Mussolini zcpet pometa v vladi. Iz talijansike fašističae vlade so izstopii: fiaaačai, prosvetai t&r kmetijski miuster, miaister za delo ia pravosodai :ninister. Izmeajani so 4 državni pod. ajniki in ostavko je podal večletni gu/erner mesta Rim. Imeaovani so že no/i miaistri in državni podtajniki. Upor proti Italijanom. Radi raznaroiovalnega postopaaja po fašističaem lačiau je došlo na otočju Dodekaaez v Jredozemskem morju proti Mali Aziji lo vstaje grškega prebivalstva proti .taliji, kamor pripadajo otoki po porasu Grkov v vojni s Turčijo kmalu po prevratu. Dodekaaeško otočje je oble- ;ano od italijanskita. bojnih. ladij. Ita- ijaasko vojaštvo aastopa z vso brezobzirnostjo napram junaškim vstašem, 'u so se zatekli pred premočjo in topovi v sikalaata taborišča ia zatočišča. Gotovo bodo Italijaai v&tajo s silo zatrli, vendar bo prelite mnogo ikrvi. Na Madžarskem je sklenjen med strankami spoiazum za uvedbo tajne volilne pravice. Nova vlada na Bolgarskem. Dae 23. jaauarja je odstopila nenadno vlada Kimona Georgijeva. Ostavko je ikralj ^prejel in poveril sestavo nove vlade vojnemu ministru geaeralu Petku Zlatevu, ki je bil izredno hitro kos poverjeai mu nalogi. V vladi generala Zlateva, iki je ministrsiki predsedniik in vojni miaister, je še prosvetni minister geaeral Todor Radev in notrajai miai»ter je pa polikovnik K. Kolev. Zunaaji minister dr. Kosta Batalov je po poklicu odvetnik, politik, je že bil župaa v Sofiji, poslaniik ih zuaanji minister v prejšnji vladi. Minister pravde Mihajlo Kalendarov je odvetnik ia se ukvarja s politiko od leta 1913. Kmetijski miaister Molov je profesor in je že bil večkrat miaister. Promet ima dr. Nikola Zaharijev, ki je star komaj 35 let, je že bil minister in je eden od voditeljev zemljoradniškega saveza. Nova vlada je vlada močne rokp, ki bode skuSala uveljaviti popolao oblast in ve!javo države in bo skrbela za red ter mir. Ministrski predsednik in zunaaji minister sta že izjavila, da bo sikušala nova vlada poglobiti dosedanje prijateljstvo z našo državo. Abcsinci se bramjo. Kakor smo že poročali, sta se sporazumela v Rimu Mussolini in fraacoski zuaaaji miaister Laval med drugim tudi v tem oziru, da bode Fraacija mirao dopustila, kako bodo Italijaai osvajali Abesiaijo ob vzhodao-afriški obali. Abesincem je že morda zaana ta pobratimija med Italijo ter Francijo na račua ajih svobode ia samostojaosti. Dae 18. jaauarja je napadlo abesiasko krdelo ob jezeru Abbč francoskega ikolonijalaega upravaika Beraarda. Napadalci so ubili upravnika ia 96 domačinov, ki so bili pod njegovim poveljstvom. Japonci so zopet skočili Kitajcem v lase. Dae 23.januarjaso vrgla japonska letala na taborišče kitajsikega generalaega štaba v pokrajini Šahar 13 bpmb. Japoaski topovi so obstreljevali kitajske postojanke dve uri ia japooske čete so vdrle v omeajeno pokrajino 25 km južno od mesta Cuiam. Japoaska of&nziva napreduje vzdolž kitajskega zidu proti osrčju poikrajiae Šahar. Dolgotrajni spor med Rnsi in Japond odstranjen. Vzhodao-kitajska železnica je bila dolga leta najresaejša nevarnost, da pride do vojne med Rusi in Japoaci na Vzhodu. Dae 22. januarja j^ bila vzhodna vojaa opasaost odstranjena s predajo vzhodao-lcitajske železnice. Pogajaaja so se vlekla 19 mesecev in je sporazum o prodaji bil podpisan omenjeaega dne. Po tem sporazunm se proda državi Maadžukuo (aova maadžursika država, fcoje gospodarji so Japonci) 1226 km železaiške proge z 2587 ikm brzojavnih in telefonskih žic, ves železaiški materijal, tovarniške naprave, zemljiška posestva itd. Kupaiaa znaša 120 milijoaov jenov (1 milijardo in 800 milijonov Dia), ena tretjiaa odkupaiae se bo plačala v gotovini, dve tretjiai pa v blagu. Vsa plačila se morajo izvršiti v treh letih. Pol odkupaiae, ki se mora plačati v gotovini, mora biti plačaae koj po podpisu pogodbe, druga polo"ica se pa plača s 3% obresti. Glede izročitve blaga na račun odkupaiae bode prihodnji mesec skleajena posebna pogodba. Rusija zahteva riž, sirovo svilo, majhne ladjice, eleiktrične strojc ia električne aparate, baker, čaj itd., a nikakega orožja. — Severao-mandžurska železnica se bode spojila s sibirsko železaico in se bode o tem sklenil še poseben odgovor. — Sovjetski uradniki se vrnejo v teku petili mesecev v Rusijo. Selitbene in pokojaiaske izdatke prevzame Rusija. Končno pogodbo bodo podpisali meseca februarja v Tofciju.