ; mornarji so se sušili pri zaka¬
jenih plamenih. Stari so se zadovoljili z žganjem,
mladi so se zabavali z dekleti. Pili so vsi do pijanosti
in peli, da je bilo oglušeti. In za njihovimi hrbti je
pelo morje, njihov prihodnji grob, ter polnilo noč s
svojim silnim orjaškim glasom...

Včasih so prihajale po poti mimo Ivonine koče
gruče mladih fantov. Vračali so se iz onih gostiln zelo
pozno, v družbi deklet. Za dež se niso dosti zmenili,
saj so bili vajeni viharju in valovom. Marjetica je po¬
slušala njihovo petje in kričanje, ki je včasih nagloma
zadonelo skozi šumenje viharja in valov. Skušala je
razločiti Janov glas, in vstrepetala je vselej, kadar se
jej je zazdelo, da ga je spoznala.

Res, to ni bilo lepo od tega Jana, da ju ni prišel
več obiskat; in živeti tako hrupno takoj po Silvestrovi
smrti, — vse to mu ni bilo prav nič podobno ! Ne,
ona ga ni več razumela, — in vkljub vsemu ga ni
mogla pozabiti, ni mogla verjeti, da je slab človek.

Res pa je bilo vendar, da je živel Jan, odkar se
je bil vrnil domov, zelo veselo življenje.

Najprej so odplule ladjice, kakor vsako leto v
oktobru, v biskajski zaliv, — in to je za Islandce vse¬
lej doba veselja in uživanja. Takrat imajo v žepih ne¬
koliko denarja, ki ga lahko brez skrbi potrosijo. Ka¬
pitani jim namreč dajo nekaj predplačila na njihov
delež na lovu, ki se jim izplača šele po zimi.

Šli so, kakor po navadi, iskat soli na otoke, in
Jan se je zaljubil v Saint-Martin-de-Re v rjavo dekle,
ki je bilo že prejšnjo jesen njegova ljubica. Sprehajala
sta se skupaj pri poslednjih toplih žarkih jesenskega

145  —

solnca po rdečih vinogradih; tu .so prepevali škrjanci,
tu je dišalo po zrelem grozdju, divjih nagelčkih in
drugih obrežnih rastlinah. Skupaj sta pela in plesala
zvečer po trgatvi. Napajala sta se s sladkim vinom in
opojno ljubeznijo.

Potem je odplula »Marija* do mesta Bordeaux.
Tam je našel v veliki, z zlatom okrašeni kavarni lepo
pevko, ki mu je bila dala pred leti uro, in dovolil jej
je milostno, da ga je zopet oboževala teden dnij.

Ko se je vrnil meseca oktobra v Bretanijo, ga je
povabilo več prijateljev v svate. Tako je bil vedno v
praznični obleki, dostikrat pijan, zlasti po polnoči, ko
je nehal ples^ Vsak teden je doživel kaj novega, kar
so dekleta hitro nesla Marjetici na uho ter pri tem se¬
veda še precej pretiravala.

Trfkrat ali štirikrat ga je oddaleč videla, ko seje
vračala domov po poti, ki vodi v Ploubazlanec. Toda
imela je vselej dovolj časa, da se mu je ognila. Tudi
on jo je ubral preko polja, kadar jo je zagledal. Ogi¬
bala sta se sedaj drug drugega, kakor da sta se na
tihem sporazumela.

XV.

V Paimpolu živi debela ženska, imenovana gospa
Tressouleur. V jedni izmed ulic, ki vodijo proti pri¬
stanišču, ima gostilno, pri Islandcih zelo priljubljeno.
Tu sem prihajajo kapitani in posestniki ladij, izbirajo
najmočnejše mornarje ter pijejo ž njimi.

Nekoč je bila lepa, in še sedaj je z ribiči dovolj
ljubezniva. Toda zrastle so jej brke, postala je široka

to

146  —

in dobila je umazana usta. Sicer skozi in skozi gostilni¬
čarka, je vendar pokrita z belo avbo kakor nuna.
Sploh se opaža na njenem obrazu nekaj pobožnega,
ker je rojena Bretonka. V njeni glavi so zapisana ka¬
kor v registru imena vseh domačih mornarjev ; ona
pozna dobre in slabe in ve o vsakem posebe, koliko
je vreden in koliko zasluži.

Nekega dne v mesecu januvarju je prišla Marje¬
tica k tej ženski, da jej naredi novo obleko. Sobo, v
kateri je šivala, je ločila samo tenka stena od gostil¬
niških prostorov...

V hišo gospe Tressouleur se pride skozi starinska
vrata, vzidana med masivnimi granitnimi stebri. Ka¬
dar pritisneš za kljuko, se odpro ta vrata sama, ker
se vsak hip zažene vanje s ceste silna sapa, ki potisne
človeka v sobo, kakor bi ga kdo porinil v hrbet. Soba
je nizka in globoka, prevlečena z belim apnom in okra¬
šena s slikami v zlatih okvirjih. Tu je videti samo
ladje, ki plujejo proti pristanu ali pa se potapljajo
sredi morja. V kotu na konzoli stoji kamenita podoba
matere božje, ovenčana z umetnim cvetjem.

Ti stari zidovi so čuli že dokaj glasnega petja
mornarjev, videli so že dokaj hrupnega, divjega ve¬
selja. Tu so se zbirali v starodavnih, nemirnih časih
korzarji, in dandanes hodijo tu sem Islandci, ki se ne
razlikujejo mnogo od svojih prednikov. In mnogo člo¬
veških življenj se je zaigralo in odločilo v pijanosti
za temi hrastovimi mizami.

Marjetica je torej šivala v svoji sobici ter poslu¬
šala pogovor, ki se je vršil za steno med gospo Tres¬
souleur in dvema »penzijonistoma«, ki sta ga počasi
srkala.

— 147

Stara dva sta govorila o lepi novi ladji, ki so jo
gradili v pristanišču. Bila sta mnenja, da ne bo še
tako hitro dodelana, da bi se mogla udeležiti prihod¬
njega lova na Islandu.

— E, seveda ne bo gotova ! je ugovarjala gostil¬
ničarka. Ce vama pa rečem, da je že včeraj najela
moštvo! Vsi, kar jih je bilo poprej pod kapitanom
Guermeurjem na »Mariji«, ki bo sedaj prodana in raz¬
drta, pridejo sedaj na »Leopoldino«. Pet mladih fan¬
tov je podpisalo včeraj pred mojimi očmi pogodbo,
tu, — pri tej mizi, — z mojim peresom. — Tako ! —
In rečem vama, lepi fantje! Laumec, Tugdual Caroff,
Ivon Duff, mladi Keraez iz Tregurera, —in veliki Jan
Gaos iz Pors-Evena, ki velja za tri druge!

»Leopoldina!«... Komaj je začula Marjetica ime
te lepe ladje, ki bo nosila odslej Jana na svojem
krovu, že se jej je vtisnilo v spomin neizbrisno, za
večno.

Ko je prišla zvečer v Ploubazlanec ter šivala pri
svoji mali svetilki, jej je samo to ime neprenehoma
šumelo po glavi. In že to jo je navdajalo z neko tajno
žalostjo. Imena oseb in imena ladij imajo svojo lastno
fizijonomijo, rekel bi, neko skrivno misel. In ta nova,
nenavadna beseda, »Leopoldina*, jej ni dala miru.
Preganjala jo je in mučila kakor neznana, sovražna
sila. Pričakovala je pač, da odpotuje Jan tudi letos z
»Marijo«. To je poznala, bila je že na njenem krovu,
in vedela je, da jo je varovala Marija vsa dolga leta
na njenih nevarnih potih. In za to jo je vznemirjala
ta nepričakovana izprememba.

10*

— 148  —

Toda kmalu si je začela prigovarjati, da je vse
to nič več ne briga, da se je vse, kar je v zvezi z Ja¬
nom, ne tiče prav nič več. In zares, kaj je moglo biti
njej na tem, je li on tu ali tam, na tej ali oni ladji,
doma ali na daljnem morju?.... Ali se bo čutila bolj
ali manj nesrečno, kadar bo on na Islandu, ko posije
zopet toplo poletno solnce na samotne koče in zapu¬
ščene, skrbne žene, ki žive v njih ; ali tedaj, ko začne
na novo jesen ter privede ribiče zopet v domovino ?...
Vse to je bilo zanjo jednako brez pomena, jednako
brez veselja in brez nade. ■ Med njima ni bilo več ni-
kake vezi, ničesar več, kar bi ju zbliževalo, saj je po¬
zabil celo na ubogega Silvestra. — Morala sta se torej
udati v zavest, da so pri kraju te jedine sanje, to je-
dino hrepenenje njenega življenja. Treba se bo ločiti
od Jana, od vsega, kar je v zvezi ž njim, celo od imena
»Island«, pri katerem je vselej zatrepetala v neki tajni,
božajoči bolesti zaradi Jana. Odpoditi bo treba vse
te misli, pomesti vse to iz možganov in si dopove¬
dati, da je končano, končano za vselej...

Ozrla se je sočutno na ubogo staro ženo, ki je
zaspala na ognjišču. Potrebovala je njene pomoči, toda
skoro pride čas, ko umre tudi babica. In potem, čemu
delati, čemu se ubijati, čemu živeti?...

Zunaj se je zopet dvignil zahodnik z novo silo;
deževne kaplje so začele iz nova svojo tiho, tožečo
godbo, tisto monotono, hladno godbo. In tudi iz nje¬
nih očij so začele teči solze, solze zapuščene sirote. Na
ustnicah je začutila njihovo slano grenkobo, in tiho
so kapale na njeno šivanje, kakor tisti poletni deževi,
ki jih ne pripodi nikak veter, ki se vsujejo nepriča-

— 149  —

kovano, v težkih kapljah iz prenapolnjenih oblakov.
Nič več ni videla, čutila se je uničeno, stemnilo se jej
je pred to grozno praznoto njenega življenja; zganila
je široko jopo gospe Tressouleur ter legla k počitku

Zeblo jo je v njeni ubogi, lepi, »gosposki« po¬
stelji: postajala je od dne do dne bolj vlažna in bolj
hladna, kakor vse, kar je bilo v tej koči. — Toda bila
je mlada, in jokala je toliko časa, da se je ogrela s
svojimi solzami. In potem je zaspala.

XVI.

Še je poteklo dovolj temnih, oblačnih tednov, na
to se se približali prvi dnevi februvarja, primerno lepi
in topli.

Jan se je vračal od posestnika ladje, kjer je prav¬
kar dobil izplačan svoj delež od zadnjega poletja, 1500
frankov. Nesel jih je, kakor po navadi, svoji materi.
Leto je bilo dobro, in zadovoljno je stopal proti
domu. —

Blizu Ploubazlaneca je zagledal čudno sliko: ob
poti je stala starka ter vihtela svojo palico, krog nje
pa gosta gruča fantalinov, ki so se jej režali v obraz...
Babica Moan !... Dobra, stara babica, katero je Silve¬
ster oboževal. Bila je vsa razvlečena in raztrgana.
Postala je jedna izmed onih ubogih, onemoglih stark,
ki so v šalo in zasmeh pouličnim otrokom !... Janu se
je zasmilila v srce.

Ploubazlaneški pobje so jej ubili njenega mačka.
Pretila jim je s palico, nevede, kaj bi storila od jeze
in obupa.

— 150  —

— Ah, ko bi bil on tu, moj ubogi vnuk, bi se ne
bili upali tega storiti, gotovo ne, grdobe paglave!...

Najbrž je padla, ko je tekla s palico za njimi.
Avba jej je zlezla čisto na stran, njena obleka je bila
vsa blatna, in pobje so jej celo rekli, da je pijana. V
Bretaniji se kaj takega večkrat pripeti ubogim star¬
kam, ki so doživele mnogo nesreče.

Toda Jan je vedel, da to ni res, da je Ivona do¬
bra, spoštovanja vredna starka, ki ne pije nikdar dru¬
gega nego vodo.

— Ali vas ni sram? je zavpil s svojim mogočnim
glasom, ki je trepetal od jeze.

In pobrali so se kakor poparjeni psički pred tem
velikanom.

Marjetica se je ob tem času ravno vračala iz Pa-
impola. Imela je polno naročje šivanja za zvečer. Že
od daleč je zapazila množico ter spoznala sredi med
njo babico Ivono. Prestrašena je stekla bliže, da bi
videla, kaj se jej je pripetilo, — in razumela je takoj,
ko je videla na tleh ubitega mačka.

Dvignila je svoje odkrite oči proti Janu in on ni
pobesil svojih. Da bi se drug drugemu ognila, na to
nista mislila sedaj. Samo zardela sta oba hkrati ter se
spogledala nekoliko zmedeno, ker sta bila tako blizu
drug drugemu. Toda spogledala sta se brez vsega so¬
vraštva, skoro prijazno, ker ju je družila v tem tre¬
nutku skupna misel, usmiljenje do uboge starke.

Že dolgo niso mogli trpeti šolski otroci tega ubo¬
gega mačka, ker je bil črn kakor satan. Toda bil je
dober mucek, in če si ga pogledal od blizu, se ti je
zdel prav mirna, pohlevna dušica. Otroci so ga lučali

1BI —

s kamenjem, da je kočno poginil. Jedno oko so mu pri
tem izbili. Uboga starka je pobrala mrtvo žival ter jo
odnesla za rep kakor zajčka. Vsa je trepetala od raz¬
burjenja in še vedno je grozila s palico ter tarnala:

Ah, moj ubogi vnuk, moj ubogi vnuk ! Ko bi bil
ti še na svetu, bi mi ne bili tega storili, gotovo ne!...

Solze so se jej ulile po nagubanih licih, in roke,
na katerih so se poznale debele modre žile, so se jej
tresle.

Marjetica jej je popravila ruto ter jo skušala tola¬
žiti z ljubeznivimi besedami. V Janu je vstajala jeza:
kako je vendar mogoče, da so otroci tako zlobni! Sto¬
riti kaj takega ubogi stari ženi! Skoro bi bile tudi
njega posilile solze. Ne zaradi te mačice, gotovo ne.
Mladi, krepki fantje, kakor on, ne čutijo nikakih po¬
sebnih simpatij do živali, čeprav se včasih radi igrajo
ž njimi. Toda v srce se mu je smilila ta otročja ba¬
bica, ki je nesla pred njim svojo ubogo, razbito mačko
za rep. Mislil je na Silvestra, ki je tako neizmerno
ljubil svojo babico. Kakšna bi morala biti njegeva bo¬
lest, ko bi mu bil kdo prerokoval, da bo končala
zasmehovana in revna svoje življenje !

In Marjetica je izpregovorila, kakor bi hotela
opravičiti nered na njeni obleki:

— Gotovo je padla, da se je tako pomazala. Res
ni njena obleka več nova, zakaj mi nismo premožni,
gospod Jan; toda včeraj sem jo še zakrpala, in danes
zjutraj, ko sem odšla, je bila vsa v redu in snažna,
verujte mi.

Tedaj jo je dolgo, globoko pogledal. To kratko,
priprosto pojasnilo ga je veliko bolj ganilo nego biga

— 152  -

ganile lepe fraze, očitanje in jok. Stopala sta dalje
drug ob drugem ter se počasi bližala kočici stare ba¬
bice. — Da je bila lepa kakor nobena druga, to je že
davno vedel, toda sedaj, ko je bila v uboštvu in ža¬
losti, se mu je zdela še lepša. Postala je v zadnjem
času bolj resna. Njene oči so gledale nekam strožje,
ali zdelo se je, da segajo vsled tega še globlje v dušo,
prav tja do dna. Tudi so bile njene oblike sedaj po¬
polnoma razvite. Njena lepota je dosegla višek.

In potem je bila tudi oblečena kot navadna ribiška
hči. Nosila je črno obleko brez vsakega nakita in čisto
priprosto avbo. In vendar je bilo na njej še nekaj go¬
sposkega, kar se skoro ni dalo določiti. To je bilo
skrito v njej ter se kazalo brez njene volje; ni se jej
moglo več očitati. Morda so se njene okrogle prsi in
njene roke zato lepše razvile, ker se je bolj stiskala
nego druge... Toda ne, to je ležalo v njenem tihem
glasu in v njenem pogledu.

XVII.

In spremljal ju je, — gotovo pojde ž njima do
doma.

Stopali so vsi trije, kakor bi šli za pogrebom
temu mačku, in ta sprevod je postal slednjič skoro
smešen. Tupatam so se že nasmihavale dobrodušne
mamice, ki so stale na vratih. V sredi je stopala stara
Ivona z ubitim mačkom; na njeni desnici Marjetica,
vsa pordela in zmedena, na levi Jan s ponosno dvig¬
njeno glavo in zamišljenega pogleda.

Med potjo se je bila uboga starka hitro umirila.
Popravila si je sama ruto ter začela molče opazovati

153

zdaj jednega zdaj drugega svojih spremljevalcev.
Njeno oko je bilo sedaj mirno in jasno.

Tudi Marjetica ni črhnila besedice, ker se je bala,
da bi dala s tem Janu priliko, da bi se poslovil. Ho¬
tela bi bila, da bi vedno počival na njej ta topel po¬
gled, ki ga je dobila od njega, da bi stopala z za¬
prtimi očmi in ne videla ničesar drugega, da bi sto¬
pala dolgo tako ob njegovi strani, kakor v sanjah, da
bi se ne vrnila še tako kmalu v svoje prazno, temno
domovje, kjer izgine vse to v prazen nič.

Na vratih je nastal trenutek neodločnosti, ko se
je zdelo, da so skoro nehala srca biti. Babica je vsto¬
pila, ne da bi se obrnila; potem Marjetica, počasi, ob¬
otavljaje se; in slednjič je vstopil še Jan...

Bil je na njunem domu prvikrat v svojem živ¬
ljenju; gotovo brez vsakega namena; kaj je neki
hotel?... Ko je stopil čez prag, si je snel klobuk.
Prvo, kar je zagledal, je bil Silvestrov portret, ovit z
majhnim mrtvaškim vencem iz črnih biserov. Približal
se mu je počasi, kakor grobišču.

Marjetica se je ustavila sredi sobe ter uprla roke
ob mizo. Jan se je sedaj ozrl krog sebe, in sledila je
tudi ona temu tihemu pogledu, ki je splaval po nju¬
nem uboštvu. Zares ubožno je bilo domovje teh dveh
zapuščenih bitij, ki sta se združili tu, vkljub vsemu
redu in vsej snagi, ki je vladala v njem. Morda se
mu vsaj malo zasmili, ko bo videl, v kaki rev¬
ščini živi tu med tem oglodanim zidovjem, pod slam¬
nato streho. Nič več nekdanjega bogastva, samo bela
postelja, lepa »gosposka« postelja jej je še ostala, in
nehote so obstale Janove oči na njej...

154  —

Ničesar ni izpregovoril... Zakaj neki ne odide?...
Stara babica, ki je bila še tako fina v svojih svetlih
trenutkih, se je delala, kakor da se ne zmeni zanj. In
tako sta stala drug pred drugim, nema in plaha, in
njuna pogleda sta se slednjič spojila kakor v priča¬
kovanju velikega vprašanja, ki ima priti vsak hip.

Toda trenutki so potekali, in zdelo se je, da po¬
staja njun molk vsako sekundo vstrajnejš/L In gle¬
dala sta se vedno bolj globoko, kakor da se ima zgo¬
diti nekaj velikega, svečanostnega, ki se mudi in noče
še priti.

— Marjetica, je izpregovoril s tihim, resnim gla¬
som, če ste še zadovoljni ..

Kaj jej je hotel reči?... Slutila je nekaj velikega,
odločilnega, ki je prišlo vanj hitro in nenadno, kakor
je bila pri njem sploh navada, in česar se ni še upal
izgovoriti...

— če ste še zadovoljni... Lov je bil dober to po¬
letje, prihranil sem si nekaj denarja...

če je še hotela!... Kaj je hotel? Je-li prav umela?
Bila je kakor uničena pod neizmernostjo tega, kar je
zaslutila v njegovem še neizgovorjenem vprašanju.

In stara Ivona je napela uho v svojem kotu, ču¬
tila je, da se bliža sreča njeni koči...

— Lahko bi se vzela, Marjetica, če ste še za¬
dovoljni.

... In potem je čakal njenega odgovora, zaman...
Kaj jej je tiščalo usta, da ni mogla izpregovoriti ?...
Čudil se je, strah ga je obšel, in ona je to dobro opa¬
zila. Oprta z rokama ob mizo, vsa bleda, je stala tu

- 155  —

široko odprtih očij, nema, otrpla, podobna umira¬
jočemu...

— Odgovori vendar, Marjetica, je izpregovorila
babica, ki se je bila dvignila ter prišla bliže. Vidite,
gospod Jan, to jo je iznenadilo; oprostite jej. Naj
pride k sebi, in odgovori vam takoj... Sedite malo,
gospod Jan, in pijte z nama kozarec jabolčnika...

Toda ne, Marjetica ni mogla odgovoriti; v svoji
ekstazi ni mogla najti besede več... Torej je bilo ven¬
dar res, da je bil dober, da je imel srce. Našla ga je
tu, svojega pravega Jana, takega, kakoršnega si je
vedno mislila sama pri sebi, vkljub njegovi krutosti,
vkljub njegovemu plahemu izogibanju, vkljub vsemu.
Dolgo jo je bil preziral, in danes je prišel po njo, —
danes, ko je bila revna. Da je ravnal tako, je imel
gotovo kak povod, katerega izve pozneje. V tem tre¬
nutku ni mislila na to, da bi ga vprašala za vzrok,
ali da bi mu očitala žalost svojih zadnjih dveh let...
Vse to je bilo sedaj pozabljeno, zdelo se jej je v jedni
sekundi tako silno daleč v tem sladkem vrtincu, kije
objel njeno življenje... Ostala je nema, toda njene mo¬
kre oči so mu govorile, kaj čuti zanj. Globoko, glo¬
boko so ga gledale te oči, in po licih so jej začele teči
debele, goste-solze...

— Bog vaju blagoslovi, otroka moja, je rekla
babica. In jaz ga hvalim od srca, vesela sem, da mi
je dal učakati to starost, da vaju vidim tako, predno
umrjem.

Stala sta nemo drug pred drugim, držeč se za
roke, nezmožna, da bi govorila. Nobene besede nista
našla, ki bi bila dovolj sladka, nobenega stavka, ki

— 156  —

bi bil izrazil, kar sta čutila, ki bi bil dovolj lep, da
prekine ta nebeški molk.

— Objemita se vsaj, otroka moja... In ne molčita
vendar tako!... Ah, ti moj Bog, kaka otroka!... Reci
mu vendar kaj, Marjetica... Ko sem bila jaz mlada,
smo se objemali, kadar smo bili zaročeni...

Jan je začutil v duši veliko spoštovanje do Mar¬
jetice, in odkril se je, predno se je sklonil k njej, da
jo objame, in zdelo se mu je, da je to prvi resni¬
čen poljub v njegovem življenju.

Tudi ona ga je objela ter mu pritisnila od vse
duše svoje sveže ustnice, še nevajene rafiniranih po¬
ljubov, na porjavelo lice. V zidu jima je začel peti
muren srečo ; danes se je oglasil resnično v pravem
trenutku. In Silvestrova slika se jim je smehljala izza
črnega venca. In vse je bilo videti hipoma pomlajeno
in oživljeno v tej mrtvi kočici. Skozi molk so plavale
tihe, neznane godbe. Celo bledi zimski mrak, ki je
prihajal skozi okence, je bil videti nocoj kakor čaro¬
ben sijaj...

Torej po vrnitvi z Islanda se bo vršila ta
stvar, otroka moja?

Marjetica je sklonila glavo. Island, »Leopoldina«,
— res, pozabila je že skoro te grozeče strahove, ki
so se postavili med njo in njeno srečo. Po vrnitvi
z Islanda!... Kako bo še dolgo to poletje pričakovanja
in strahu.

In tudi Jan je začel nemirno biti s peto ob tla,
s hitrimi, dobrimi udarci. Tudi njemu se je mudilo,
in sam pri sebi je naglo preračunil, bi se li dala praz¬
novati poroka pred odhodom na Island: toliko dnij,

— 157  -

da se pripravijo potrebni papirji, toliko dnij za okli¬
ce ; da, če se prav požurijo, bosta 20. ali 25. febru-
varja lahko že poročena, in če ne pride kaj poseb¬
nega, preživita še cel dolg teden v zakonu, predno
pride čas odhoda.

— Takoj grem, da se dogovorim z očetom. In
odšel je naglo, kakor da so vse minute njunega živ¬
ljenja odmerjene in dragocene...

Četrti del.

i.

Zvečer, ko se dela noč, posedajo zaljubljenci radi
po klopeh pred hišami.

Tudi Jan in Marjetica sta delala tako. Vsak večer
sta sedela pred vrati Moanove koče na stari kameniti
klopici. In tu sta se ljubila.

Drugi imajo pomlad, senco zelenih dreves, tople
večere, razcvele rože. Ona dva sta imela samo febru-
varski mrak, ki je padal na primorje, pokrito z bo-
dičiem in kamenjem. Nobene zelene vejice nad nju¬
nima glavama ni nikjer naokrog; samo neizmerno
nebo, po katerem so se podile počasi blodeče megle.
Namesto cvetlic samo rjave alge, ki so jih bili po¬
tegnili ribiči z mrežami na stezo.

Zime niso ravno ostre v teh pokrajinah, ker jih
ogrevajo tople morske struje; toda večeri so bili
vendar dostikrat hladni in vlažni, drobne, ledene,
komaj vidne kapljice so padale zaročencema na rame.

Ostala sta vsejedno zunaj, in prav dobro sta se
počutila. In ta klop, stara že nad jedno stoletje, se ni
čudila njuni ljubezni, saj je videla že dovolj drugih ;
slišala je že dovolj sladkih besed, ki so jih ponavljala
usta od rodu do rodu, vedno jednako. In videla je
pozneje, kako so prihajali isti ljudje kot oslabeli, tre¬
soči se starčki; sedeli so na istem mestu kakor pred

— 159  —

leti, da se navžijejo še malo svežega zraka ter si
ogrejejo stare ude pri zadnjih žarkih toplega solnca...

Od časa do časa je pomolila babica Ivona glavo
skozi vrata ter se ozrla na mlada dva. Ne morda
zato, ker bi bila v skrbeh, kaj počenjata, temveč iz
same ljubezni, ker ju je rada videla ; včasih ju je tudi
skušala spraviti v sobo.

— Mraz je, otroka moja, prehladita se. Bože moj,
je li to pametno, ostajati tako pozno zunaj?

Mraz!... Njima da bi bilo mraz? Saj se nista za¬
vedala ničesar, kar je bilo izven njune sreče, izven
sladke zavesti, da sta tesno združena, da ju ne more
ločiti nič več na svetu.

Ljudje, ki so prihajali zvečer mimo, po poti, so
čuli njune pritajene glasove, pomešane s šumenjem
morja, ki se je zaganjalo tam spodaj ob skale. To vse
je tvorilo harmonično godbo; sveži Marj etičen glas se
je menjaval z nizkim, težkim Janovim basom, ki je
imel sedaj vse polno sladkih, božajočih akcentov.
Tudi njuni senci sta se razločevali na granitnem zidu
za njunima hrbtoma: najprej bela Marjetična avba,
nato cela njena vitka postava V črni obleki, in ob njeni
strani široke rame njenega prijatelja. Nad njima ši¬
roka slamnata streha, in za vsem tem brezkončne,
mračne teme, brezbarvna praznina vode in neba...

Slednjič pa sta se vendar vsak večer vrnila v
kočo ter sedla na ognjišče. Stara Ivona je kmalu za¬
spala, glava se jej je sklonila na prsi, in prav nič ju
ni ovirala v ljubezni. In tako sta šepetala dalje, da
vsaj malo nadomestita molk preteklih dveh let. Hotela
sta se navžiti do cela teh lepih večerov, ki bodo skoro
končali.

— 160  —

Dogovorjeno je bilo, da bosta stanovala tu pri
stari babici, ki jima je hotela v oporoki zapustiti svojo
kočico. Za sedaj nista ničesar popravljala, ker ni bilo
časa. Odložila sta to za tedaj, ko se Jan zopet vrne z
Islanda; takrat sta hotela malo olepšati to ubogo, za¬
puščeno gnjezdo.

II.

... Nekega večera jo je kratkočasil s tem, da jej
je pripovedoval tisoč malenkostij, kijih je bila storila
ali ki so se jej bile pripetile, odkar sta se prvikrat
videla: naštel jej je celo vse obleke, katere je imela,
in vse veselice, katere je bila med tem obiskala.

Poslušala ga je strme. Kako je li videl vse to ?
Kdo bi si bil mislil, da je on to opazil, da je bil
zmožen, si kaj takega zapomniti?...

Smehljal se jej je skrivnostno ter jej pripove¬
doval še druge podrobnosti, celo take stvari, ki jih je
sama že skoro pozabila.

Sedaj ga ni več motila v pripovedovanju. Poslu¬
šala ga je molče, polna neizrečne radosti. Zdelo se
jej je, da je uganila, da ga umeje : ljubil jo je, tudi
on je njo ljubil ves ta čas!... Nanjo je mislil vsako
uro; in to jej je odkril sedaj v svoji priprosti naiv¬
nosti !...

In če je bilo tako, zakaj se je še potem branil,
zakaj je pustil, da je toliko trpela ?

Obljubil jej je bil pač, da jej pojasni to skriv¬
nost, ali odlašal je od dne do dne; samo nasmehnil
se je ves v zadregi, kadar ga je spomnila na njegovo
obljubo...

161  —

III.

Nekega lepega dne sta se odpravila z babico
Ivono v Paimpol, da kupita poročno obleko.

Med njenimi lepimi, gosposkimi oblekami, ki so
jej izostale izza nekdanjih dnij, jih je bilo gotovo
nekaj, ki bi se bile dale prirediti za to slavnost, ne
da bi bilo treba kupiti še kaj novega. Toda Jan jej je
hotel pokloniti to darilo, in ona se ni bogve kako
branila: zdelo se jej je, da je že na pol njegova žena,
če jej podari obleko, ki jo je plačal s svojim denarjem,
z delom svojih rok.

Izbrala sta črno, ker je Marjetica še žalovala za
očetom. Toda Janu se ni zdelo nobeno blago, kar so
mu jih pokazali, dovolj lepo. Bil je nekako ponosen
nasproti prodajalcem, in on, ki bi ga ne bil spravil
poprej za noben denar v kako paimpolsko prodajalno,
se je danes za vse brigal, celo po katerem kroju bo
narejena obleka. Hotel je, da jo obšije Marjetica z ve¬
likimi žametnimi trakovi, da bo še lepša.

IV.

Noč je že padala na skalno obrežje, ko sta zopet
nekega dne sedela na svoji samotni klopici. Tedaj so
obstale njune oči slučajno na grmu črnega trna, ki je
rastel ob poti med kamenjem, — j edini daleč na okrog.
— V pol mraku se jima je dozdevalo, da razločujeta
na njem majhne, bele šopke.

- Rekel bi skoro, da cvete, je izpregovoril Jan.

In približala sta se mu, da se prepričata.

n

— 162  —

Bil je ves v cvetju. Ker nista mnogo videla, sta
iztegnila roke ter začutila pod prsti polno majhnega,
drobnega cvetličja, ki je bilo vse vlažno od megle. In
tedaj sta prvikrat začutila, da se počasi bliža pomlad;
objednem sta zapazila, da je dan nekoliko zrastel, da
je zrak nekoliko milejši in noč malo svetlejša.

Toda kako izredno hitro je razcvel ta grm! Ni¬
kjer okrog in okrog ni bilo najti nobenega drugega.
Brez dvoma je razcvel samo za nju, za veliki praznik
njune ljubezni...

— O, to je najino cvetje, potrgajva ga, je rekel Jan.

In tipaje je povil šopek s svojimi okornimi ro¬
kami ; z velikim ribiškim nožem, ki ga je nosil za
pasom, je skrbno odstranil vse trnje ter ga potem
pripel Marjetici na prsi.

— Glej, kakor nevesta si zdaj, je dejal ter stopil
par korakov nazaj, da bi videl skozi temo, kako se
jej poda šopek.

Pod njima je nalahko pljuskalo mirno morje ob
nabrežno kamenje, tiho, pravilno, jednakomerno, kakor
bi dihalo v globokem snu. Zdelo se je, da ne zavida
dveh srečnih src, da jima celo privošči tiho radost,
ki sta jo uživali tu ob njegovi obali...

Dnevi so jima potekali počasi v pričakovanju
teh večerov, in ko sta se v pozni uri ločila, sta se
čutila vselej malodušna, ker je bilo že končano...

Treba je bilo hiteti, hiteti, zaradi potrebnih pa¬
pirjev in drugih stvarij, in bala sta se, da ne bi bila
dovolj zgodaj pripravljena, da bi morala pustiti iz
rok to sladko srečo ter čakati do jeseni, do negotove
bodočnosti...

— 163  —

Oh, če mu li odpusti! Cutiia je, kako so se jej
počasi prikradle solze iz oči. In te solze so izplaknile
še zadnji ostanek nekdanje tuge. Sicer pa bi ne bila
ta ura tako sladka, ko bi ne bila pretrpela vsega tega.
Sedaj, ko je bilo končano, je bila skoro zadovoljna,
da je poznala nekdaj tudi trpljenje in žalost.

Sedaj je bilo vse jasno med njima ; sicer je prišlo
na nepričakovan način, ali zato tem popolnejše. Niti
tančice ni bilo več med njunima dušama. Privil jo
jo nase, njuni glavi sta se zbližali druga k drugi, in
ostala sta dolgo tako, lice ob licu. Nič več nista čutila
potrebe, da bi si kaj pojasnila, da bi sploh kaj govo¬
rila. In v tem trenutku je bil njun objem tako čist, da
sta ostala tudi tedaj, ko se je babica prebudila, tesno
objeta, brez najmanjše zadrege.

VI.

Bilo je šest dnij pred odhodom na Island. Poročni
sprevod se je vračal iz plouba^laneške cerkve, za njim
pa se je podil divji veter pod črnim, oblačnim nebom.

Lepa sta bila, ko sta stopala tako roko v roki,
kakor kralj in kraljica, na čelu dolgega sprevoda. Šla
sta kakor v sanjah. Mirna, zbrana, resna, kakor da
ničesar ne vidita, kakor da vladata življenje, kakor
da sta vzvišena nad vsem. Zdelo se je, da ju celo
veter spoštuje, dočim se je razposajeno zaganjal v
obleke ostalih parov, ki so sprejemali njegovo pored¬
nost z veselim smehom. V sprevodu je bilo mnogo
mladih ljudij, v katerih je prekipevalo življenje ; drugi

ll*

— 164

pa so bili že osiveli, in smehljaje so se spominjali
dneva svoje poroke in tistih prvih let. Tudi babica
Ivona je bila tu, vsa srečna, in obleka jej je vihrala
v vetru. Stopala je ob strani starega Janovega
strica, ki jej je delal zastarele poklone. Imela je lepo
novo avbo, ki so jej jo kupili za ta dan, in svoj mali
šal, ki je bil že v tretje prebarvan - sedaj črno, za¬
radi Silvestra.

In veter se je zaganjal brez razlike v vse te
goste; tu je bilo videti privzdignjena krila, ki so vi¬
hrala visoko nad glavami, klobuke in avbe, ki jih je
bilo treba loviti po zraku.

Pred cerkvenimi vrati sta si bila kupila poro-
čenca, kakor je v teh krajih navada, šopke iz pona¬
rejenih cvetlic ter tako izpopolnila svojo praznično
obleko. Jan si je pripel svojega na široke prsi, ne
glede mnogo, kam, ali bil je izmed tistih ljudij, kojim
se vse poda. Na Marjetici pa je bilo videti še malo
nekdanje gospodične, ko si je pripela te revne, slabo
ponarejene cvetlice nad modrc, — ki se je, kakor ne¬
koč, tesno oprijemal njenih lepih oblik.

Goslar, ki je bil duša vsemu sprevodu, je vlekel
po strunah kakor obseden ; glasovi te godbe so pri¬
hajali raztrgani, v posameznih kosovih na ušesa, ka¬
kor kriki utve skozi veter.

Ves Ploubazlanec je bil tu, da pogleda ta spre¬
vod. Ljudi je zelo zanimala ta poroka, in prišli so
daleč iz okolice ; na razpotjih, kjer so se cepile steze,
je stalo vse polno gruč, ki so jih pričakovale. Skoro
vsi »Islandci« iz Paimpola, Janovi prijatelji, so bili tu
zbrani. Pozdravljali so poročenca, ko sta stopala mimo ;

165  —

Marjetica je v odgovor na lahko pripogibala glavo,
kakor niestna gospodična, in vso dolgo pot so obču¬
dovali njeno resno ljubkost.

In vse koče naokrog, najbolj oddaljene in naj¬
temnejše, kar jih je bilo, celo lesene, vse so bile danes
prazne. Odposlale so danes vse svoje prebivalce, be¬
rače, slaboumne, pohabljence, ki so se plazili ob
bergljah. Postavili so se ob poti z lajnami, harmoni¬
kami in raznimi drugimi inštrumenti ter iztezali svoje
suhe roke, klobuke, krožnike, proseč miloščine. Jan
jim jo je delil nekado ponosno, Marjetica pa ljubez¬
nivo, z nasmehom lepe kraljice. Med temi berači je bilo
nekaj zelo starih, ki so imeli sive lase na svojih praz¬
nih, puhlih glavah; čepeli so po luknjah ob poti, in
njihovi obrazi so imeli isto barvo kakor zemlja, iz ka¬
tere so prišli kot nepopolna, zavržena bitja in v ka¬
tero se skoro vrnejo, ne da bi se bila porodila v nji¬
hovih možganih le jedna misel. Njihove oči so bile
vznemirjajoče, kakor skrivnost njihovega ponesreče¬
nega, brezplodnega življenja. Topo so gledali to po¬
nosno slavlje kipečega življenja, ki je šlo mimo njih,
in ničesar niso umeli...

Sprevod se je pomikal še na ono stran Pors-
Evena in Gaosove hiše. Obiskati so hoteli po stari
navadi poročencev iz ploubazlazlaneškega okraja še
kapelico svete Trojice, ki je stala že skoro na koncu
bretonske zemlje.

Ob vznožju poslednjih pečin se dviga ta kapelica
nad nizkim kamenjem, čisto ob vodi, in zdi se, kakor
bi bila že last morja. Med granitnimi stenami vodi do
nje ozka, kozja steza. In tu po klancu tega zapušče-

— 166  —

nega predgorja so se pomikali svatje v dolgi vrsti, in
njihove vesele, razposajene besede so se izgubljale v
šumenje vetra in valov.

Nemogoče je bilo priti do cerkvice. Morje je na¬
raščalo v tem mokrem vremenu ter se zaganjalo z vso
silo čez obrežje, tako da pot ni bila več varna. Visoko
so se vspenjale bele pene mogočnih valov, ki so hoteli
vse poplaviti.

Jan, ki je bil prišel, vodeč Marjetico za roko,
najdalje, je prvi obstal pred tem mokrim navalom. Za
njima so se ustavili ostali svatje ; stali so v dolgi vrsti
na pečinah, kakor v amfiteatru, na stopnicah visoke
lestve. In zdelo se je, da je prišel Jan tu sem, da pred¬
stavi morju svojo ženo; ali le-to je pokazalo novi
nevesti srdit obraz.

Ko se je Jan obrnil, je zapazil nad seboj goslarja,
ki se je sklanjal nad sivo skalo ter skušal prevpiti
veter s svojim inštrumentom.

— Prijatelj, pusti svojo muziko, mu je rekel. Da¬
nes nam igra morje, in njegova godba je boljša in
lepša nego tvoja...

V tem trenutku se je usul gost, bodeč dež, ki je
pretil že od jutra sem. Tedaj so se razkropili svatje v
brezumnem neredu, s kričanjem in smejanjem ter
splezali po visokih skalah, da se zatečejo h Gaosovim
pod varno streho...

VII.

Pojedina se je vršila pri Janovih stariših, ker je
bilo Marjetično stanovanje vendar preubožno za to.

— 167  —

Zgoraj v prvem nadstropju, v veliki novi sobi je
stala miza za petindvajset oseb: zaročenca, bratje in
sestre, bratranec Gaosov, ki je bil mornar ; Guermeur,
Keraez, Ivon Duff in vsi, kar jih je bilo nekoč na
»Mariji« in ki so sedaj služili na »Leopoldini«; štiri
družice, lepe, mlade deklice, ki so imele lase spletene
nad ušesi, kakor nekdanje cesarice bizantinske, ter no¬
sile bele, novomodne avbe, v obliki morske školjke;
štiri svatje, sami Islandci, čvrsti mladenči z lepimi, po¬
nosnimi očmi.

Spodaj v pritličju se je seveda tudi jedlo in ku¬
halo. Tu se je bilo natlačilo vse polno ljudij, ki niso
imeli zgoraj prostora, in nekaj ženskih, najetih v Pa-
impolu, se je vrtelo krog velikega ognjišča, polnega
kozic in ponev.

Janovi stariši bi si bili želeli pač bogatejše ne¬
veste za svojega sina ; toda Marjetico so poznali kot
pametno in pogumno dekle. In dasi je prišla ob vse
premoženje, bila je pa zato najlepša v celi okolici, in
dobro se je zdelo starima, da dobi njun sin tako
lepo ženo.

Juha je spravila očeta v dobro voljo, in rekel je:

— Se bo Gaosov, če Bog da ! Ne bo se jih še
zmanjkalo v Ploubazlanecu!

Štel je na prste ter razlagal staremu Marjetič-
nemu stricu, kako je bilo mogoče, da sejeta  rod tako
razpodil: njegov oče, najmlajši izmed devetih bratov,
je imel dvanajst otrok, ki so se vsi poženili s sestrič¬
nami; in bilo je Gaosov ko toče, vkljub temu, da jih
je toliko poginilo ob Islandu...

— 168  —

— Tudi jaz sem vzel v zakon neko Gaos, svojo
sorodnico, je dejal. In zopet se je pomnožilo število
Gaosov za štirinajst.

In zadovoljno je potresel svojo sivo glavo pri
misli, kako se je pomnožil njegov rod.

Ej, težko jih je bilo izrediti, teh štirinajst malih
Gaosov! Toda sedaj si že sami pomagajo, in tistih
deset tisoč frankov, ki so jih bili zaslužili takrat pri
oni razbiti ladji, jim je pomoglo dobro na noge.

Med splošnim veseljem je pripovedoval tudi ka¬
pitan Guermeur, kar je bil doživel v »službi«. (Tako
imenujejo prebivalci obrežnih dežel čas, ki ga prebi¬
jejo pri vojni mornarici.) Pravil je dogodbice iz Kine,
Antilov, Brazilije, in mladi, katere je vse to še čakalo,
so ga poslušali s široko odprtimi očmi.

Najbolje se je še spominjal, kaj se mu je bilo pri¬
petilo nekoč na krovu »Ifigenije«. Zvečer, že v mraku
so popolnili sode z vinom. Pri tem jim je počila cev,
po kateri so točili, in mesto da bi bili to naznanili, so
se deli piti. To je trpelo dve uri; in po preteku teh
so vsi ležali po tleh, pijani kot muhe !

Stari pomorščaki krog mize so se smejali s svo¬
jim dobrosrčnim smehljanjem, pomešanim nekoliko s
hudomušnostjo.

— Toliko se zabavlja zoper »službo«, je dejal je-
den izmed njih, in vendar, kje se še tako veselo živi
kakor tu?

Zunaj se ni vreme nič poboljšalo ; nasprotno, še
besneje je drvil veter in dež skozi črno noč. Marsikdo
izmed gostov je trepetal za svojo barko, ki je bila

— 169  -

usidrana v pristanu, in že so hoteli nekateri oditi, da
bi pogledali, je li še vse v redu.

Iz pritličja pa je donel drugi, veselejši hrup ; tam
se je radovala mladina vse vprek: culi so se veseli
glasovi in glasni smehi mladih bratrancev in sestričen,
ki jim je bil jabolčnik polagoma razvezal jezike.

Krog miz se je ponujalo meso, pečenka, razno¬
vrstne ribe, piščanci, močnate jedi in sladko pecivo.

Možje so kramljali o lovu in tihotapstvu, kako so
na razne načine »vlekli« mitničarje in paznike, ki so
najhujši sovražniki pomorščakov.

Ljubezen, ki sta jo uživala na tem žalostnem
kraju, pri večnem šumenju morja, z večno, nemirno
mislijo na hitro bežeči čas, ta ljubezen je imela na
sebi nekaj posebnega, skoro mračnega. Bila sta dru¬
gačna nego drugi zaljubljenci, resnejša in bolj vzne¬
mirjena v svoji ljubezni.

Jan še vedno ni povedal, kaj je imel proti njej
v zadnjih dveh letih, in kadar je zvečer odšel, je ta
skrivnost mučila Marjetico. Ali vendar je vedela, da
jo nad vse ljubi.

Res je, da je Jan ljubil 'Marjetico ves čas, toda
tako kot sedaj ne: v srcu in možganih mu je rastla
ta ljubezen vedno bujnejše, kakor plima, ki se dviga
in dviga, dokler vsega ne napolni. Tako ni ljubil še
nikdar na svetu.

Včasih se je iztegnil po kamenih klopi, položil
glavo na Marjetična kolena ter se dal negovati, kakor
otrok; potem pa je hitro zopet vstal, ker se mu to ni
zdelo spodobno. Legel bi bil na tla, k njenim nogam,
ter ostal tu, naslonjen s čelom na rob njene obleke.

170  —

Nikdar se je še ni upal drugače poljubiti nego bra¬
tovski. Spoštoval je nekaj neznanega, nevidnega, kar je
bilo v njej. In to je bila njena duša, ki se mu je ka¬
zala v čistem zvoku njenega glasu, v njenem tihem
smehljaju, v njenem lepem, jasnem pogledu...

In to je bila objednem ženska iz mesa in krvi,
lepša in vrednejša poželjenja nego katera druga ! In
kmalu pride čas, ko bo njegova, vsa njegova,
kakor prejšnje njegove ljubice, in nič se vsled tega ne
izpremeni na njej, ostane zanj to, kar mu je sedaj,
vedno »ista«, vedno jednaka !... Pri tej misli je vstre-
petal ves tja do mozga; ni si mogel prav predstav¬
ljati, kako neizmerna bo morala biti ta slast. Toda
otresel se je teh mislij, in skoro se je vprašal, se bo
li upal kdaj storiti ta sladki greh...

V.

Deževna večera sta sedela drug ob drugem na
ognjišču, in babica Ivona je dremala njima nasproti.
Plamen, ki je plesal po suhih polenih, je risal njuni
velikanski senci na črnem stropu.

Govorila sta tiho, šepetaje, kakor vsi zaljubljenci.
Toda nocoj sta večkrat v zadregi obmolknila. Zlasti
on ni skoro nič govoril ter s pritajenim smehljajem
pobešal glavo, hote se izogniti Marj etičnim pogledom.

Ves večer ga je obsipala z vprašanji, da bi jej
pojasnil ono skrivnost, katere jej ni hotel doslej razo¬
deti, in nocoj se jej ni mogel več izviti: bila je pre¬
več prebrisana, in hotela je na vsak način vedeti; ni
jej mogel uiti po nobenem ovinku.

171

— Morda zle govorice, ki so se širile o meni? Ga
je vprašala.

Hotel jej je pritrditi. Zle govorice, oh!... teh se
ni manjkalo v Paimpolu in v Ploubazlanecu...

Hotela je vedeti kaj natančnejšega. Tedaj pa je
postal zmeden in ni vedel, kaj bi rekel. In videla je,
da mora biti nekaj drugega in ne to.

— Morda moja obleka, Jan?

Gotovo, tudi to je nekoliko pripomoglo k temu:
nosila se je nekaj časa pregosposko, da bi mogla po¬
stati žena priprostega ribiča. Toda slednjič jej je mo¬
ral priznati, da to ni bilo vse.

— Ali zato, ker so nas imeli takrat za bogate,
in si se bal, da bi te odklonila ?

— O ne ! To ne !

Odgovoril je to s tako naivno gotovostjo, da se
je morala Marjetica zasmejati. In potem je nastal nov
molk, in tam zunaj je bilo čuti ječanje vetra in
morja.

Dočim ga je pozorno opazovala, se jej je pola¬
goma rodila nova misel, in z izpremenjenim glasom
je izpregovorila:

— Torej nič od vsega tega ni bilo, Jan; no? In
pogledala mu je hipoma naravnost v oči s skrivnost¬
nim, nevzdržnim nasmehom človeka, ki je uganil.

In Jan se je zasmejal ter se obrnil v stran.

Torej je res zadela pravo: pametnega vzroka jej
ni mogel navesti, ker ga nikdar ni imel. Bila je zgolj
njegova trma, kakor je rekel nekoč Silvester, in to je
bilo vse! Ali mučili so ga res že vsi s to Marjetico !
Ves svet mu jo je usiljeval, njegovi stariši, Silvester,

- 172  —

njegovi tovariši Islandci, in naposled še ona sama. In
začel se je braniti, da ne in ne, v dnu srca pa je
vendar še hranil skrivno misel, da se nekoč, ko ne
bo nihče več na to mislil, izpremeni ta »ne« v »da«.

In ta otročja Janova trma je bila kriva, da je
Marjetica dve dolgi leti zapuščena zdihovala ter si že¬
lela smrti...

V zadregi, ker se je čutil razkrinkanega, se je
Jan najprej smejal, potem pa je uprl v Marjetico svoje
dobre, resne oči, ki so jej stavile ponižno vprašanje:
mu bo-li mogla odpustiti? Čutil je sedaj tako globoko
kesanje, da jej je prizadel toliko žalosti. Mu li odpusti ?..

— Vidiš, Marjetica, to je moj značaj. Tudi doma,
pri stariših, sem takšen. V časih, kadar me prime
trma, se držim po cel teden, kakor bi bil jezen, in
skoro ne govorim z nikomur. In vendar jih zelo
ljubim, ti veš, in ubogam jih v vsem, kar hočejo, ka¬
kor desetleten otrok... Da si res mislila, da se ne ma¬
ram ženiti! O ne ! To ni moglo več dolgo trpeti, prišel
bi bil prejkoslej k tebi, Marjetica, veruj mi!

Zgoraj, pri častni mizi, so se pripovedovale sedaj
čudovite, zanimive stvari.

Pogovor se je sukal v bretonskem narečju med
temi možmi, ki so svoje dni obhodili svet.

-— V Hong-Kongu, je začel nekdo, saj veš, v ti¬
stih »hišah«, v onih ozkih, samotnih ulicah...

— Ah, da, se je oglasil izza drugega konca mize
nekdo, ki je poznal te »hiše«, — da, na desno od pri¬
stanišča, ne li ?

— Da, tam ; no, saj veste, pri kitajskih puncah
kaj !... Torej tam notri smo se enkrat dobro imeli.

— 173  —

Trije smo bili... Ampak grde ženske, rečem vam,
grde!...

— O, grde pa, grde! je pripomnil malomarno Jan,
ki je tudi nekoč po dolgi vožnji v jednem izmed svo¬
jih slabih trenutkov spoznal te Kitajke.

— Potem pa, ko je bilo treba plačati, kdo ima
kaj beličev?... Iščemo, iščemo po žepih, — nikjer nič,
niti krajcarja ni imel nobeden ! — Začnemo se izgo¬
varjati ter obetati, da se zopet vrnemo. (Tu je spačil
svoj zarjaveli obraz, hote pokazati iznenadenje, ki se
je polastilo srditih Kitajk.) Toda stara nam ni hotela
verjeti; začela je mijavkati in cviliti kakor satan ter
nas slednjič praskati s svojimi rumenimi tacami. (Se¬
daj je oponašal stai’ko s tenkim, cvilečim glasom ter
se pačil in obračal oči, da je bilo videti »belo« v njih.)
Kar se ti prikažeta tista dva Kitajca, dva... no, da,
gospodarja »hiše«, saj me razumeš, — ter nas zakle¬
neta v sobo kakor ptiče v kletko ! Mi ju pa pograbimo
za kite ter začnemo plesati ž njima v kolobarju, da
sta butali njuni glavi ob trde zidove. — Ali glej vraga !
Prilezli so še drugi iz vseh lukenj, najmanj dvanajst
jih je bilo. Privihali so si rokave, da bi mahnili po
nas — ali vendar so nekam plaho gledali, dasi smo
bili samo trije. — Jaz sem imel slučajno pri sebi ne¬
kaj sladkorjevih palic, ki sem jih bil kupil za na pot ;
to je trdno in se ne zlomi rado, dokler je še zeleno.
Lahko si misliš, da smo za slovo pošteno naklestili te
kitajske opice...

čutili so vsi, da se mož malo preveč baha; v
tem trenutku se je zagnal silen veter v okna, da so

— 174  —

zazvenele šipe, in pripovedovalec se je naglo dvignil
ter odšel pogledat za svojo barko.

Nekdo drugi je začel pripovedovati:

— Ko sem bil »kvartirmešter« pri topničarjih ter
služil kot korporal na »Zenobiji« v Adenu, so prišli
nekega dne prodajalci nojevih peres na krov. »Dober
dan, gospod korporal«, je pozdravil jeden izmed njih ;
»mi ne roparji, mi dobri trgovci«. Zapodil sem jih z
ladje kakor pse ter zakričal na jednega: »Dobri

trgovci, seveda! Pa ravno vi! Prinesi mi najprej šop
peres v dar, potem bomo šele videli, če se sploh da
govoriti z vašo tolpo.« Vidiš, lahko bi si bil prislužil
nekaj novcev takrat, ko bi ne bil tako neumen! Toda
kaj hočemo! Takrat sem bil mlad fant, in imel sem
znanko, ki je delala pri neki modistinji v Toulonu...

V tem trenutku je postalo malemu bratu Jano¬
vemu, rdečeličnemu, čvrstemu dečku, ki je obetal, da
bo nekoč krepak Islandec, slabo, ker je pil preveč
jabolčnika. Morali so ga nesti v posteljo. In tako niso
poslušalci nikdar zvedeli, kaj se je še nadalje zgodilo
z lepo modistinjo in nojevim perjem...

Veter je tulil v kaminu kakor pogubljena, trpeča
duša; od časa do časa je stresel celo hišo vse tja do
skalnega temelja.

— Kakor da se huduje, ker se mi zabavamo, je
dejal nekdo.

— O ne, je odgovoril Jan, ampak morje, morje
ne bo zadovoljno, — ker sem mu obljubil, da se za¬
ročim ž njim. — In pogledal je smehljaje Marjetico.

Neka čudna, neznana utrujenost ju je začela pri¬
jemati. Govorila sta vedno tiše, drže se za roki, osam-

— 575  —

ljena sredi splošne veselosti. Jan je vedel, kako
vpliva vino na čute, in ves večer ni ničesar pil. In
zardeval je, ta veliki dečko, kadar je kateri izmed
njegovih tovarišev Islandcev v šali omenjal noč, ki bo
sledila temu večeru.

Včasih se je tudi užalostil, ko se je hipno domi¬
slil Silvestra... Sicer pa je bilo dogovorjeno, da se
nocoj ne bo plesalo zaradi Marjetičnega očeta in
Silvestra.

Večerja je šla h koncu; skoro se je imelo začeti
petje. Ali poprej še je bilo treba moliti za umrle ude
družine. Nikjer na ženitovanjih se ne opušča ta verska
dolžnost, in ko so videli gostje, da je oče Gaos vstal
ter odkril belo glavo, je nastala globoka tišina :

— Molimo za Viljema Gaos, mojega očeta, je iz-
pregovoril starček.

In prekrižal se je ter začel latinsko:

— Pater noster, qui es in coelis, sanctificetur no-
men tuum...

Globoka, cerkvena tišina se je razprostrla sedaj
vse tja v pritličje, kjer je sedela vesela mladina. Vsi,
kar jih je bilo v hiši, so ponavljali sedaj v duhu iste
večne besede.

— Za Iva in Ivana Gaos, moja brata, ki sta po¬
ginila na islandskem morju... Za Petra Gaos, mojega
sina, ki se je ponesrečil na krovu »Zelije«...

Potem, ko je naštel imenoma vse Gaose, se je
obrnil k babici Ivoni:

— In še za Silvestra Moan.

In zmolil je še očenaš. Tedaj je Jan zaplakal.

— ... Sed libera nos a malo. Amen.

- 176  —

Potem se je začelo petje. Pesmi, ki so se jih na¬
učili mornarji v »službi«. Saj mornarica ima vedno
dobre pevce. In začeli so :

Mi krepka četa smo, kot zuave čili.
strahu mornarji ne poznajo,
kljubujejo viharjev sili.

Hura! hura!

Jeden izmed svatov je vodil petje z mogočnim
glasom, ki je sezal v dušo ; in drugi polni, globoki
glasovi so mu odgovarjali v zboru.

Toda mlada poročenca sta čula vse to le nejasno,
kakor iz velike daljave. Kadar sta se spogledala, so se
jima svetile oči v motnem sijaju, kakor zastrte sve¬
tilke. Govorila sta tiše in tiše, drže se vedno za roki,
in Marjetica je često povesila glavo, čute, kako se je
polašča sladka, opojna bojazen pred njenim novim
gospodarjem.

Sedaj je ponujal Janov bratranec gostom neke
posebne vrste vino. Držal je na rahlo steklenico v ro¬
kah ter jo božal, češ, da se ne sme stresti.

Pripovedoval je, kako je prišel do tega vina : ko
so nekega dne lovili, so zapazili nenadoma sod, ki je
plaval po morju. Da bi ga bili spravili na ladjo, je
bil prevelik; zato so ga odmašili ter napolnili z vi¬
nom vse posode, kar so jih imeli na krovu. Ali sod
še vedno ni bil prazen. Priklicali so torej z znamenji
še drugih mornarjev in ribičev; vse polno belih jader
se je bilo nabralo krog soda.

— In več nego jeden se je vrnil zvečer pijan v
Pors-Even.

177  —

Zunaj je še vedno divjal veter.

Spodaj so začeli otroci plesati; nekaj jih je šlo
res spat kar je bilo prav majhnih Gaoščkov —
toda drugi so uganjali vraga. Mali Fantec*) in Lau-
mec **) sta jih vodila; hotela sta iti na vsak način
ven, skakat, in vsak hip sta odprla vrata, da se je
veter zaganjal v hišo ter ugašal sveče.

Janov bratranec je končal svojo povest o čudo¬
vitem sodu; on je dobil zase štirideset steklenic. Pro¬
sil je še vse navzoče, naj ne govore o tem, ker bi
utegnil gospod komisar kaj zvedeti, in potem bi se
jim ne godilo preveč dobro.

— Da, to bi bila izvrstna kapljica, samo prav bi
bilo treba ravnati s steklenicami. Kajti tu notri je go¬
tovo več vinskega soka nego v vseh kleteh paimpol-
skih krčmarjev.

Kdo ve, kje je zrastlo to vino? Bilo je močno,
čisto črno, namešano z morsko vodo, in imelo je zo-
pern ukus po soli. Vendar je zelo ugajalo, in več ste¬
klenic se je izpraznilo.

Glave so se začele polagoma vrteti; glasovi so
postajali bolj zmedeni, fantje so začeli objemati
dekleta.

Veselo petje se je nadaljevalo; toda duhovi so se
začeli vznemirjati, in možje so plašno pogledovali tja
v črno, viharno noč.

Tam so razsajali vetrovi silneje nego poprej.
Zdelo se je, da je to sedaj jeden sam krik, vzdržen,

*) Franček.

**) Viljem.

12

— 178  —

glušeč, grozeč, kakor da je zatulilo hkrati tisoč srdi¬
tih zveri, odprtih, lačnih žrel, iztegnjenih vratov.

Slišati je bilo, kakor da v daljavah zamolklo
grome topovi: to je bilo morje, ki se je zaganjalo ob
ploubazlaneško zemljo; — da, to morje se je srdilo v
resnici, in Marjetica je čutila, kako se jej stiska srce
pri tej preteči godbi, katere ni nihče naročil za večer
njune svatbe.

Okrog polnoči, ko je veter malo potihnil, se je
Jan tiho dvignil ter pomignil svoji ženi, da bi rad
govoril ž njo.

Hotel je, da bi šla domov... Zardela je vsa zme¬
dena, in sram jo je bilo, da je že vstala... Rekla je,
da se ne spodobi, da bi že odšla ter pustila goste
same. —

— Ne, oče nama je dovolil, lahko greva, je od¬
govoril Jan.

In potegnil jo je za seboj.

Tiho sta zapustila hišo, neopažena.

Zunaj je bilo mraz, nemirna in temna je bila
noč. Začela sta teči, držeč se za roki. Tu visoko s
skalnate poti nista videla, pač pa slutila iz dalje raz¬
burkano morje, odkoder je prihajalo to šumenje. Tekla
sta, trupli sklonjeni proti vetru, in dež jima je bil v
obraz. Večkrat sta se morala ustaviti ter se obrniti od
vetra, da sta zopet ujela sapo.

Prijel jo je krog pasu ter jo skoro nesel, da bi
se ne vlekla njena lepa obleka po tleh, da bi ne bre¬
dla s svojimi lepimi čeveljčki po vodi, ki je tekla po
poti. Potem pa jo je hipoma dvignil v naročje ter začel
še hitreje teči... Ne, da jo tako ljubi, tega si ni nikdar

— 179  —

mislil! In že bo stara triindvajset let; on skoro osem¬
indvajset; najmanj dve leti bi bila že lahko poročena
in srečna, kakor nocoj !

Slednjič sta prišla domov, v svoje borno, vlažno
stanovanje, pod svojo slamnato, mahovito streho ; —
in prižgala sta svečo, ki jima jo je veter dvakrat
ugasil.

Stara babica Moan, ki so jo bili pripeljali domov,
še predno se je začelo petje, je ležala že celi dve uri
na svoji postelji za leseno pregrajo. Približala sta se
spoštljivo ter pogledala skozi špranje pri vratih, da
bi jej želela lahko noč, če morda še ni spala. Ali vi¬
dela sta kmalu, da je njena glava mirna, da so zaprte
njene oči; spala je ali pa se je samo delala, da spi,
da bi ju ne motila.

Tedaj sta začutila, da sta sama, čisto sama.

Tresla sta se oba, ko sta se držala za roki. Sklo¬
nil se je nad njo, da bi jo poljubil. Toda Marjetica
mu je umaknila ustne, ker ni poznala tega poljuba, in
pritisnila mu jih je, kakor na večer njune zaroke, na
lice, ki je bilo vse mrzlo in ledeno od vetra.

Da, revna in nizka je bila njuna kočica, in mraz
je bilo v njej. O, ko bi bila Marjetica bogata kakor
nekdaj, potem bi ne bila ta sobica tako gola in
prazna!... Ni bila še dovolj navajena teh surovih gra¬
nitnih zidov, tega vlažnega zraka, ki je vladal tu
notri. Ali saj je bil Jan tu pri njej; njegova navzoč¬
nost je vse izpremenila, in videla je samo še njega...

Zdaj so se našle njune ustnice, in Marjetica jih
ni več umaknila. Stala sta pokoncu, tesno objeta,
nema, v ekstazi tega kipečega poljuba, ki ni hotel ne-

12 *

— 180  —

hati. Njuno nemirno dihanje se je mešalo drugo z
drugim, in trepetala sta oba kakor mrzlična. Zdelo se
je, da nimata več moči, da bi se razklenila, da ne
poznata in ne želita ničesar več izven tega dolgega
poljuba.

Slednjič se ga je oprostila; postala je hipno vsa
zmedena :

— Ne, Jan..., babica bi naju utegnila videti!

Ali on se je samo smehljal ter iskal iznova nje¬
nih ustnic. Usesal se je vanje kakor žejni, kateremu
si vzel kozarec sveže vode za trenutek od ust.

Sladko, čarobno obotavljanje je sedaj nehalo.
Jan, ki bi bil v začetku najraji pokleknil pred Mar¬
jetico, kakor pred svetnico, je čutil, kako mu je začela
prekipevati strast. Skrivaj se je oziral tja na staro
posteljo, kjer je spala babica; nič mu ni bilo po volji,
da je tako blizu nje in da ga lahko vidi vsak hip.
Ne da bi le za trenutek izpustil Marjetične ustnice, je
iztegnil roko za seboj ter ugasil svečo, kakor poprej
veter. —

Potem jo je burno dvignil v naročje. Tesno jo je
tiščal k sebi, in ustnic ni mogel odtrgati od njenih.
Bil je podoben zveri, ki je zasadila ostre zobe v
svoj plen. Temu mogočnemu poželjenju se ni bilo več
mogoče vstavljati, objelo je je kakor en sam velik,
opojen poljub: udala se mu je z vso dušo, z vsem te¬
lesom. In ponesel jo je tja na njeno lepo, belo po¬
steljo, njuno poročno posteljo...

Krog njiju pa je še vedno igral oni nevidni
orkester.

'81  -

Huhu!... huhu!... Veter se je zaganjal zdaj glasno
in besno, zdaj jima je zopet tiho grozil na ušesa, z
zlobnim glasom skovikajoče sove.

In tu čisto blizu je bilo ono veliko grobišče mor¬
narjev, razburkano, gladno. Požre tudi njega prej
ali slej ; tam sredi črnih, ledenih valov se bo moral
bojevati neke noči s smrtjo ; — vedela sta to...

Ali kaj! Za sedaj sta bila na suhem, varna pred
vso to brezuspešno jezo, in ni jima bilo mari smrti.
Veter je bril nad kočo, ona dva pa sta se ljubila, dala
sta se drug drugemu, vsa pijana od sladke magije
ljubezni...

VIII.

Šest dnij sta bila mož in žena.

V tem času, ko so odhajali Islandci, se je bavil
ves svet z Islandom. Delavke so polnile sode s soljo
ter jih nosile na krove; možje so pripenjali vrvi na
ladje, in pri Janovih so pripravljale sestre in mati od
jutra do večera srajce in jopiče za prihodnje poletje.
Vreme je bilo mračno in morje temno in nemirno, ker
je čutilo, da se bliža ekvinocij.

Strahoma je gledala Marjetica te neizogibne pri¬
prave, in po dnevi je štela naglo bežeče ure ter željno
pričakovala večerov, ko bo zopet imela Jana sama zase.

Bo-li res odhajal tudi v prihodnje? Upala je pač,
da ga bo znala pridržati doma, toda sedaj se mu ni
upala o tem govoriti... In vendar, Jan jo je zelo lju¬
bil ; ta ljubezen je bila vsa drugačna nego do prejšnjih
njegovih ljubic; bila je tako globoka in vedno sveža,
da so se mu zdeli isti poljubi in isti objemi vedno

— 182  —

nekaj novega. In vsako noč je naraščala slast njune
ljubezni, in ko je prišlo jutro, nista bila nikdar
nasičena.

Kar jej je na njem najbolj ugajalo, je bilo to, da
je bil tako mehak in otroški, ta isti Jan, ki je včasih
tako silno preziral dekleta, ki so bila zaljubljena vanj.
Ž njo pa je bil vedno ljubezniv, kar se je zdelo na
njem čisto naravno, in oboževala je tisti dobri sme¬
hljaj, ki mu je zaigral krog ust vselej, kadar sta se
spogledala. Ti priprosti ljudje poznajo neko posebno,
prirojeno spoštovanje do »soproge«; globok prepad
loči to od ljubice, ki je samo stvar zabave in ki se jej
z zaničljivim nasmehom vrže nazaj v obraz poljube
pretekle noči. Marjetica je bila njegova »soproga«, in
po dnevu se ni več spominjal njenega ljubkovanja,
tako malo važno mu je bilo to, tako trdno sta bila
združena za celo življenje.

... Bala se je za svojo mlado srečo, zelo bala;
zdelo se jej je, da je prišla preveč nepričakovano, da
izgine kakor sanje...

Pred vsem, bo-li ta ljubezen pri Janu trajna?...
Včasih se je spomnila njegovih ljubic, njegove na-
glosti, njegovih doživljajev, in takrat se je vstrašila :
bo li vedno hranil zanjo to globoko nežnost, to sladko
spoštovanje ?...

V resnici, šest dnij zakona za tako ljubezen, ka¬
kršna je bila njuna, to ni bilo nič; nič, samo majhno
predplačilo za življenje, — ki bo morda še tako dolgo !
Toliko da sta se videla, da sta govorila, da sta spo¬
znala, da živita drug drugemu. — In vse svoje načrte

— 183  —

o skupnem življenju in tihi sreči sta morala odložiti
do tedaj, ko se povrne,..

O, prihodnja leta mu mora za vsako ceno zabra-
niti, da ne pojde na Island!... Toda kako to doseči?
In s čim se bosta potem živila, ker sta bila oba tako
malo premožna?... In potem, Jan je tako ljubil svoje
morje...

Toda skušala bo vkljub vsemu, da ga pridrži
doma; v to porabi vso svojo voljo, ves svoj razum
in vse svoje srce. Biti žena islandskega ribiča, gledati
vsako leto z žalostjo, kako se bliža pomlad, preživeti
v strahu vsako poletje, — ne, sedaj, ko ga je ljubila
bolj nego si je mogla kdaj misliti, jo je obhajala pre¬
velika bojazen, če se je zmislila na ta dolga leta nego¬
tove bodočnosti...

Imela sta en sam pomladen dan, jeden sam.

Bilo je na dan pred odhodom, na ladji je bilo že
vse v redu, in Jan je ostal ves dan ž njo. Sprehajala
sta se po potih, roko v roki, tesno drug ob drugem,
kakor zaljubljenca, ter si pripovedovala tisoč stvarij.
Dobri ljudje so se smehljaje ozirali za njima:

— To je Marjetica in veliki Jan iz Pors-Evena...
Novo poročen parček!

Resnična pomlad ta poslednji dan ! Skoro čudno
je bilo videti, kako je hipoma nastala velika tišina, in
niti madeža ni bilo več na nebu, kjer so se poprej
vedno podili gosti oblaki. Od nobene strani ni bilo
čutiti vetra. Morje je bilo zelo mirno; povsod je imelo
isto bledo-modro barvo, in niti genilo se ni. Solnce
je bleščalo v mogočnem, svetlem sijaju, in bretonska
zemlja je bila polna toplih žarkov. V zraku je vla-

— 184  —

dala prijetna toplina, ki je spominjala na poletje, in
človek bi bil rekel, da mora to vedno tako ostati, da
ne bo nikdar več temnih, viharnih dnij. Predgorja in
zalivi, nad katerimi se niso več podile sence temnih
oblakov, so iztezali svoje velike obrise na toplo solnčno
luč ; zdelo se je, da tudi oni počivajo v tej splošni,
brezkončni tišini... Kakor da hoče vse to osladiti in
podaljšati v brezkončnost praznik njune ljubezni ; —
in že je bilo videti zgodnje cvetlice, primavere so rastle
ob jarkih, in vijolice, še blede in brez vonja.

Včasih ga je Marjetica vprašala:

— Kako dolgo me boš ljubil, Jan ?

Tedaj jej je pogledal s svojimi dobrimi, odkrito¬
srčnimi očmi v obraz ter začuden odgovoril:

— Ali vedno, Marjetica...

In ta odgovor je bil verjeten in prepričevalen,
kajti glasil se je tako priprosto.

Naslonila se je na njegovo roko. Vse njene želje
so se izpolnile, in vsa srečna se je oklepala svojega
Jana. Ali hipoma se je zopet domislila prihodnjega
dne: — odleti jej Jan kakor one velike morske ptice...
Jutri bo že daleč na širnem morju!... In za sedaj je
bilo prepozno, ničesar ni mogla storiti, da bi ga
pridržala...

S teh skalnatih potij, po katerih sta se spreha¬
jala, je bilo videti vse tja po obrežnih tleh, ki so bila
brez drevja, porastla z nizkim bodičjem in posejana s
kamenjem. Ribiške hišice so stale tupatam, naslonjene
na skale, s svojimi starimi granitnimi zidovi in viso¬
kimi slamnatimi strehami, ki je poganjalo po njih
novo zeleno mahovje. In tam v skrajnih daljavah se

— 185  -

je svetilo morje kakor prosojna prikazen ter širilo svoj
brezkončni, večni krog, kakor bi hotelo vse objeti.

Pripovedovala mu je čudovite stvari o Parizu, kjer
je nekoč živela; toda nič se ni zanimal za to, nič mu
ni bilo kaj všeč.

— Tako daleč od obale, je dejal, in toliko dežela,
toliko dežela... to mora biti nezdravo. Toliko hiš in
toliko ljudij... V teh mestih morajo vladati zle bo¬
lezni; ne, jaz bi ne hotel živeti tu, jaz ne.

In smehljala se je ter se čudila, kakšen otrok je
ta veliki fant.

Včasih sta prišla v globeli, kjer so rastla resnična
drevesa, ki so se postavila tu proti morskemu vetru.
Od tu ni bilo nikamor več videti; po tleh je ležalo
kupoma preperelo listje, vlažno in mrzlo; pot je vo¬
dila nizko med zelenim bodičjem, v temi gostih vej,
potem pa se je zožila med zidovi samotnih, temnih
koč, ki so spale globoko tu v jarkih, že na pol raz¬
padle od starosti. In vsak hip se je vspel pred njima
kvišku visok krucifiks med golim vejevjem, z ogrom¬
nim lesenim Kristom, ki je zvijal obraz v brezmejnih
svojih bolečinah.

On pa jej je pripovedoval o Islandu, o bledih
poletjih brez nočij, o solncu, ki nikdar ne zaide. Mar¬
jetica ga ni prav umela, in začel jej je razlagati.

— Veš, solnce se pomika kroginkrog, je rekel,
kroginkrog, ter iztegnil roko proti daljnemu krogu
modrih voda. Ves čas stoji nizko, ker nima nikake
moči, da bi se dvignilo ; o polnoči pomoči nekoliko
svoj rob v morje, a hitro se zopet vspne kvišku ter
nadaljuje svojo okroglo pot. Včasih se prikaže tudi

— 186

luna na nasprotnem koncu neba; takrat svetita oba,
vsako na svoji strani, in skoro nič se ne loči jedno
od drugega, kajti čudovito sta si podobni v onih
krajih. —

Videti solnce o polnoči!... Kako daleč mora biti
vendar ta Jsland ! In fjordi ? Marjetica je čitala to
besedo nekolikokrat v cerkvici med imeni ponesre¬
čencev ; in napravila je nanjo vtis, kakor da mora
biti to nekaj silno žalostnega.

— Fjordi, jej je odgovoril Jan, — to so veliki
zalivi, kakor na primer tu v Paimpolu; samo da so
obdani kroginkrog z visokimi gorami, tako visokimi,
da ni moči nikdar videti, do kod segajo, zakaj nji¬
hovi vrhovi so odeti z večno meglo. Tužna dežela,
rečem ti, Marjetica. Kamenje, kamenje, samo kamenje,
in prebivalci tega otoka ne poznajo tega, kar imenu¬
jemo drevesa. Sredi avgusta, ko jenja naš lov, je
skrajni čas, da se vrnemo domov, ker tedaj začnejo
noči, ki rastejo zelo hitro; solnce se pogrezne pod
zemljo, in nič več nima moči, da bi vstalo, in noč je
tam gori, noč celo zimo.

In potem, tako je nadaljeval, stoji tam ob obali
tudi majhno pokopališče, tako kakor pri nas, za tiste
Paimpolce, ki so umrli za časa lova ali ki so se po¬
nesrečili na morju ; zemlja je blagoslovljena prav tako
kakor v Pors-Evenu, in umrli imajo na grobeh križe,
in njihova imena so zapisana na lesu. Oba Goazdiou-a
iz Ploubazlaneca počivata tam, ravno tako tudi Viljem
Moan, Silvestrov stari oče.

In zdelo se jej je, da vidi to malo pokopališče
ob vznožju samotnega predgorja, v bledi rožnati luči

187  —

tistih dnij, ki nimajo konca. In mislila je na mrtve,
ki spe tam pod ledom in temnim plaščem nočij, dol¬
gih kakor zime.

— In ves čas, ves čas lovite ? je vprašala, in
nikdar ne počivate ?

— Nikdar. In potem je tudi na ladji delo, zakaj
morje ni vedno lepo tam gori. Hej ! zvečer je človek
utrujen, to daje slast, in ob nekaterih dneh človek res
pogoltne večerjo kakor volk.

— In ni nikdar dolg čas?

— Nikdar! je odgovoril tako prepričevalno, da
jej je bilo skoro slabo; na krovu, na morju, tam mi
ni čas nikdar predolg, meni ne !

Povesila je glavo in čutila se je bolj žalostno,
bolj podleglo morju.

Peti del.

i.

... Noč je prišla za tem pomladnim dnem, ki sta
ga preživela, in vzbudila je v njunih dušah čut zime.
Vrnila sta se v kočo, da povečerjata za toplim plapo¬
lajočim ognjem svojega ognjišča.

Njuna zadnja skupna večerja !... Toda imela sta
pred seboj še jedno celo noč ljubezni, in to pričako¬
vanje jima ni pustilo, da bi bila že žalostna.

Po večerji sta vžila še trenutek prijetne pomladi,
ko sta šla po poti proti Pors-Evenu : zrak je bil mi¬
ren, skoro topel, ostanek polmraka je še počival nad
poljano.

Šla sta se poslovit od Janovih starišev ter se
vrnila zgodaj domov, k počitku. Hotela sta naslednje
jutro oba s prvim svitom vstati.

II.

Naslednje jutro je bil paimpolski pristan ves na¬
tlačen ljudij. Prejšnji večer so bili začeli odhajati
Islandci, in vselej, kadar je nastopila plima, so se od¬
pravljali novi oddelki na pot. To jutro je imelo od¬
pluti devet ladij, med njimi tudi »Leopolina«. Vse žene
in matere teh mornarjev so se zbrale tu za odhod

— 189  —

svojih mož in sinov. — Marjetica se je čudila, da je
bila tudi ona med njimi. Ali bila je žena Islandčeva,
in privedla jo je sem ista žalostna usoda kakor druge.
V zadnjih dneh so se dogodki tako naglo vrstili, da
se je komaj zavedala resnice; hiteli so naglo navzdol
po klancu, in prišel je nenadoma ta trenutek, trd in
neizprosen; morala ga je prestati, — kakor druge, ki
so bile že navajene na to...

Nikoli še ni bila navzoča pri teh prizorih, pri teh
slovesih. Vse to je bilo zanjo novo in neznano. Med
temi ženskami je ni bilo, ki bi jej bila jednaka, čutila
se je različno od njih, osamljeno ; njena preteklost,
preteklost »gospodične«, ki je še vkljub vsemu živela
v njej, jo je ločila od drugih.

Vreme je ostalo lepo za ta dan ločitve. Samo od
zahoda sem so se podili težki valovi, ki so naznanjali
bližnji vihar, in v daljavi se je penilo morje ter ča¬
kalo, da sprejme vse te ljudi.

... Krog Marjetice jih je bilo nekaj, ki so bile
lepe, kakor ona; imele so vse polne oči solz, in smi¬
liti so se morale vsakemu, kdor jih je videl. Bilo pa
jih je tudi mnogo, ki so se smejale; bile so brezčutne
ali pa niso v tem trenutku nikogar ljubile. Stare ma¬
tere, ki jim je bila že smrt za petami, so plakale, ko
so jemale slovo od svojih sinov. Mladi, ki so se lju¬
bili, so se poljubljali na ustne, in niso se mogli ločiti.
Mnogo mornarjev se je opilo; peli so ter si tako de¬
lali pogum. Drugi pa so plezali na krov temnih obra¬
zov, .kakor da odhajajo na morišče.

Tudi hrupni prizori so se vršili: nesrečnike, ki
so podpisali pogodbo v pijanosti, v krčmi, ne vede,

- 190  —

kaj delajo, so tirali sedaj šiloma na ladje. Lastne žene
in žandarji so jih suvali na krov. Druge pa, ki so se
jih bali, ker so bili silno močni, so poprej upijanili;
prinašali so jih na nosilih ter jih polagali na ladji na
tla, kakor mrtevece.

Marjetico je bilo groza, ko jih je videla: s ka¬
kimi tovariši bo vendar živel njen Jan! In potem,
kako strašen je moral biti ta posel Islandcev, da se
je začenjal s takimi prizori ter vzbujal celo v možeh
tako grozo...

Bilo je pa tudi takih mornarjev, ki so se smeh¬
ljali, ki so brezdvomno ljubili življenje na morju in
velik lov, kakor Jan. Ti so bili dobri; imeli so mirne,
lepe obraze ; kar jih je bilo fantov, so odhajali brez¬
skrbno, oziraje se še z zadnjimi pogledi po dekletih;
kar je bilo oženjenih, so objemali svoje žene in otroke
s tiho žalostjo in v dobri nadi, da se vrnejo bogatejši.
Marjetica se je malo umirila, ko je videla, da so vsi
ti na krovu »Leopoldine«, ki je imela v resnici izbrano
moštvo.

Po dve in dve, po štiri in štiri so odhajale ladje
iz pristanišča. Potem, ko so bile zunaj, so mornarji
sneli klobuke z glav ter zapeli iz polnih grl pesem
»Zdrava, morska zvezda!« Tedaj so se dvignile na
nasipu ženske roke v zadnji pozdrav, in solze so tekle
po belih avbah.

Ko je »Leopoldina« odplula, se je napravila Mar¬
jetica hitrih korakov proti Gaosovim. Poldrugo uro je
hodila ob obali, po znanih ploubazlaneških stezah, ter
prišla slednjič v svojo novo družino.

- 191  —

»Leopoldina« se je imela ustaviti v velikem za¬
livu pred Pors-Evenom ter odpluti še le zvečer na
širno morje. Tu je bil torej njun zadnji sestanek, ka¬
kor sta se bila dogovorila. Res je prišel v čolnu svoje
ladje; prišel je za tri ure, da se poslovi.

Na kopnem, kjer ni bilo valov, je bilo še vedno
isto lepo, pomladansko vreme, isto mirno ozračje. Šla
sta za hip na prosto, roko v roki. To ju je spominjalo
na včerajšnji izprehod, toda prihodnja noč ne bo več
njuna, ju ne bo več družila. Stopala sta brez cilja po
poti ter krenila nehote proti Paimpolu. Kmalu sta za¬
gledala pred seboj svojo kočico. Vstopila sta še po-
slednjikrat v svoj dom, in babica Ivona je bila vsa
radostna, da ju še enkrat vidi skupaj.

Jan je priporočal Marjetični skrbi različne stvari,
ki jih je pustil v shrambi: zlasti njuni lepi poročni
obleki; naj jih od časa do časa razprostre na solncu.

- Na vojnih ladjah se nauče mornarji skrbeti za take
stvari. — Marjetica se je morala smehljati, ko ga je
tako čula ; sicer pa je bil lahko brez skrbi, da bo hra¬
nila vse, kar je bilo njegovega, s skrbjo in lju¬
beznijo.

Vendar je bil ves ta pogovor čisto postranska
stvar ; govorila sta samo zaradi tega, da sta govorila,
da sta si olajšala srci...

Jan je pripovedoval, da so na »Leopoldini« rav¬
nokar izžrebali mesta, katera bo imel vsakdo pri lovu,
da je on zelo zadovoljen, ker je dobil jedno izmed
najboljših. To jej je moral natančneje razložiti, ker ni
mnogo vedela o navadah Islandcev :

— Vidiš, Marjetica, je rekel, na krovih naših ladij
so na nekaterih mestih zvrtane luknje, ki jim pravimo
»podložne luknje«. V te luknje pritrjamo namreč maj¬
hna vretenca, na katerih so navite naše vrvice. Predno
torej odjadramo, kockamo za te luknje, ali pa žrebamo
s številkami, ki jih denemo na listkih v čepico. Vsak
izmed nas dobi jedno, in celo poletje ostane potem
tako, nič več se ne sme izpremeniti. Moje mesto je le¬
tos na zadnjem delu ladje, kjer se ujame največ rib,
kakor menda veš. Pa so tudi blizu tam velike vrvi,
in človek vedno lahko doseže kak kos platna ali ko¬
nec jadra, sploh kako zavetje, ki varuje obraz proti
snegu in ledeni toči. — Vidiš, to je dobro; človeku
ne gori tako koža, ker mu ne bije ostro zrnje v obraz,
in oči dlje časa razločno vidijo...

... Govorila sta tiho, tiho, kakor bi se bala, da
odpodita trenutke, ki so jima še ostajali, da jima čas
še hitreje uteče, ko bi glasno govorila. Govorila sta
o vsem drugem nego o tem, kar se je imelo zgoditi
čez nekaj trenutkov, neizprosno in gotovo. Najneznat-
nejše stvari, ki sta si jih pripovedovala, so se jima
zdele danes skrivnostne in važne...

Poslednji trenutek pred odhodom je dvignil Jan
svojo ženo v naročje, in tiho, brez besed sta se zdru¬
žila v dolg, tesen objem.

Stopil je na krov, siva jadra so se razpela ter
se vzbočila v lahkem vetru, ki se je vzdignil od za¬
hoda. Še ga je videla, kako je vihtel svojo čepico,
kakor sta se bila dogovorila. In strmela je dolgo za
njim, kako se je izgubljala njegova senca na morju.
— To je bil še on, ta majhna, temna človeška postava,

ki je stala nad pepelnato modrino voda, — že nejasna,
nejasna, izgubljena v daljavi, skozi katero se nape¬
njajo oči, da bi razločile, pa se osolze in ne vidijo
nič več...

... Kakor se je oddaljevala »Leopoldina«, jej je sle¬
dila tudi Marjetica peš po skalnem obrežju, kakor
da jo vleče silen magnet.

Kmalu se je morala ustaviti, ker jej je zmanjkalo
trdih tal. Tedaj je sedla k nogam zadnjega visokega
križa, ki se je dvigal izmed trnja in kamenja. Ker je
prostor malo vzvišen, je bilo videti, kakor da se morje
v daljavah dviga, in rekel bi bil, da se »Leopoldina«,
čisto majhna, polagoma vspenja po obronkih tega ne¬
izmernega kroga. Široki valovi so se leno raztezali po
vodeni ravnini, — kakor zadnji pojemajoči znaki sil¬
nega viharja, ki je divjal nekje drugje, tam daleč za
obzorjem ; toda v krogu, ki so ga pregledale njene
oči in kjer je še bil njen Jan, je ostalo še vse mirno
in pokojno.

Še vedno je gledala Marjetica nepremično za
ladjo. Hotela si je vtisniti v spomin njeno obliko,
obrise njenih jader in vrvi, da bi jo spoznala že od
daleč, kadar pride zopet sem, da jo pričakuje na tem
istem prostoru.

Od zahoda so se podili še vedno visoki valovi,
vzdržema, brez prenehljaja, pravilno drug za drugim.
Vedno iznova so poskušali svojo brezuspešno moč,
razletavali so se na istih čereh, zaganjali se v iste
skale ter se razlivali po istem bregu. Sčasoma je po¬
stajalo nekam čudno to topo valovanje voda pod mir¬
nim, jasnim nebom ; bilo je, kakor da so morske glo-

— 19 * —

bine prenapolnjene, kakor da se hočejo razliti čez bre¬
gove ter poplaviti obalo.

Bolj in bolj se je izgubljala »Leopoldina« v da¬
ljavah, postajala je manjša. Gotovo jo je gnala mor¬
ska struja, zakaj veter je bil nocoj slaboten, in vendar
se je hitro oddaljevala. Skoro se je izpremenila v
majhno liso, sivo, neznatno točko, in še malo, pa do¬
seže mejo vidnega kroga ter se izgubi v one brez¬
končne daljave, ki so bile že zavite v črno temo.

Ko je prišla sedma ura zvečer, se je stemnilo,
ladja je izginila izpred očij, in Marjetica je odšla do¬
mov. Bila je še zadosti pogumna, vkljub solzam, ki
so jej tekle brez prestanka. V resnici, kako vse dru¬
gače bi šele bilo, kako vse bolj temno in prazno, ko
bi bil odšel kakor druga leta, brez slovesa, kot tujec!
Sedaj je bilo vendar vse izpremenjeno, ublaženo. Jan
je bil tako ves njen, čutila je tako njegovo ljubezen,
vkljub temu odhodu, da je imela vsaj tolažbo v slad¬
kem pričakovanju na svidenje, ki ga doživita v
jeseni. —

III.

Poletje je poteklo, žalostno, vroče, tiho. Pazno
se je ozirala Marjetica po prvih rumenih listih, gledala
je, kako se zbirajo prve lastovke za odhod, kako po¬
ganjajo hrizanteme.

Nekolikrat mu je pisala na Reichawik, ali človek
nikdar ne ve, so li prišla ta pisma v prave roke.

Koncem julija je dobila pismo od njega. Pisal jej
je, da se čuti zdravega, da obeta poletje bogat lov in
da ima že 1500 rib na svoj delež. Pismo je bilo pisano

195  —

od začetka do konca v onem naivnem, jednoličnem,
vkovanem slogu, v katerem pišejo vsi Islandci svojim
družinam. Ljudje, vzgojeni kakor Jan, niso nikakor
zmožni, da bi izrazili vse to, kar mislijo in čutijo, kar
sanjajo. Ker je bila Marjetica bolj izobražena nego
on, je čitala med vrsticami globoko nežnost, katere ni
izrazil z besedami. Tekom teh štirih stranij jo je več¬
krat nazival »soprogo«, kakor da bi mu delalo po¬
sebno veselje, ponavljati to ime. In potem že naslov
sam: »Gospa Marjetica Gaos, pri Gaosovih, v Plou-
bazlanecu«, že to je bilo nekaj, kar je z radostjo či¬
tala in zopet čitala. Tako malo časa se je še smela
imenovati: »Gospa Marjetica Gaos!«...

IV.

Delala je mnogo v teh poletnih mesecih. Paim-
poležanke jej niso izprva nič kaj zaupale. Rekle so,
da ima prelepe, pregosposke roke za šiviljo. Toda iz-
previdele so, da jim dela mnogo boljše in lepše obleke
nego druge, in skoro je bila šivilja na glasu.

Kar je prislužila, je porabila v to, da olepša sta¬
novanje — za njegov povratek. Omare, stare pregra¬
jene postelje je dala popraviti in prebarvati, napra¬
viti jim nove, svetle ključavnice. Okence, ki je gledalo
na morje, je dobilo novo šipo in zastor. Kupila je
novo zimsko odejo, mizo in nekaj stolov.

Vse to je opravila, ne da bi se bila doteknila de¬
narja, ki jej ga je bil pustil Jan. Hranila ga je v
majhni kitajski škatljici, da mu ga pokaže, ko zopet
pride.

13 *

V poletnih večerih, pri zadnji dnevni luči, je se¬
dela pred vrati z babico Ivono, katere glava in misli
so bile v toplem poletnem času znatno jasnejše. Pletla
je za Jana lepo ribiško jopico iz modre volne. Po
ovratniku in za pestmi mu je vvezla vse polno umet¬
nih, raznoličnih okraskov. Babica Ivona je znala
včasih spretno plesti in vezti; spominjala se je pola¬
goma te svoje mladostne umetnosti ter je naučila tudi
Marjetico. Za to delo je bilo treba mnogo volne, kajti
Jan je rabil veliko jopico.

Polagoma se je začelo čutiti, zlasti zvečer, da po¬
stajajo dnevi krajši. Nekatere rastline, ki so bile v ju¬
liju krepko pognale, so začele že rumeneti, umirati, in
vijoličaste skabijoze so začele na novo cvesti ob potih,
njihovo cvetje je bilo sedaj manjše in na daljših pec¬
ljih. Slednjič so prišli zadnji dnevi avgusta, in nekega
večera se je prikazala pred Pors-Evenom prva island¬
ska ladja. Praznik vrnitve je začel.

Trumoma so hiteli ljudje na obrežje, da jo
sprejmejo ; — katera je pač bila ?

Bil je »Samuel-Azenid«;— vsako leto je bil prvi.

— Gotovo se tudi »Leopoldina* ne bo več dolgo
mudila, je dejal stari oče Janov. Kadar se začnejo
vračati, ne ostane nobena več dolgo tam gori, po¬
znam to.

V.

Islandci so se vračali, dve ladji sta prišli pri¬
hodnji dan, čez dva dni štiri, in naslednji teden še
dvanajst. In veselje se je vračalo ž njimi v deželo;
to je bil praznik za žene, za matere ; praznik tudi za
krčme, kjer so stregla ribičem lepa paimpolska dekleta.

197  —

»Leopoldina« je bila v številu zakasnelih ; deset
jih je še manjkalo. To ni moglo več dolgo trpeti, in
Marjetica je bila vsa pijana veselega pričakovanja. Da
bi se vsaj ne prevarala, si je postavila precej dolg
obrok - osem dnij ; — v tem času bo Jan gotovo že
pri njej. In pospravila je svoj dom, olepšala ga je in
očedila, da ga dostojno sprejme.

Vse je bilo že v redu, preostajalo jej je samo še,
da ga pričakuje; sicer pa ni bila v svoji nestrpnosti
skoro več zmožna za kako delo.

Tri zakasnele ladje so še prišle, in potem še pet.
Samo dve sta še vedno manjkali.

— Letos torej »Leopoldina« ali pa »Marija-Ivana«
pobere ostanke, so menili smeje mornarji.

In tudi Marjetica se je smejala, in bila je lepša
nego kdaj v veselju nestrpnega pričakovanja.

VI.

Toda dnevi so potekali.

Še se je praznično oblačila, še je bil vesel njen
obraz, še je hodila v pristranišče kramljat s tovari¬
šicami. Menila je, da je ta zamuda čisto naravna. Ali
se ni pripetilo to še vsako leto ? O, tako krepki mor¬
narji, in dve tako dobri ladji!

Potem pa, ko se je vrnila zvečer domov, je začu¬
tila v srcu prvikrat tesno bojazen.

Je li bilo možno, da se je že tako kmalu začela
bati?... Ali se je imela za kaj bati?...

In z grozo se je zavedla, da je že prišel strah v
njeno srce...

— 198  —

VIL

Deseti dan septembra!... Kako so vendar odhite-
vali dnevi.

Nekega jutra, pravega jesenskega jutra, ko je že
ležala na zemlji hladna megla, je sedela zelo zgodaj,
že ob solnčnem vzhodu, pred vrati cerkvice vtopljen-
cev, kamor hodijo molit vdove ; tu je sedela, široko
odprtih očij, ki so jej strmele nepremično v svet, in
krog senc jo je tiščalo kakor železen obroč.

Že pred dvema dnevoma so se začele vlačiti te
jutranje megle, in to jutro se je vzbudila Marjetica z
večjim nemirom v srcu, ko je videla te znake zime...
Kaj je pač imelo to jutro, ta ura, ta minuta drugega
nego vse prejšnje?... Saj se ladje dostikrat zakasne
za štirinajst dnij, celo za cel mesec.

In vendar, to jutro je moralo imeti nekaj poseb¬
nega na sebi, kajti prvikrat danes je sedla pred vhod te
cerkve ter prebirala imena mladih ponesrečencev, ka¬
kor takrat, ko je šla prvič h Gaosovim.

V spomin

Ivonu Gaos, ki je izginil na morju
blizu Norden-Fjorda...

Veter je pribučal od morja, in v istem času je bilo
čuti, kakor da se je usula ploha na streho: bilo je
suho listje, ki ga je veter odnesel z drevja!... Celi
vrtinci so se pridrvili pred cerkvena vrata. Že je bilo
drevje na pol golo, oskubel ga je bil morski veter. —
Zima je prihajala!...

— 199  —

... izginil na morju
blizu Norden-Fjorda
med orkanom od 4. do 5. avgusta 1880.

Brala je mehanično, in njene oči so uhajale skozi
obok nad vrati tja v daljavo, kjer je bilo morje.
Toda danes je bilo vse zakrito s sivo meglo, in nad
daljavami so se vlekle temne plasti kakor veliko ža-
lobno zagrinjalo.

Zopet je zatulil veter, in zopet so se pripodili v
plesu vrtinci odpalega listja. In vedno močneje se je
zaganjal zahodnik, kakor bi hotel trpinčiti te mrtvece,
ki jih je nekoč pokopal pod morje, celo tu, kjer so
stala napisana samo njihova imena, v spomin živim,
ki so jih ljubili.

Nehote se je zagledala Marjetica v prazno me¬
sto, ki je čakalo na belem zidu. In strašna misel se
jej je rodila v možganih ter jo začela preganjati, misel,
da bo treba morda kmalu obesiti tu novo ploščo, in
na njej bo stalo ime, katerega si niti v mislih ni smela
predočevati na tem prostoru.

Zeblo jo je; ali ostala- je kakor prikovana na
granitni klopi, glavo naslonjeno na zid :

... izginil blizu Norden-Fjorda
med orkanom od 4. do 5. avgusta,
star 23 let...

Naj počiva v miru!

Island se je prikazal pred njenimi duševnimi
očmi, Island s svojim majhnim pokopališčem, — daljni,
daljni Island. Poševno so padali nanj bledi žarki pol¬
nočnega solnca... In hipoma je ugledala na praznem

200  —

mestu, ki je še čakalo na zidu, novo ploščo, na katero
je poprej mislila; videla jo je tako jasno, tako stra¬
hovito jasno: sveža plošča, mrtvaška glava, dve kosti
navskriž, in v sredi, kakor v plamenu, ime, to drago,
drago ime — Jan Ga o s!... Planila je kvišku, kakor
blazna, in iz grla se jej je izvil hripav krik...

Zunaj pa se je še vedno plazila po tleh siva ju¬
tranja megla, in v plesu je prihajalo do vrat odpadlo
listje...

Koraki na stezi! — Nekdo prihaja? — Naglo si
je popravila ruto ter se skušala umiriti. Koraki so se
bližali, že so bili pri vratih. Hotela se je delati, kakor
da je samo slučajno tu. O, ženi utopljenca ni še hotela
biti podobna, za vse na svetu ne!

A prišla je Fanta Floury, žena nekega mornarja
z »Leopoldine«. Takoj je umela, kaj išče Marjetica tu,
njej se ni dalo nič prikriti. Nekaj časa sta stali -nemi
druga pred drugo, prestrašeni, da sta se srečali na
istih žalostnih potih, in skoro sovražno sta se spo¬
gledali. —

Vsi, kar jih je bilo pri Treguieru in Saint-
Brieucu, so se vrnili že pred tednom, je izpregovorila
slednjič Fanta neusmiljeno, z zamolklim, kakor raz¬
draženim glasom.

Prinesla je s seboj svečo, da napravi obljubo.

— Ah ! da,... obljubo... Marjetica ni še hotela mi¬
sliti na to sredstvo obupanih. Ali stopila je molče za
Fanto v kapelico, in pokleknili sta druga poleg druge,
kakor sestri.

— 201

Molili sta k Mariji, morski zvezdi, iz vse duše,
goreče. Kmalu pa je bilo čuti le še vzdihljaje, in njune
solze so tiho kapljale na mrzla tla...

Dvignili sta se bolj mirni, bolj potolaženi. Fanta
je pomagala Marjetici, ki seje opotekala. Vzdignila jo
je za roko ter jo objela.

Obrisali sta si solze, poravnali lase, očedili krila
prahu, ki se jima je bil prijel pri klečanju kolen, in
šli sta tiho vsaka svojo pot.

VIII.

Konec septembra je bil podoben pravemu poletju,
samo malo bolj melanholičen je bil. Ta september je
bil res tako lep, da bi bil človek mislil, da je junij,
ko bi ne bilo tistih žalostnih, rumenih listov, ki so se
podili po potih. Soprogi, zaročenci, ljubimci, vsi so se
vrnili, in povsod je vladalo veselje, kakor da je na¬
stopila nova pomlad ljubezni....

Slednjič se je prikazala nekega dne v daljavi
jedna izmed dveh zakasnelih islandskih ladij. Katera?...

Hitro so pritekle ženske v gostih gručah. V
strahu, nemo so stale na skalnem obrežju.

Marjetica je stala ob strani Janovega očeta, vsa
bleda in trepetajoča :

— Skoro gotovo bi rekel, je izpregovoril stari
ribič, da so to naši! Rdeče pobarvane stranice, in na
jamboru razpeta jadra; tako delajo vedno oni; kaj
praviš, Marjetica ?

— In vendar, ne, je pristavil nato malodušno.
Ne, zmotil sem se za enkrat. To ni »Leopoldina«, tem-

— 202  —

več »Marija-Ivana«. O, ali dolgo se ne bodo več mu¬
dili, gotovo ne, hčerka moja...

In dan je potekal za dnevom, in za vsakim dne¬
vom je prišla ob svoji uri noč, tiho a gotovo.

Še se je praznično oblačila, kakor bi se jej že
malo mešalo. Živela je v večnem strahu, da bi bila
podobna soprogi utopljenca, in obupavala je, kadar so
jo ljudje skrivnostno in pomilovalno gledali. Obračala
je v stran oči, da jej ni bilo treba srečavati teh po¬
gledov, pri katerih jo je vselej zazeblo v dušo.

V zadnjem času se je bila navadila hoditi že na
vse zgodaj tja daleč, kjer neha kopna zemlja, na
obrežno skalovje pri Pors-Evenu. Ogibala se je Ja¬
nove rodne hiše, da bi je ne videla njegova mati ali
sestrice. Sama, čisto sama je hodila tja na skrajni rob
ploubazlaneške zemlje, ki se steza kakor jelenovo ro¬
govje tja v sivi preliv la Manche. Tu je presedela cele
dneve ob vznožju osamljenega križa, ki je gledal tja
v neizmerne daljave morskih voda...

Povsod na skalnih bregovih te ribiške dežele se
dviga polno takih kamnitih križev, kakor da prosijo
milosti, kakor da hočejo umiriti te nepokojne, skriv¬
nostne globine, ki izvabljajo može na svojo gladko
površino ter jih ne vrnejo nikdar več, pogoltnejo naj¬
lepše in najkrepkejše izmed njih.

Krog tega križa pri Pors-Evenu so tla vedno ze¬
lena, pretkana z nizkim bodičjem. In na tej višini je
bil morski zrak zelo čist, komaj da je neznatno dišal
po soli in goemonu, ali bil je poln prijetnih septem-
berskih vonjav.

— 203  —

Od tu je bilo videti daleč tja po raztrgani obali,
kjer so štrlela kvišku strma predgorja drugo nad dru¬
gim. Vsa bretonska obala je razcepljena na brezšte¬
vilno ozkih polotočkov, ki se iztezajo kakor igle v
tiho brezkončnost morja.

Ob robu je bilo morje vse polno čeri j v  videti je
bilo kakor rešeto, ali tam dalje ni nič motilo njegovega
gladkega zrcala. Iz vseh zalivov je prihajalo tiho, bo¬
žajoče šumenje in mrmranje, lahno in skrivnostno. In
daljine so bile tako mirne, in globine tako tihe ! Ve¬
lika modra brezmejnost, grobišče Gaosov, je čuvala
svojo neprodirno skrivnost, in slaboten veter, nezna¬
ten kakor dih, je trosil nad valovi vonj bodičja, ki je
vnovič zacvelo v poslednjem jesenskem solncu.

Ob določenih urah se je morje redno zniževalo,
in povsod so se začele kazati črne lise, kakor bi se
hotel la Manche počasi izprazniti ; potem pa se je za¬
čelo morje z isto počasnostjo zopet dvigati, in tako so
vode neprestano padale in naraščale, ne da bi se zme¬
nile za mrtve, ki so ležali pod njimi.

In Marjetica je sedela sredi teh tišin ob vznožju
svojega križa, gledala je in 'gledala tja na morje, do¬
kler je mogla kaj videti, dokler ni prišla noč.

IX.

September je šel h koncu. Nič več ni jedla, nič
več ni spala.

Sedaj je ostajala doma, sedela je sključena v
kotu, roke stisnjene med koleni, glavo naslonjeno na
steno, čemu vstajati, čemu legati? Kadar je bila pre-

— 204  —

več zmučena, se je vrgla za hip oblečena na posteljo.
Sicer je pa vedno nepremično sedela tu, kakor otrpla.
Zobje so jej šklepetali od mraza, ker se ni nikamor
genila. In nekaj jo je vedno tiščalo za senca kakor
železen obroč, čutila je, kako jej izplahnevajo lica,
usta so jej bila suha, kakor da bi imela mrzlico, in
od časa do časa se jej je izvijalo iz grla sunkoma
stokanje, dolgo, dolgo stokanje, glava pa jej je tolkla
ob granitno steno.

Ali pa ga je klicala po imenu, nežno, tiho, kakor
da bi bil čisto blizu, in šepetala mu je sladke besede
ljubezni.

Zgodilo se je pač včasih, da so jej ušle misli za
hip tudi drugam, na neznatne, popolnoma brezpo¬
membne stvari. Tako se je na primer včasih zagledala
v senco kamnite podobe Matere božje, kako se je po¬
lagoma vspenjala više in više po končnikih njene po¬
stelje, čim niže se je pomikalo solnce. Ali potem se
jej je še silneje stisnilo srce, krik se jej je izvil še
glasneje iz prsij, in glava jej je omahnila ter udarila
ob zid...

In potekale so ure, druga za drugo, po dnevu,
zvečer, po noči, zjutraj — vse so po vrsti odhajale.
Kadar je računala, pred koliko časom bi se bil že
moral vrniti, jo je obšla še večja groza; ni hotela več
poznati dni in njihovih imen.

Kadar se na Islandu razdrobi ladja, vedo navadno
drugi o tem kaj pripovedovati; dostikrat so videli od
daleč ves žalostni prizor, ali pa so našli kosove, mrtvo
truplo, sploh kak znak, kak ostanek nesreče. Toda o
»Leopoldini« ni nihče vedel ničesar povedati, ni nihče

— 205  -

ničesar videl. Moštvo »Marije-Ivane« jo je videlo po-
slednjikrat 2. avgusta. Rekli so, da je odplula najbrže
dalje proti severu lovit, in potem, kar se je dalje zgo¬
dilo, to je bila nepredirna skrivnost.

Čakati, vedno čakati, pa nič vedeti! Kdaj res
pride trenutek, ko ne bo več pričakovala? Sama ni
vedela tega; ali sedaj si je skoro želela, da bi se zgo¬
dilo to čim preje.

O, če je bil res mrtev, ko bi vsaj kdo imel
usmiljenje ter jej to povedal!...

O, ko bi ga mogla videti, kakšen je bil v tem
trenutku, — ali pa vsaj ostanke njegove!... Da bi ho¬
tela Devica, h kateri je toliko molila, ali pa kaka druga
nebeška moč, storiti čudež ter jej pokazati njenega
Jana — živega, na potu proti domu, — ali pa vsaj
njegovo truplo, pokopano pod valovi... Samo da bi
bilo že gotovo, samo da bi že vedela !!...

Včasih se jej je hipoma zazdelo, da vidi tam daleč
na obzorju belo jadro: »Leopoldina« se vrača, naglo
se približuje obali! Tedaj se je mehanično zgenila,
kakor bi hotela vstati ter pohiteti na obalo, da vidi,
če je res...

Zgrudila se je ter zopet obsedela. Ah! kje je bila
v tem trenutku »Leopoldina«? Kje je pač mogla biti?...
Na morju, gotovo na morju, v onih strašnih daljavah
ob Islandu, zapuščena, razbita, izgubljena...

Slednjič se ni mogla več iznebiti te misli, mučila
jo je ponoči in čez dan; ostanki razbite ladje pla¬
vajo po tihem, rožno-sivem morju; počasi, počasi,
počasi, brezglasno, tiho kakor v posmeh se zibljejo
sredi globokega miru mrtvih voda...

— 206  —

X.

Ob dveh zjutraj.

Po noči je pazila na vsak korak, ki se je bližal.
Pri najmanjšem šumu, pri najtišjem nenavadnem zvoku
sta jej zatrepetali senci; začeli sta jo že grozno boleti,
ker sta bili vedno tako napeti na vsak šum.

Ob dveh zjutraj. — Tudi nocoj je poslušala, ka¬
kor druge noči, s sklenjenimi rokami in odprtimi očmi
v temo. Zunaj nad planjavo je bučal veter v zateglih
glasovih.

Naenkrat se začujejo moški koraki, naglo se pri¬
bližujejo po poti. Kdo je neki prihajal ob tej uri?
Planila je kvišku kakor elektrizovana, srce jej je ne¬
halo biti...

Koraki so se ustavili pred kočo, in potem je bilo
čuti stopinje po kamnitih stopnicah, ki so vodile do
vrat.

On!... O, nebesa, on!... Potrkal je, kdo bi
mogel biti, če ne on!... Skočila je s postelje, boso¬
noga. Čeprav je bila že toliko dnij kakor ubita, sko¬
čila je vendar hitro kakor mačka poti vratom ter raz¬
prostrla roke, da objame svojega Jana. Brez dvoma
je prišla »Leopoldina« po noči ter se ustavila v za¬
livu pred Pors-Evenom — in on, on je hitel k njej.
Vse to je šinilo bliskoma skozi njene možgane. In že
je stala pri vratih ter si do krvi odrgnila prste na
trdem zapahu, ki ga je hotela v naglici odmakniti...

— Ah !. .. Kakor okamenela je obstala na pragu,
glava se jej je sklonila globoko na prsi. Njene lepe

— 207

blazne sanje so bile pri kraju. Bil je samo Fantec,
njen sosed .. . Ne, o Janu ni bilo ne duha ne sluha.
Razumela je to hipoma, in čutila je, kako se je po¬
greznila iznova v isti globoki prepad, isti črni obup,
v katerem je bila še ravnokar.

Ubogi Fantec se je začel opravičevati. Njegova
žena je bila bolna, in sedaj mu je zbolel še otrok v
zibeli; zadušiti ga hoče. Prišel je prosit sosedo po¬
moči, sam pa poteče v Paimpol iskat zdravnika.

Kaj je njej na tem, njej ? V lastni bolečini jej je
zamrlo sočutje za tujo nesrečo. Zgrudila se je na klop
ter gledala strme predse, kakor mrtva; ni mu odgo¬
vorila, ni ga poslušala, ni ga pogledala. Kaj je njej
do tega, kar jej pripoveduje ta človek ?

Razumel je; uganil je, zakaj mu je tako hitro
odprla vrata, in žal mu je bilo, da jej je povzročil
bolest.

Jecljal je nekaj v izgovor:

— Res, vas bi ne bil smel nadlegovati, vas...

— Mene, mu je naglo prekinila besedo, — in za¬
kaj ne mene,  Fantec ?

Hipoma se jej je vrnila zavest, kajti ni se še
hotela kazati ljudem obupane, nikakor ni hotela tega.
In potem, tudi njej se je zasmilil Fantec; oblekla se
je ter šla za njim. Zbrala je še toliko svoje moči, da
je čuvala ob otrokovi zibeli.

Ko se je vrnila krog štirih zjutraj domov, je za
trenutek zaspala na postelji, ker je bila zelo utrujena.

Toda oni trenutek brezmejne radosti je pustil v
njenih možganih sledove; sledove, ki so vplivali na
njeno spanje; komaj je nekaj trenutkov dremala, ko

— 208  —

se je hipno stresla ter se prebudila. Dvignila se je
na pol pokoncu, kakor bi se nečesa spominjala...
kakor da je zopet začutila svojega Jana tu. .. Iskala
je med zmedenimi mislimi, ki so jej prihajale v trudno
glavo, iskala je, kaj bi to bilo...

— Ah, ne! Nič! — Nič, samo Fantec.

In zopet se je pogreznila v isti brezmejni pre¬
pad. Ne, nič se ni izpremenilo v njenem temnem,
brezupnem pričakovanju.

In vendar, ker ga je čutila tako blizu, jej je bilo,
kakor da se je izlilo nekaj od njegovega bitja ter
plava krog nje. Bilo je to, kar imenujejo Breto; tc
»znamenje«. In poslušala je šepaznejše na korake, mA
so se culi zunaj, čutila je, da morda pride nekdo, V
bo govoril o njem.

In v resnici; ko se je zdanilo, je vstopil Jav -
oče. Snel je čepico, da so se videli njegovi lepi *Sn-
lasje, ki so bili kodrasti kakor sinovi, ter sedel pcdeg
Marj etične postelje.

Tudi njemu je stiskala bojazen srce; kajti Jo-v j c
bil njegov prvorojenec, njegov ljubljenec, njegov ? .
nos. Ali ni še obupaval, ne, on ni še obupaval. s
ljubeznivo je začel tolažiti Marjetico: oni, ki so st,, ^
slednji vrnili z Islanda, so vsi govorili o gosti nj^gli,
ki je utegnila zadržati ladjo ; in potem se je rofljija še
druga misel v njegovi glavi: morda se je ladja usta¬
vila na daljnih otokih Feroe, ki leže ob morski poti
Islandcev, toda zelo daleč, tako da rabijo pisma dolgo,
dolgo, predno pridejo od tam na kopno. Tudi njemu
da se je že to pripetilo, pred štiridesetimi Jeti, in nje¬
gova uboga pokojna mati je že dala za mašo, ki seje

209  —

brala za njegovo dušo... Tako dobra ladja, kakor »Leo-
poldina«, skoro še nova, in pa taki krepki mornarji,
kakoršni so bili na krovu !...

Stara babica Moan je šepala krog njiju ter zma¬
jevala z glavo ; obup mlade neveste jej je bil skoro
vrnil moč in svežost mislij ; vodila je gospodinjstvo
ter se od časa do časa zagledala v malo sliko svojega
Silvestra, ki je bila že vsa porumenela sredi mrtva¬
škega venca iz črnih jagod. Ne, odkar jej je ugrabilo
morje zadnjega vnuka, ni nič več verjela na kako
vrnitev mornarjev. Molila je k Devici samo še iz
: ; J 4hu, samo s svojimi ubogimi, velimi ustnicami, v
1U pa je čutila samo še srd do nje, nič zaupanja.

Marjetica pa je željno poslušala te tolažilne be¬
la; njene velike, črno obrobljene oči so gledale
Jo in ljubeče na tega starčka, ki je bil tako podo-
njenemu Janu. Že to, da je bil on tu pri njej,
»""'jej je zdelo, kakor bi jo varovalo proti smrtni sili,
utila se je mirnejšo in nekako bliže svojemu dra-
Ju. Njene solze so začele padati tiše, čutila se je
olajšano, in molila je goreče k Mariji, morski
; -zdi.

1  Morda je bila ladja kaj poškodovana, pa so se
ui- ivili na onih otokih, da jo popravijo; to je bilo res
lahko mogoče. Vstala je, pogladila si lase ter se ob¬
lekla, kakor da bi utegnil Jan v kratkem vstopiti. Go¬
tovo ni bilo še vse izgubljeno, če njegov oče ni še
izgubil vsega upanja. In začela ga je iznova pri¬
čakovati.

Res je bila jesen, pozna jesen, noči temne in ža¬
lostne. Zgodaj že je postajalo vse črno v stari slam-

14

— 210  —

nati koči, črno tudi na okrog po stari bretonski
zemlji. —

Dnevi sami so bili podobni le še polmraku. Brez¬
končne megle, ki so se leno vlačile nad zemljo, so
potemnile včasih hipoma nebo, če tudi opoldne. Veter
je šumel neprestano, bilo je, kakor da buče v daljavi
velike orgije, ki igrajo zlobne, obupne melodije; vča¬
sih pa se je približalo to prav do vrta ter začelo tu¬
liti kakor divje zveri.

Marjetica je bledela bolj in bolj; začela je hoditi
upognjeno, kakor da se je je že dotaknila starost s
svojimi ledenimi perutmi. Pogostokrat je jemala v roke
Janove stvari, njegovo lepo poročno obleko ; odvijala
jo je in zopet zvijala, kakor bi bila umobolna, — zlasti
si je dala mnogo opraviti z jopico iz modre volne, v
katero so se bile vtisnile oblike njegovega telesa. Ka¬
dar jo je položila na lahko na mizo, se je sama od
sebe vzbočila, kakor da so tam Janove rame in prsi.
In tako jo je slednjič položila čisto samo v predal
omare. Pustila jo je popolnoma pri miru, da bi čim
dalje ohranila te oblike.

Vsak večer so se dvigale iz tal hladne megle.
Tedaj je gledala skozi okno tja po žalostni planjavi,
kjer so začeli vstajati tupatam nad slamnatimi stre¬
hami oblački belega dima: v vse te tihe koče so se
bili vrnili možje, kakor ptice selivke, ki pribeže pred
mrazom. In pri marsikaterem onih ognjišč so potekali
sedaj srečni večeri; kajti po celi deželi Islandcev se
začenja z zimo nova pomlad ljubezni...

— 211  —

Krčevito se je oklenila misli, da je morda ostal
na onih daljnih otokih. V srcu jej je ostal še slaboten
žarek upanja, in čakala ga je, čakala, čakala...

XI.

Vrnil se ni nikdar več.

Y avgustovi noči, sredi besnih valov, tam ob
temnem Islandu, tam je praznoval svojo poroko z
morjem.

Z morjem, ki ga je bilo nekoč tudi vzredilo.
Morje ga je zibalo, tam je vzrastel v krepkega mla-
denča, — in potem ga je pogoltnilo, zahtevalo je zase
moč njegovih najboljših let. Globoka skrivnost je za¬
krivala to grozovito poroko. Temni oblaki so hiteli v
divjem begu nad glavami, kakor nemirna zagrinjala,
ki so bila razpeta, da zakrijejo skrivnost. In nevesta
se je oglasila, odprla je vse vire svojega glušečega
šumenja, da bi udušila ženinove krike. — On pa se
je spomnil Marjetice, svoje žene od mesa in krvi, in
bojeval se je kakor gigant proti tej mrtvaški nevesti.
Branil se je, a slednjič se jej je moral udati; razpro¬
strl je roke, da jo sprejme, in zavpil je kakor ranjena
žival. In usta so se mu napolnila z vodo, razprostrl
je roke, ki so mu otrpnile v tem trenutku za vselej.

In na tej svatbi so bili vsi, ki jih je bil nekoč
povabil. Vsi, razun Silvestra, ki je, bil odšel v one ča¬
robne vrtove, kjer je že spal smrtno spanje, —daleč,
na drugem koncu zemlje...

KONEC.

§\teto\?T)a 1<t)jižr)ica


1. „Ben Hur". Zgodovinski roman iz Kristusovih časov.
— Zaloga je pošla. Ako se oglasi po dopisnici le 300

naročnikov, ga zopet ponatisnemo.

2. »Marco Visconti". Zgodovinski roman. — Italijanski

spisal Tommaso Grossi.K 2'40

Po pošti 20 vin. več.

3. „Quo vadis“. — Veliki Sienkievviczev roman iz dobe

Neronove. — Slavno delo je preloženo v vse kulturne
jezike. Knjiga obsega 650 str.„ 3'—

Po pošti 30 vin. več. — Elegantno vezan K 4’80 in
30 vin. za pošto.

4. Trije mušketirji". Spisal A. Dumas. Str. 895 . . . „ 5' —

Po pošti 30 vin. več. — Elegantno vezan . . . . „ 6‘80

5. »Islandski ribič". Roman. Iz francoščine prevel Fran

Šturm. „  1'20

(V prevodu so: Dvajset let pozneje, spisal Dumas. Ta roman

je nadaljevanje „Treh mušketirjev". — Dalje istega pisatelja