POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK P Stev. 221. Leto XII. Maribor, petek 30. septembra 1958 Cena 1 din 8 Nevarnost nove vojne odstranjena v V Monakovem je bil dosežen popoln sporazum, katerega mora sprejeti tudi Češkoslovaška, ki dobi do konca novembra dokončne nove meje Sporazum je dosežen ... MARIBOR, 30. septembra. Danes ob 2. uri zjutraj je bila konferenca štirih v Monakovem zaključena s končnim sporazumom, ki vsebuje podroben načrt o °dstopitvi češkoslovaškega sudetskonemškega ozemlja Nemčiji. Izročitev se pri-cno jutri, 1. oktobra, zaključi pa 10. oktobra. Prebivalstvo preostalega spornega 0*®mlja se bo pri ljudskem glasovanju meseca novembra svobodno in pod med-narodno kontrolo izreklo za Češkoslovaško ali za Nemčijo. Pod pritiskom volje ysega sveta, da se ohrani mir, in pod težo lastnih dvomov v uspeh v primeru v°ine, je tudi Nemčija doprinesla svoj del do sporazuma, ki ni bil lahek. Rezul-*at monakovske konference štirih pa ni samo sporazum glede Češkoslovaške, atJipak tudi dokončna izločitev sovjetske Rusije iz odločanja v evropski poli-Ta konferenca je znova pokazala, da nimamo Slovani, dasi predstavljamo skoraj polovico evropskega prebivalstva, po lastni krivdi v evropski mednarod-n‘ Politiki nobene besede in da o usodi slovanskih narodov še vedno odločajo ^Slovani. To je dragocen nauk Monakova in resen opomin za bodočnost. Voj-n® za enkrat ne bo, nadaljnji razvoj dogodkov pa bo pokazal, v koliko so bile razne izjave zadnjih dni iskrene. -r. Zunanji potek konference PRIHOD DELEGACIJ . MONAKOVO, 30. septembra. Vodja .jj državni kancelar Hitler je pričakoval pijanskega predsednika vlade Musso-pia včeraj dopoldne na postaji v Kuf-ptiu, kjer je stopil v njegov vlak in ^Paj z njim odpotoval v Monakovo. j.|vi konferenci med Mussolinijem in jjklfcrjem v vlaku so prisostvovali tudi pijanski zunanji minister grof Ciano, Jtlerjev namestnik dr. Hess in povelj-'k nemške vojske general Keitel. Na v staji v Monakovem sta se pridružila 'naršal Goring in berlinski italijanski Jjanik Attelico. ttai Sso*'n‘ 'n Hitler sta prispela v Mo-ie y° nekaj minut po 11. uri, Daladier Priletel s svojim spremstvom na molovsko letališče ob 11.15, Chamber-Sen Pa ob 11.25. Mussolini in Hitler sta Podala v Rjavo hišo, kjer so se na-JPvaia v vlaku pričeta posvetovanja eo>i Nemci in Italijani, Angleži in Franic s° pa odšli v svoj hotel In se tudi •>6r|Vet0Va" za e,10*n0St nastopa. Chain-isk ?'na *n Daladierja je kmalu nato ob-*br .marša* Goring. V hotelu so bili hani Poleg Chamberlaina še angleški ber,!nsk! Poslanik Henderson, francoski poslanik Frangois Poncet, če-Maš 3 londonski poslanik dr. Jan frvk, berlinski nemški poslanik astn3: In drugi. PRIČETEK IN NADALJEVANJA Ob 12.45 so se zbrali v Hitlerjevem delovnem kabinetu v monakovski Rjavi hiši, kjer se je pred leti pričelo nacional-no-sociallstlčno gibanje: Adolf Hitler, nemški zunanji minister von Ribbentrop, Benito Mussolini, italijanski zunanji minister grof Ciano, Neviile Chamberlain, ministerialni tajnik dr. Schmidt kot tolmač, francoski ministrski predsednik Daladier in francoski zunanjepolitični generalni tajnik Leger. Posvetovanja so se pričela takoj in so trajala do 15.15. Nato so bili ločeni posveti med Hitlerjem in Mussolinijem na eni ter med Daladier-jem in Chamberlainom na drugi strani, h katerim sta bila pritegnjena tudi posebni češkoslovaški opazovalec poslanik dr. Mastny in londonski poslanik dr. Ma-saryk. Mussolini in Ciano sta pa sprejela šefa madžarskega zunanjega ministrstva grofa Czakyja. Ob 17.5 se je konferenca nadaljevala in prekinila zopet ob 20.15 zaradi večerje. Tudi ta odmor se je porabil za ločena posvetovanja. Ob 22. uri se je pričel tretji in odločilni sestanek, ki je trajal vse do 2. ure danes zjutraj. Mussolini je po konferenci odšel takoj na vlak in se vrnil v Italijo, Chamberlain in Daladier sta pa odletela šele dopoldne v London, odnosno Pariz. prevzema vso odgovornost češkoslovaška vlada. Izpraznitev se izvrši ob prepustitvi vseh naprav v popolnoma nespremenjenem stanju. 3. Modalitete za izpraznitev sudetskonemškega ozemlja določi mednarodni odbor, ki se sestavi iz zastopnikov Nemčije, Velike Britanije, Francije, Italije in Češkoslovaške. 4. Etapno zasedanje pretežno nemškega ozemlja po nemških četah se prične 1. oktobra 1938. Pričetek zasedbe na priloženem zemljevidu naznačenih pokrajin se mora izvršiti tako-le: z I. zaznamovani kraji se zasedejo 1. in 2. oktobra, z II. zaznamovani 3. oktobra, s lil. zaznamovani 3., 4. in 5. oktobra in s IV. zaznamovani 6. in 7. oktobra. Ostalo ozemlje s pretežno nemško večino bo zasedeno do 10. oktobra 1938. 5. Pod točko 3. tega sporazuma določeni mednarodni odbor bo določi! ozemlje, v katerem naj se izvrši ljudsko glasovanje o bodoči državni pripadnosti tega ozemlja. To ozemlje zasedejo mednarodne vojaške čete do časa, ko bo glasovanje zaključeno in bodo določene dokončne meje, pri čemer se uporabijo ista določila, kakor so se pri plebiscitu v Posaarju. Mednarodni odbor bo določil tudi dan plebiscita, vendar pa se ta dan ne sme določiti kaseje, kakor do konca meseca novembra t. 1. 6. Dokončne nove meje bo določil mednarodni odbor. Mednarodni odbor bo imel tudi pravico, da bo sme! po štirih velesilah že določene meje proučiti in priporočati manjše spremembe. 7. Prebivalstvu vsega Nemčiji takoj izročenega, kakor tudi za plebiscit določenega ozemlja se prizna pravica opcije. Opcijska pravica se mora izrabiti v teku mesecev po izvedbi tega sporazuma. Podrobnosti o opciji bo določila posebna nemško-češkoslovaška komisija. 8. Češkoslovaška vlada bo v teku šti- pradno besedilo sporazuma 1*!° nemško ozemlje se izroči Nemčiji brez plebiscita od * a° 10. oktobra — V mešanem ozemlju plebiscit koncem novembra — Ostala določila lik 30. septembra. Svetovnozgodovinsko srečanje odgovornih držav- U,0|i stirih evropskih velesil v Monakovem sc je končalo s srečnim sporazu-Cl, " Med kancelarjcm Hitlerjem in ministrskimi predsedniki Mussolinijem, er*a*nom 'n Daladierjem je bil po izčrpnih posvetovanjih dosežen spora-tve ‘»osovor o rešitvi češkoslovaškega vprašanja, s katerim se zdi, da je v V^tovljen mir. Dosežene sklepe so vladni predsedniki takoj podpisali. azu,n ie datiran z 29. septembrom 1938 In se glasi: »Ne ^SEDILO SPORAZUMA OSEM TOČK ^lijqmJ‘**a’ Melika Britanija, Franclja in W se ob upoštevanju načelno že Si*k„ 1>r®dlogov o odcepitvi sudetsko-»zemelj od Češkoslovaške spo-e o sledečih pogojih iit modall-No J'reDov 'm izjavljajo, da prevze-se,lhijj *' *torake, ki so potrebni za iz-odgovornost. Sporazum ob-, 0Se'u točk: I. Izpraznjevauje sudetskonemškega ozemlja, ki se izroči Nemčiji, se prične s strani Češkoslovaške dne 1. oktobra 1938 2. Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija sklenejo, da mora biti izpraznitev zaključena do 10. oktobra t. 1., in sicer brez vsakega poškodovanja ali razdejanja obstoječih naprav, za kar rih tednov od dneva sklenitve tega sporazuma odpustila iz državne in vojaške službe vse sudetske Nemce, ki bodo to želeli. Obenem se izpuste na svobodo vsi v preiskovalnem zaporu pridrževani ali kazen odsedevajoči, političnih deliktov obtoženi ali zaradi njih obsojeni sudetski Nemci. DODATKI Sporazum vsebuje še mnoge dodatke, ki rešujejo najrazličnejša sporna vprašanja. V prvi vrsti je tu govora o garanciji Anglije in Francije, ki jih prevzemata za pravilno in popolno izvedbo celokupnih sklepov sporazuma. Dalje se določa, da bosta, čim se uredi tudi vprašanje madžarske in poljske manjšine na Češkoslovaškem, dali tudi Nemčija in Italija vse potrebne garancije za nove češkoslovaške državne meje, ki jih češkoslovaška vlada zahteva. POLJSKO IN MADŽARSKO VPRAŠANJE Kar se tiče poljskega in madžarskega manjšinskega vprašanja, izjavljajo predsedniki vlad štirih velesil, da se morata obe vprašanji rešiti v teku najkasneje treh mesecev. Ako se to ne zgodi v tem roku, bo to dalo povod za novo konferenco predsednikov vlad Nemčije, Italije, Anglije in Francije. VPRAŠANJE KOMISIJE O sestavi v sporazumu določene komisije je bil dosežen sledeči sporazum: »Štiri na konferenci zbrane velesile so se zedinile v tem, da hodo tvorili ta odbor (komisijo): državni tajnik nemškega zunanjega ministrstva, beriinski veleposlaniki Anglije, Francije in Italije, kakor tudi delegat, ki ga bo sama določila češkoslovaška vlada. Vsa vprašanja, ki bi nastala iz izročitve ozemlja, bo reševal kot za to pooblaščen ta mednarodni odbor. Pr asa bo sprefela sklepe URADNO BESEDILO MONAKOVSKE GA SPORAZUMA NA SEJI ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE PRAGA, 30. septembra. Uradno besedilo inonakovskega sporazuma je bilo javljeno danes ponoči takoj po odobritvi strani šefov štirih velesil uradnemu opazovalcu monakovske konference, berlinskemu češkoslovaškemu poslaniku dr. Mastnemu. Besedilo sta mu izročila Chamberlain in Daladier po enourni medsebojni konferenci, na kateri sta se dogovorila glede podrobnih pripomb, ki naj se dajo Pragi. Praška vlada je prejela besedilo danes in se takoj sestala k seji, na kateri bo zavzela svoje dokončno stališče, ki spričo nastalega položaja ne bo moglo biti drugačno, kakor pritrdilno. V javnosti je razpoloženje pobito zlasti zaradi naglega roka izvršitve sporazuma, določitve plebiscita tudi za pretežno češke ejele rez®rvacij glede ureditve poljskega in madžarskega vprašanja. Sovjetska Rusija izločena IZZA KULIS BOJA ZA SODELOVANJE NA KONFERENCI DRŽAVNIKOV V MONAKOVEM. LONDON, 30. septembra. Takoj ko je bilo sklenjeno, da sc sestane v Monakovem mednarodna konferenca, ki naj odloča o nemško-češkoslovaškem sporu, so zahtevale tudi vlade češkoslovaške, sovjetske Rusije, Poljske in Madžarske, da se pripuste na to konferenco kot enakopravne stranke. Pritegnitev češkoslovaške sta zagovarjali soglasno Anglija in Francija, Nemčija in Italija pa sta odbili. Doseženo je bilo na osebno Cham-berlainovo intervencijo pri Hitlerju in Mussoliniju, da je smel priti kot uradni opazovalec v Monakovo češkoslovaški poslanik v Berlinu dr. Mastny, ki pa se posvetovanj samih direktno ni smel ude- leževati. Kot svetovalec jo bil v Monakovem tudi londonski poslanik ČSR dr. Masaryk. Ker sta Hitler in Mussolini odbila predlog za pritegnitev ČSR, sta Chamberlain in Daladier odbila tudi Hitlerjev in Mussolinijev predlog za pritegnitev Poljske in Madžarske. Vendar je bil za Madžarsko kot opazovalec v'Mo-nakovem grof Czaky, šef kabineta zunanjih zadev. Pritegnitev sovjetske Rusije pa je zagovarjal od vseh samo Daladier, a le formalno. Sklicanje te konference in njen sporazum pomeni definitivno izločitev sovjetske Rusije iz evropskih medna-rodno-političnih vprašanj. Maribor, 28. septembra. Strankarstvo in visoko ideološko eksperimentiranje, ki je doseglo v nekih dobah zagrizenost srednjeveškega verskega sek taštva, je zakrivilo posebno našemu se-vernovzhodnem ozemlju mnogo narodnega zla in očite škode. Slovenski živelj od Pece do izliva Ledave je živel dolga stoletja pred osvobojenjein pod stalnim pritiskom Nemcev in Madžarov, ki so ga s svojo politično in gospodarsko močjo utesnjevali ter spravljali v položaj ljudstva druge vrste. Le redki posamezniki, ki so bili razen tega tudi gospodarsko dovolj samostojni, so imeli v svoji trdni narodni zavesti toliko odporne sile, da so ta pritisk brez večje škode vzdržali, široke, socialno šibke in duhovno omahljive množice so pa postale vpogljive, in med njimi se je od leta do leta bolj širilo narodno odpadništvo ali vsaj mlačnjaštvo. Tuji optimisti in naši pesimisti so napovedovali, da je slovenstvo v nekaterih pokrajinah našega severnovzhodnega narodnega ozemlja že končno izgubljeno šele konec svetovne vojne z nastankom kraljevine Jugoslavije je ta tuji narod ni pritisk odstranil vsaj v političnem in kulturnem oziru ter ustvaril trdno podla go za novo narodno prebuditev ter po stopno utrditev. In položaj, ki smo ga 1. 1918. tu našli, je že po vsej svoji naravni logiki kazal pot k našemu pravemu delu Ta položaj je terjal od nas, da vrnemo s previdnim in postopnim podrobnim delom naše obmejno ljudstvo k njegovi pravi, tisočletni slovenski narodnosti. Pokazali naj bi mu, da je slovensko po vsej preteklosti, krvi in jeziku, objeli ga s svojo narodno ljubeznijo ter mu pomagali v težkih povojnih časih vsaj po svojih skromnih močeh iz vsakdanjih gospodarskih ter socialnih stis in težav. Toda namesto tega smo ga začeli že takoj po osvoboje-nju pitati z gesli najbolj nepomirljivega strankarstva ter mu vtepati v glavo nedoumljivo »jugoslovenstvo«. To ljudstvo, ki niti še slovensko ni bilo dovolj zavedno, smo hoteli naenkrat napraviti za »ju-goslovensko«. Hoteli smo torej, naj na eni strani zaradi strankarske opredelitve sovraži svojega soseda drugega strankarskega prepričanja, na drugi pa neha biti Slovenec in naj postane »Jugoslovan«. Nasledek tega je bil tak, kakršen je po vsej logiki stvari moral biti: narodno pre-bujevalno delo se je razdrobilo ter ostalo kljub velikim naporom često brez haska in da ni ta nezavedni človek postal ne Slovenec ne »Jugoslovan«. Saj pa jugo-slovenstva« tudi ni mogel razumeti in do limeti njegovega bistva, in kako naj bi ga tudi bil, ko še oni, ki so mu ga oznanjali, sami niso bili na čistem, kaj je pod tem pojmom treba praktično razumeti. Ta pojem si je razlagal vsak po svoje, a čim več je bilo razlag, tem večja je postajala megla okoli njega. Razen tega smo pa •» f ijciu. -r. da so sc tako izognili kočljivemu vprašanju predsedovanja. Chamberlain jc govoril angleško, Daladier francosko, Hitler nemško, le Mussolini izmenoma italijansko, francosko, nemško in angleško, kar je znatno pospešilo potek razgovorov. 1 olmač dr. Schmidt jc imel silno težko nalogo, ker jc moral z največjo na glico prevajati vprašanja in odgovore. Havasov poročevalec jc izvedel tudi za naslednjo pikanterijo: Ko jc Mussolini stopil pri večernem nadaljevanju konference v dvorano, je pozdravil Hitlerja smehljaje z besedami: »Gutcn Abcnd, mein Fuhrer!« Posebne pozornosti pa je bil deležen zlasti Daladier, kar priča naslednja ganljiva scena pred hotelom, kjer je stanoval: Ko jc izstopil iz avtomobila, sta pristopili k njemu dve Monakovčanki, ga prijeli krčevito za roke in ga ihteč prosili in rotili s solzami v očeh, naj stori vse, da se bosta Francija in Nemčija sporazumeli. 1 stavnik republikanske Španije PoZ** Zvezo narodov, naj pošlje v republika11 sko Španijo svojo komisijo, ki bi naj Pr°^ učila umik prostovoljcev iz republik3*] ske vojske, je zaključil z delom in se odločil, da sc ta načrt izroči svetu Zve^ narodov. Načrt bi namreč zaradi opoz'cl jc Portugalske, Albanije, Poljske in džarske ne našel soglasnega odobravanja skupščine, ki jc v takem primeru P° trebno. SPREMEMBE V TORIJU . , rOKlO, 30. sept. Zunanji nrinis Ugaki je demisioniral, ker je prišel nav križ z vojaškimi oblastvi. Predseu^ vlade princ Konoyc je sani prevzel nanje ministrstvo. TORNADO V AMERIKI C11ARLESTON (Južna Karolina), 30. sept. Pri strahovitem tornadu, včeraj divjal, jc bilo 20 mrtvih in P' ko 300 ranjenih. Porušenih je tudi m go zgradb. Vojska in mornarica rcsUJ ponesrečence. SEJA POMORSKEGA ODBORA bA KANSKEGA SPARAZUMA- r SPLIT, 30. septembra. Konfeten<%n»e> ga odbora, ki jc bila že večkrat od ^ na, se bo vršila 12. oktobra v ®P Predsednik odbora, romunski ^°je|e* admiral Pais, je že sporočil imena ^ gatov Romunije in Turčije, ki bod° jkc delovali na tej seji. člani naše in y delegacije še niso določeni. Koiitn'3 ral Pais pride v Split že 9. oktobra- liorzu. Gurih,30. septembra .jj.lfr Beograd 10, Pariš 11.85, London - .jjn Ncw York lil1/-, Milano 23.30; l7G75- ' ^ Oblačno, mirno, milo vreme, i morda še neznatne padavine. Scc afno šibki sloji iščejo rešitve v zadružništvu Ce motrimo sedanje gospodarsko živ-lienje drugod in pri nas, vidimo isto: manjše skupine se združijo v večje, ker se zavedajo, da je sedaj razvoj gospodarskih prilik takšen, da so edinole večje enote zmožne življenja in uspešnega uveljavljanja. Posebno se to lepo vidi zadnje čase pri nas. Ustanavljajo se vedno nove zadruge. Pa tudi pri teh ne ostane. Tudi zadruge iščejo nove večje celote in to imajo v zvezah. V ilustracijo teh trditev naj navedemo, da so slovenski brivci pričeli gibanje za ustanovitev zveze brivskih zadrug dravske banovine, pod katero bi spadale mariborska, ljubljanska in celjska brivska zadruga. In še drug takšen primer. Mariborski Okrožni odbor obrtnih združenj je bil Pred likvidacijo. Toda obrtniki so še Pravočasno uvideli, da bi s to obrtno ustanovo izgubiti eden največjih obrtniških forumov. Prav tako so bili slovenski sodarji pred propadom. V zadnjem hipu so našli rešitev v skupni produktivni obrtni zadrugi, ki jim bo zagotovila pro-spevanje. Takih in1 sličnih primerov je mnogo. Vzroke je treba iskati v prehitrem tempu splošnega gospodarskega in zlasti industrijskega razvoja, ki ima za nujno posledico to, da propade vse, kar je malo in osamljeno. Zlasti pa so pri tem prizadeti tako zvani mali ljudje. Mali obrtnik sam ne pomeni nič, kot član neke skupnosti pa more mnogo koristiti. Korist ima posameznik, ima jo pa tudi skupnost in po njej ves narod. Zato ustanavljanje produktivnih obrtnih zadrug ni prav nič čuden pojav, ker je to nujna posledica sodobnosti. Prišel bo skoraj čas, da bodo vse obrtniške panoge imele lastne produktivne zadruge. Pri nas jo imajo doslej samo mizarji, ki v tej zadrugi mnogo bolje uspevajo, kakor pa če bi bili odvisni od naročil kot samostojni obrtniki. Povdarjamo, da velja to predvsem za male in srednje obrtnike, ker predstavljajo velika obrtniška podjetja tako sama na sebi že industrializirana podjetja, ki odgovarjajo produktivnim zadrugam. Zato je vedno bolj resnično načelo, da je rešitev malih ljudi v skupnosti, v zadrugah ASi se Seški premogovnik izčroan? STROKOVNJAKI UGOTAVLJAJO, DA IZČRPANA TER NUDIJO S 1. septembrom je Rudarska za-Jcdiiica, lastnica leškega premogovnika' pri Prevaljah, odpustila vse rudarje in nameščence. Preko noči je 1 Zgubilo kruh 49 rudarjev in 2 nameščenca. Na cesti je torej okoli 120 jjudi. Razlog za ustavitev obrala je 'skali v tem, da so zadnji ostanki premogovnih slojev na Lešah izčrpani. Prejšnja lastnica loškega premogovnika Ilirska družba je pred 2 letoma |lala rudnik na dražbo. Ker je bil takratni ravnatelj Ilirske družbe g. Hans '*’laschberger dolžan rudarjem na mezdah okoli 300.000 dinarjev, so bili prizadeti rudarji prisiljeni, da so se zdru-v Rudarsko zajcdnico. Ta jc na sodni javili dražbi v Ljubljani kupila Premogovnik z vso rudniško posestjo 111 pritiklinami, da so si oškodovani Odarji krili svojo terjatve proti Ilirski LEŽIŠČA V OKOLICI LES ŠE NISO MOŽNOST ZASLUŽKA. družbi oziroma njenem ravnatelju. Rudnik je izčrpan in Rudarska za-jednica je bila primorana vse. svoje premoženje razen jamskih mer. prodati, da je lahko krila svoje obveznosti Strokovnjaki sodijo, da vsa jamska polja na Lešah še niso izčrpana. Ni pa nikogar, ki bi se zanimal za jamske mere še neizčrpanih polj. ki bi z nadaljevanjem rudarskega dela omogočil nadaljnji zaslužek leškim rudarjem. S tem je žalostno poslovanje bednega življenja leških rudarjev končano. Na cesli so ljudje z družinami, zdravi in željni dela. Zalo je potrebno, da se za brezposelne leške rudarje zavzame naša javnost, zlasti pa banovina, ki naj dobro kvalificiranim leškim rudarjem preskrbi delo in zaslužek. Kameno olfe v Medmurju -v. Zadnja leta se je produkcija nafte v Medmurju zelo povečala. Medtem ko so ani dobili 240 ton nafte, jc že letošnjega Polletja produkcija narasla na 508 ton. arno v letošnjem septembru so jo pribili 200 ton. V zadnjih osmih mesecih '° samo v Selnici in Peklenici dobili 740 °n nafte. Tu je pa tudi v vsem Med-, uiju največ nafte. Koncesijo za petrovske vrelce ima že 50 let Mednuirsko ejrolejsko društvo. Doslej je bil tu ude-Zen tudi nemški kapital, ki pa se je zdaj ^niaknil in na njegovo mesto je prišel Švi, Jo carski kapital. Po poročilih namerava-zdaj zaposliti pri navadnih delih samo domače delavce, inženirji pa ostanejo še vnaprej tujci, kajti naši inženirji se morajo poprej navaditi tega dela. Kmetje v okolici Peklenice že mnogo let vedo, da teče iz zemlje neko gosto črno in smrdljivo olje, ki ga že dolga leta uporabljajo kot kolomaz. Zdaj pa so prišli tu na delo moderni stroji, in produkcija nafte se je naglo dvignila. — Tudi na madžarski strani so začeli vrtati. Tamkaj pa deluje ameriški kapital in dobivajo že okoli 25 vagonov nafte na dan. Vrtali pa so do 2000 metrov, preden so prišli do pravih vrelcev. Zdaj vrtajo že peti vrelec. stavki ribniških kamnolomcev K s't_/, našemu včerajšnjemu poročilu o % kamnolomcev in o pogajanjih, ki Po !• fU DOsne'i 17 uradnega vira, nam je 'alo vodstvo kamnolomcev naslednje Poročilo; »lavi .,J01lccIeljek je prišel tajnik Zveze t,ae ^llskih delavcev Jugoslavije g. lg-likv' J ru,ar v Ribnico z namenom, da se Va to negotovo stanje. O kakih Vršili so se ni bilo govora n,; - raz£ovori, potoni katerih naj bi & 1» Pogajanj, se jIt ~~ kot Prvi d,, P°dpis. 0vrn.e na delo prej, dokler ne bo . _ Delavstvo vztraja Je — kot prvi dan — na stališču, da minimSri kolektivna pogodba in joče f , zahteve stavkajočih. Sta iav]l^. wstvo naproša vse ivku-vso slovensko ob M v teh težkih dneh njemu Vstvlani^ter tu<^ moralno podpre de-!4en;\ Obenem se ob tej priliki tudi 'noj k- Zl'livaljuje za vso podporo in po-1 Je je bilo deležno. Vodstvo. ^Ravniki v naši državi ^ij';tat,istiki diplomiranih pravnikov je ‘‘alo na naših pravnih fakultetah Dodatek k zimskemu voznemu redu V mednarodnem prometu sc uveljavi nov vozni red o polnoči od 1. na 2. oktober, v krajevnem prometu pa o polnoči od 2. na. 3. oktober. Poleg sprememb, ki so navedene že na stenskih voznih redili, stopijo v veljavo še naslednje spremembe: Prvi jutranji vlak iz Rogaške Slatine v Zagreb vozi tudi v zimski dobi, prav tako tudi zadnji večernji vlak iz Zagreba do Rogaške Slatine. Na progi Ljutomer— Radgona izostaneta mešana vlaka št. 8832 in 8831. vozita pa zalo potniška vlaka štev. 8812 in 8837,. Vlak štev. 8812 odhaja iz Ljutomera ob 8.14 in vlak štev. 8837 iz Radgone ob 17.10. Nadalje vozita na progi Ljutomer— Gornja Radgona vlaka štev. 8818 in 8819. Vlak štev. 8818 odhaja iz Ljutomera ob 6.10 in vlak štev. 8819 iz Gornje Radgone ob 7.1. Na progi Velenje—Dravograd Meža izostaneta vlaka štev. 9111 in 9120, ki sla dosedaj vozila le ob torkih in sredah, odnosno ob ponedeljkih in torkih. Vsi podatki o prihodih in odhodih navedenih vlakov so na stenskih voznih redih. cigarete jn jih v propagando sokolske petletke prodajalo na svojih prireditvah, dokler ne bodo vse razprodane, tudi če bi med tem določena doba že minila. o. Krovec padel s strehe in se ubil. V Kamniški ulici v Šiški je včeraj dopoldne padel s strehe neke nove stavbe 70-letni krovski mojster Mihael Plestenjak in se ubil. o. K gonilnih jermenov je nekdo ukradel lesnemu industrijalcu Viktorju Glaserju iz Ruš, ki ima svojo žago pri Sv. Are.hu na Pohorju. Orožniki so storilcem na sledu, svari se pa pred nakupom jermenov. o. že prod dobrim mesecem jc bilo ukradenih iz zaklenjene sobe Zverje* ve domačije v Gašlcraju pri Sv. Juriju več predmetov, med njimi srebrna moška i n ženska ura, novi moški čevlji in nekaj drobiža. Zdaj so orožniki na Teznem prijeli bivšega Zverovega hlapca, ki jc tatvino priznal, ukradene stvari pa jc že prodal neznanim delavcem. od 1. 5919 do 1936; v Beogradu moških 3670. ženskih 289, skupaj 3959; v Zagreba 23S5, 106, 2491; v Ljubljani 691, 15, 706; v Subotici 924, 52, 976. Skupaj 8120 moških, 462 ženskih, skupaj 8582. — Nenavadno velik prirastek pravniškega naraščaji' je opaziti v Beogradu, kjer je v letih 1930—1936 narastel za 280.6%, v Subotici pa za 277.8%. L. 1920. je bilo od vseh dipl. pravnikov 2% žensk, 1. 1935. pa jih je bilo že 8.1"«. Povprečno je na leto diplomiralo okrog 540 pravnikov, število za pripravnike primernih mest v drž. službi pa znaša na leto ko maj polovico tega. OB SEVERNI MEJI GRADIJO NOVO CESTO. Pred dnevi je mariborski Cestni odbor pričel ■/. gradnjo banovinske ceste Sv. Ana Žice, ki bo vezala velik del severne meje. Ta dela so se prvič pričela pred štirimi leti, a so radi lokalnih ovir zastala do letošnje jeseni. Omenjena cesta bo iz gospodarskih in kulturnih ozirov za našo severno mejo velikega pomena. LJUTOMERSKE NOVICE Neodvisno gledališče iz Maribora je nameravalo priti gostovat to soboto. Bilo pa je odklonjeno zato, ker bodo vrteli v Sokolskem domu nemški film »Sisi«. Denar in narodna zavednost sta si včasi v botrinjstvu. — V nedeljo 2. okt. pridejo k nam »Prijatelji slovenskih goric*. Za njih bo prirejeno majhno gostiivanje. Iz Katoliškega doma« bodo odpeljali nevesto v »Sokolski dom«, kjer bo popoldne veliko veselje. Vsekakor bo to narodna manifestacija v duhu neomajne narodne sloge. — Grozdje v goricah zori. Skrbi nas, kakšna bo cena vinu. Če bo takšna kot jo ima sedaj sadje, katerega je letos precej, potem nam bo slaba predla. — Ljutomerčani bomo šli to nedeljo v Mur. Soboto, kjer bodo zvečer gostovali mladi gledališki igralci iz Maribora. o. Gor. Radgona. Cenjene naročnike »Večernika« opozarjamo, da bodo od jutri 1. oktobra dalje list lahko redno dobivali že isti dan zvečer (po prihodu avtobusa iz Maribora) in sicer v trgovini Janko Sušeč, Gor. Radgona. o. Za družine stavkujočili kamnoloin-cev v Ribnici na Poh. so doslej razni dobrotniki darovali skupno 16.866 din. o. 22 milijonov igralnih kart bodo zmleli v prah v papirnici v Vevčah. Karte predstavljajo vrednost okoli 1,100.000 dinarjev. o. Odlikovanje gospe Copelandove. Lektorica za angleščino na naši univerzi ga. Gopelandova je prejela za svoje zasluge, ki si jih je pridobila s svojim delovanjem za zbližanje med našim in an gleškim narodom, najvišje odlikovanje angleškega imperija. Diplomo sta osebno podpisala kralj Jurij VI. in kraljica. o. Slovenski študenti in dalmatinski krošnjarji se vračajo iz Češkoslovaške. Največ potujejo kar preko Nemčije, čeprav je meja zaprta. Pomagajo si na ta način, da gredo na meji več ur peš čez hribe. Vsak dan pride okoli 20 krošnjar jev in posamezni študenti, ki pripovedujejo o svojih vtisih zadnjih dni iz bratske Češkoslovaške. o. Živega kragulja so ujeli na Velikem vrhu pri Litiji otroci, ki so roparici nastavili past. Kragulja so komaj ukrotili in spravili v kletko. o. Kačo z dveina glavama je ujel posestniški sin Ludvik Volmajcr na Rde čern bregu pri Sv. Lovrencu. Po nesreči je eden od mnogih ogledovalcev tega čuda strl belouški eno glavo, in kača je zaradi tega poginila. Belouško bodo razstavili v Mariboru. o. Neznanec je vlomil v Koščevo btšo v Rečici pri Polzeli včeraj popoldne in odnesel 6000 dinarjev. Ko so sc domači vrnili s polja, so tatvino takoj opazili in prijavili orožnikom. o. Sokolske cigarete. Na prošnjo uprave Sokola kraljevine Jugoslavije je uprava drž. monopolov začela izdelovati posebne cigarete, in sicer »Vardar«, »Dri na«, »Morava«, »Zeta« ter »Ibar«, ki bodo imele napis »Sokolska Petrova peto-letnica« z letnico 1936—1941. Vsako sokolsko društvo si bo lahko naročilo te Murska Sobota V nedeljo 2. okt. bo gostovalo v Sokolskem domu „Neodvisno gledališče" iz Maribora z dramsko pesnitvijo „ Breško v cvet" in s strašno žalostno komedijo „Piramuž in Tizba". Začetek ob 20.30 uri. Cene 20, 15, 10, 6 in 2 din. c. Celjski drobiž. Umrl je včeraj zjutraj krznar Orehove Martin. Pogreb bo v soboto ob 4. iz Gasilskega doma na mestno pokopališče. — Hči uradnika v zdravilišču v Rogaški Slatini Lapajne Ma-ija je na poti po mleko padla in si zlomila levo roko. — Posestnica Mlakar Marija iz Bodrišne vasi je v torek padla na njivi z voza in si nalomila desno roko pod komolcem. c. Mestna občina namerava prepleskati in preslikati sejno dvorano in razpisuje ta dela. za katera je treba vložiti ponudbe do 3. X. do 11. ure. Prav takri razpisuje dobavo mizarske opreme za delavnico in skladišče mestnega vodovoda v pritličju hiše Gosposka ul. 20. n. Seja pomorskega odbora Balkansko zveze bo 12. oktobra v Splitu. Predsednik tega odbora romunski kontreadmiral Pais je o tem že obvestil delegate Romunije in Turčije, dočim naša in grška delegacija še nista določeni. n. Kongres gozdarjev bo od 2. do 4. oktobra v Vinkovcih. Za udeležence je odobrena polovična voznina. n. Predsednik Mednarodne parlamentarne unije Carton de Viart je prispel a' Dubrovnik, od koder bo na-nadaljeval vožnjo v Beograd na sestanek eksekutivnega komiteja Unije. u. Dnevi hrvalske knjige bodo v Zagrebu prve tri dni oktobra. Namen dnevov je zbrati denarna sredstva za izvršitev prosvetnih nalog Hrvalske Matice in dati možnost javnosti, da si nabavi kvalitetne knjige. n. 20-lelnicu prihoda srbske vojske v Banjo Luko in 30-letnico obstoja Narodne obrane bodo 21. oktobra svečano proslavili v vsej Vrbaski banovini. n. Naš paviljon na svetovni razstavi v New Yorku bo organiziral ravnatelj obrtne šoic v Zagrebu Vojta Braniš. Zdaj polu je po Dalmaciji in išče gradivo za turistični oddelek. n. Očeta osemnajstih otrok, kmeta Sa-čiča, jc usmrtil avto včeraj v okolici Varaždina. Sedel je na vozu, pa se je splašil konj, da je nesrečnež padel z voza. Mirni je pripeljal avto in ga do smrti povozil. u. 3000 sodov slanih ril) je pri nas naročila Češkoslovaška. Kot naročnik fungira neka velika izvozna tvrdka iz Prage. n. Dva vlaka sta trčila včeraj zjutraj na postaji Kakanj pri Sarajevu. Materialna škoda je velika, človeških žrtev pa ni bilo. n. Potres v Koprivnici. Včeraj popoldne so v Koprivnici na Hrvatskem čutili precej močne potresne sunke, ki pa niso napravili škode, pač pa je potres povzročil mnogo strahu. n. Za snop slame sc je steplo pet brezposelnih na nekem zapuščenem seniku v okolici Zagreba. Na policiji je eden izmed peterih revežev izjavil: „Prcganjajo nas v§{, oblast i in sotrpini, kdor pride z nami v stik. Le smrt naj nas reši neprestanih muk!' Maribor Za naibolfšo postojanko KOSTANJARJI SE 2E OGLAŠAJO. — NOVE SKRBI TRŽNEGA ODSEKA. Hladna jesen že prihaja, po gozdovih zori žlahtni kostanj, in ne bo več dolgo, ko se bodo na mestnih ulicah pojavili ko-stanjarji, ki spadajo v večerno zimsko sliko vsakega mesta. Tako je tržni odsek naše mestne uprave, ki se že itak ne more pritoževati, da ne bi imel dosti dela in skrbi, sedaj postavljen pred nalogo, da modro in pravično reši vprašanje konstanjarjev. To vprašanje ni tako lahko in preprosto, kakor se morda zdi, kajti priglasilo se je nad 30 kandidatov za pečenje kostnja, od katerih se naravno vsak poteguje za najboljšo postojanko, kakor so na primer Glavni trg, Trg svobode, Kralja Petra trg (n druge živahne prometne točke, kjer se obeta večji zaslužek. In baš to, da hočejo vsi imeti najboljša mesta, je tisto, radi česar si morajo gospodje v tržnem odseku beliti glave, kako bi napravili, da bo šlo po pravici in da ne bo videti, kot da je kje kaka protekcija. Ali pa celo, da bi bilo kaj politike vmes... Kakor smo zvedeli, se je tržni odsek v stvari odločil tako, da bodo pri razdelitvi kostanjarskih postojank vpoštevane zgolj kvalifikacije. Te so osebnega, socialnega in strokovnega značaja. Na boljše postojanke smejo potemtakem v prvi vrsti računati stari ljudje, odnosno najrevnejši med revnimi, oziroma taki, ki so že na dobrem glasu kot kostanjarji. Star, reven, pošten kostanjar ali kostanjarka, ta naj dobi boljše mesto, ker ga je zaslužil, ostali pa naj se zaenkrat zadovoljijo s slabšimi mesti, zato pa naj gledajo, da si bodo s pečenjem dobrega kostanja, z zmernimi cenami in vsem tistim, kar je treba, da se kostanjar občinstvu priljubi, za prihodnje leto pridobili pravico na boljšo postojanko. Uspešen lov za tihotapci Zagrebške carinske oblasti so bile zaupno obveščene, da se od njih tako dolgo zasledovani tihotapci skrivajo v Mariboru. O tem so obvestili mariborske carinske organe za pobijanje tihotapstva, ki so včeraj dopoldne napravili tihotapcem pri brodu blizu Mariborskega otoka na obeh straneh Drave zasedo. In ne zaman. Res sta se tam sestala dva nevarna tihotapca Ante Galič in Katarina Krmarič-Galič. Ko sta zagledala carinske organe, sta tihotapca pobegnila v studenški gozd. Lov za njima sta pričela carinska poverjenika Ante Pavičič in Gavrilo Gavrilovič, ki sta tihotapca kmalu prijela. Pri njih sta našla 1500 vžigalnikov. Pri zasliševanju sta tihotapca izpovedala, da sta se pred oar dnevi vrnila iz Zagreba, kjer sta prodala mnogo tihotapskega blaga. Galič je že 18 krat predkaznovan in je iz Zagreba za njim izdana tiralica. Po vesteh iz Zagreba sta aretirana člana dobro organizirane tihotapske družbe, ki se pri svojih poslih poslužuje tudi avtomobilov. Carinske oblasti v Mariboru so skupno z zagreškimi uvedle strogo preiskavo. SPREMEMBE AVTOBUSNEGA VOZNEGA REDA Zjutraj odpade na progi 1 vožnja ob 6.30 iz kolodvora, vozi pa prvi avtobus ob 6.15. Zadnji dve vožnji zvečer ob 25.15 in 20.30 iz kolodvora se vršita le ob nedeljah in cerkveuih praznikih. — V Studence vozi avtobus ob 6.22 samo ob delavnikih, ob 20.40 (dosedaj 20.22) pa le ob sobotah, nedeljah in cerkvenih praznikih. — Na Pobrežje odpadeta vožnji ob 16.40 in 19.22, zato pa odhaja zadnji avtobus z Glavnega trga ob 19.10. — Na Tezno odpadejo vožnje 8.37, 11.22 in 19.52. — V Limbuš vozi dnevno avtobus ob 12.45, mesto dosedaj ob 12.35, Dnevna vožnja ob 18.22 odpade, ravno tako ob nedeljah in praznikih vožnja ob 20. — V Sv. Martin vozi ob nedeljah in praznikih večerni avtobus iz Maribora ob 18. in se vrača od Sv. Martina ob 19. — V Sv. Peter vozi večerni avtobus iz Maribora ob 17.30, mesto ob 18. — Na Pohorje vozi avtobus od 2. t. m. dalje lo, ako se priglasi najmanj 14 potnikov v soboto ali pred praznikom v prometni pisarni. Vse druge vožnje ostanejo v zimskem voznem redu iste. NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo, da nam naročnino za oktober nakažete in tudi eventuelne zaostanke na naročnini poravnate. Uprava »Večernlka«. m. Novinarski klub. Drevi ob 18. uri važna klubova seja v kavarni »Bristol«. Člani se pozivajo, da se seje udeleže polnoštevilno! m. Umrli so v Mariboru. Sl-Ietni posestnik Ivan Koller s Teznega, 82-letna zasebnica Cecilija Klippstadter, 40-letna zidarjeva žena Ana Čepe in 57-letna zasebnica Marija Vnuk. m. Slovo od upravnika carinarnice. Včeraj se je s prvim popoldanskim brzo-vlakom odpeljal na novo službeno mesto upravnik mariborske carinarnice g. Svetozar Mihailovič. Na kolodvoru se je zbralo celokupno uradništvo tukajšnje carinarnice in se od svojega predstojnika nadvse prisrčno poslovilo. m. jutri je zadnji dan za prijavo udeležencev prve državne obrtne razstave v Beogradu. Prijave sprejema tajnik Obrtnih združenj v Vetrinjski ulici. Prva skupina obrtnikov odpotuje v Beograd 15., druga pa 20. oktobra. m. Novi mesarski mojstri. Včeraj so bili v obrtniških prostorih mojstrski izpiti mesarjev. Od 5 kandidatov sta z uspehom napravila mojstrski izpit samo I dva pomočnika. j m. Avtobusna postaja razsvetljena in , opremljena z napisi. Novi avtobusni kolodvor so opremili z velikim grbom Maribora in lepimi napisi. Ves čakalni koridor je razsvetljen s številnimi elektri-škimi lučmi. m. Odsek Zveze Maistrovih borcev v Cirkovcih vabi člane ZMB iz Maribora in okolice, zlasti odbornike in namestnike centralnega odbora, da se polnoštevilno udeležijo vinske trgatve v nedeljo, 2. oktobra, ob 15. uri v prostorih kolodvorske restavracije tovariša Frasa v Cirkovcih. m Prvi vinski mošt gre v Mariboru zelo dobro v denar. Skoraj v vseh tukajšnjih gostilnah ga že točijo. m Skrivnosten zastrupljevalec mačk se je pojavil na Teznem. Včeraj so ljudje našli ob Ptujski cesti več mrtvih mačk, ki s-o bile zastrupljene. m Na Pohorskem prazniku bodo med drugimi sodelovali tudi mali mariborski Šušteršičevi harmonikarji, ki pripravljajo za to prireditev poseben spored. m Popravite od strele poškodovani mostni podpornik na državnem mostu. Ob priliki zadnje nevihte je strela odkru-šiia precejšen kos podpornika na državnem mostu. Ker to mestu ni v okras, je potrebno, da podpornik popravijo. m Občni zbor Akademske podporne zadruge bo danes ob 20. v Narodnem domu. Udeležba obvezna. m. V apneno jamo je padel pri Sv. Marjeti ob Pesnici 221etni zidarski delavec Franc Ozimič, ko so gasili apno. Ozimic je dobil nevarne opekline na obrazu in so ga morali prepeljati v bolnišnico. m. Špeharji zopet na običajnem prostoru. Tržno nadzorstvo v Mariboru nam sporoča, da bodo jutri, v soboto, Špeharji zopet na Vojašniškem trgu kakor doslej. m. Sokol 111. sporoča, da je za 1. oktobra napovedana trgatev v Košakih preložena na nedoločen čas. 1LLRG1I 1. oktobra VELIKA KAVARNA * »Toti list« Vas bo zabaval! Jutri, v soboto, i. oktobra, izide 15. številka. V vseh trafikah jo dobite za ceno din 1.50. * Vabilo na vinsko trgatev Sokola Pobrežje v nedeljo, 2. oktobra, pri br. Renčijo. * Starši! Ati veste, da kupujete najbolje in najceneje vse, kar rabi vaša de-ca v šoli, v knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge, Maribor, na Aleksandrovi cesti! IMira Oekretirane znanstvene resnice Vsa tretja Nemčija slavi te dni osemdesetletnico rojstva pokojnega odkritelja nove nemške »naselitvene-arheološke me tode«, prof. Gustava K o s s i n n e. Gustav Kossinna, rojen v Vzhodni Prusiji, po svojem priimku gotovo vse prej kakor germanskega pokolenja, je pričel že v prvih letih svojega delovanja dokazovati, da ima nemška arheologija samo tedaj smisel, kadar odkriva in dokazuje nemško prakulturo. Po tem načelu je Kossinna napisal obširne razprave, v katerih je »dokazal«, da so arheološke najdbe na ozemlju Nemčije samo priče nemške preteklosti. »Ugotovil« je, da prebivajo Nemci na tem ozemlju že dolga tisočletja, da je njihova kultura stara najmanj toliko, kolikor je grška in rimljanska in da je bil nemški narod že pred tisočletji na izredno visoki kulturni stopnji ter zato učitelj skoraj vseh drugih narodov v Evropi, zlasti v Srednji Evropi. Nemški arheologi in zgodovinarji v predvojni in povojni, demokratični Nemčiji, so se Gustavu Kossinni smejali in ga kot znanstvenika sploh niso resno upoštevali. Saj tudi ni bilo nobenih dokazov za to, da so arheološke najdbe na ozemlju Nemčije res ostanki kulture predni- kov sedanjega nemškega naroda. Najmanj pa je mogoče to trditi o najdbah v pokrajinah, o katerih je zgodovinsko nedvomno ugotovljeno, da so bile še pred nekaj stoletji slovanske. Kossinnove trditve so svoječasno odlično pobili tudi nekateri poljski, češki in drugi znanstveniki, katerim ni bilo težko dokazati, da so prvič nekatere najdbe dosti mlajše, kakor je on trdil, in da so drugič mnoge po vseh tipičnih znakih dokaz slovanskega izvora. Teh ugotovitev so se v polemiki s pro.f Kossinno poslužili tudi mnogi nemški arheologi, ki so jih v celoti potrdili. Prišel pa je nacionalni socializem, kateremu je nova Kossinnova »znanost« prijala, saj je dajala novim nacističnim teorijam najsijajnejšo »znanstveno podlago«. In nauki Gustava Kossinne sq bili dekretirani kot oficielna znanost tretje Nemčije. Sedaj stoji družba, ki jo je ustanovil pokojnik v Berlinu, pod protektoratom »Bojne zveze za nemško kulturo« pod vodstvom Alfreda Rosenber-g a in v okviru »Državne zveze za nemško predzgodovino«. Koliko so vredne »dekretivne znanstvene resnice« — pa naj presodi vsakdo sam. -r. Knjiga o naših narodnih manjšinah Prejeli smo knjigo dr. L. Trnjegorske-ga »jugoslovenske manjine u inostran-stvu«. V daljši vrsti izčrpnih del o našem narodnem življu za mejami pomeni dobro dokumentirana in pregledna knjižica prav lep napredek. Je to stvarno pisano delo, ki nima namena polemizirati, temveč samo suho podaja konstatacije ter citira svečane obljube tujih oblastnikov, obljube, ki so kmalu po zasedbi bile pozabljene. Razen natančnih podatkov o slovenskih manjšinah — vse je nazorno prikazano z zemljevidi — ima knjižica tudi podrobne statistike hrvatskih in srbskih manjšin v tujih državah. Podatki o jugoslovanskem otoku (5.000 ljudi) v južni Italiji, o gradiščanskih Hrvatih, o Srbih na Madžarskem, Albaniii in Grčiji ter o Srbih in Hrvatih v Romuniji, bodo dobro služli vsem, ki se zanimajo za usodo naših manjšin v tujini. O naših slovenskih manjšinah so dani tudi vsi podatki, ki se nanašajo na kulturno življenje in primerjana je njihova usoda z usodo tujih manjšin pri nas. Bilo bi res škoda, če bi knjige ne prevedli v tuje jezike, vsaj v francoščino in angleščino, ker bi zahodna Evropa, ki se zadnje čase vedno bolj zanima za vzhodno-cvrop-ske probleme, tako dobila toččne informacije. — Rr. * Užitka poln izlet po prekrasnih Slo* venskih goricah prireja »Putnik« z udob* nim avtokarom v nedeljo, dne 2. oklo« bra 1938. Cena vožnje le Din 50. za osebo! Prijave se sprejemajo najkasneje do sobote opoldne pri Putniku Maribor. * »Putnik« Maribor javlja, da je za jugoslovanske državljane, ki potujejo na Češkoslovaško ali v Romunijo, potrebno vidiranje potnih listov po pristojnih konzularnih zastopstvih imenovanih držav. Preskrbo viz prevzame tudi »Putnik« Maribor. * Bi radi spoznali francosko družbo 0 prve tretjine 19. stoletja, torej tam okrog 1830. leta? Vse njene tajnosti, ljubavne zapletljaje, žensko francoske romantike-Sezite po Stendhalovi knjigi Rdeče in črno, ki je temu pisatelju postavila večen spomenik. Dobite jo v prekrasnem prevodu pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3 in v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Cena broš. knjig* din 110.—, v platno vezani din 130.—, v poiusnje vezani din 150.—. * Hotel »Orel« priporoča svojo izborno kuhinjo, osobito ribe, t. j. fogoše. zander, šil, ščuke, postrvi in morske rake. Najboljša ljutomerska vina in Plzensko ter Tscheligijevo pivo. * Angleški tečaji. Vpisovanje v angleške tečaje se bo vršilo v ponedeljek, ^ 3. oktobra, od 6. do 7. ure zvečer na državni real. gimnaziji, pritličje levo. P°* drobnosti in pogoji na izvesni deski ka» varne Astorije. * Starokatoliška cerkv, občina itn3 svoj urad v Tattenbachovi ulici v his> štev. 20. * Knjigarna in papirnica Tiskovne za* druge, Aleksandrova cesta' 13, se priP0'’ roča kupovalcem šolskih potrebščin! Kino * Grajski kino. Prekrasen film »UsPa‘ vanka«. Znameniti pevci Benjamin Gig'11 Mihael Bonen, Marija Cebotari. * Kino Union. Danes senzacionalni, vC* lenapeti, najnovejši Tarzan-film »Tarza® v haremu«. Borba z divjimi zvermi. Mariborsko gledalliie Sobota, 1. okt. ob ‘20: Otvoritven* predstava: „Kar hočctc“. -Premi®* ra. Bloki. Nedelja, 2. okt., ob 20. „Dva M** rdečili rož“. Znižane cene. Bloki-Ponedeljek, 3. okt.: Zaprlo. Torek, 4. okt. ob 20: „Hudičev n®0* nec“. Primiera. Bloki. Premiera »Hudičevega učenca«. V n** sprotju s Šekspirjevo klasično komedij »Kar hočete« je »Hudičev učenec« g'®* dališki komad sodobnega satirika B®' narda Shawa. Premiera v režiji VI. SK binška, ki nastopi tudi v naslovni vlog*’ bo v torek, 4. oktobra. *e Abonenti za Narodno gledališče se _ sprejemajo za nekaj sedežev v P3rteIj.^ v ložah, na balkonu in na galeriji. F jave sprejema dnevna blagajna.^^^^ k Belgijske nagrade za glasbo. Belgd ska vlada je razpisala več nagrad za u boljša glasbena dela, ki se bodo izva) prihodnje leto ob priliki mednarodne f stave v Luettichu. Razpisane so: drz3'č nagrada v znesku 30.000 belgijskih R kov, nagrada razstave v znesku 20-Ouo nagrada mesta v znesku 10.000 fr31’ Razen tega so razpisane še druge nak j,, de po 1000 frankov. Tekmovanja sc ^ ko udeleže skladatelji vseh narodov, niso stari 35 let. k Hitlerjev »Mein Kampf« v V°'$0d V Varšavi izide te dni poljski p j0 Hitlerjeve knjige »Moj boj«. PreyejjSia\V je znani poljski publicist . a s3ni< S t u d n i c k i. Uvod je napisa! Hitle k Opera o Napoleonu. Nemški sJfjan0* tclj Edmund von B r o c k je . rt0sf vo opero, v kateri je glavna os Napoleon Bonaparte. v0„ k Novo nemško gledališče. Nems u dja Adolf Hitler je poklonil Posa^rnejŠ° mestu Saarbrticknu novo najnioa ,0gfa-gledališko stavbo. Poslopje je ze jeno in bo te dni slovesno odpri0, ^ k Milanska Scala, najslavnejše jansko operno gledališče in eno n ^ni-nejših na svetu sploh, je bila le ^efriizi' čno popolnoma preurejena in 1,10 QCjfske rana po najnovejših dognanj'1 tehnike. loorf SLAVIJA : ČŠK ■ se bosta ob 15.30 srečali na JSrLšču Rapida enajstorici Slavije in ČŠK Iz Čakovca v borbi za točke. Po trenut-nern stanju tablice bo to borba prvega z zadnjim, pri čemer pa je treba reči, da jned obema nasprotnikoma ni take raz-,e’ kakor bi se dalo sklepati iz razvrstitve na tablici. Slavija je v dveh zaporednih tekmah proti Železničarju in Mariboru — favoriziranima nasprotnikoma " dosegla odlična rezultata, tako da je Popolnoma mogoče, da bomo v ponede-'iek za presenečenje bogatejši. ČŠK še sicer ni dosegel lanske forme, ki mu je prinesla prvenstvo, igra pa brez dvoma teko soliden in taktično zrel nogomet in Predvsem pravilni taktiki v igri se ima CSK zahvaliti za svoje uspehe. V pogledi kondicije in požrtvovalnosti prav nobenemu izmed obeh ne moremo dajati Prednosti, malo več šans za zmago je r®ba menda dati gostom, toda pri Slavji smo sedaj že nekako navajeni na Presenečenja. SPORED IZVEN MARIBORA v Murski Soboti se bosta v borbi za Prvenstvo srečala Mura in Maribor. Izid ,e Pfecej negotov, morda bo uspelo Ma-f^oru, da se vrne z obema točkama. — Čakovcu bosta odigrala drugorazred-"° tekmo Gradjanski in Ptuj. Favorit je j^adjanski, rezultat vrstnega reda v ta-°en ne more izpremeniti. s Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru \swžbeno). Tekmo Gradjanski - Ptuj so-' s .s. g. Nemec. Delegiranje za lokalne ekrrie bo objavljeno jutri. - Sodniki za I. razred mariborskega “rožja. Sodniški odbor je delegiral sle- gg. ss.: Železničar - Rapid Prešinil Slavija—ČSK Skalar, Mura-Mari-Veble (po sporazumu). (sls\ Kolesarska zveza kralj. Jugoslavije Uzbeno). Obveščamo vse kolesarske _ 2veze in klube, da je tekmovanje za «“rsko prvenstvo države iz tehn. razlo-v za nedoločen čas preloženo. — Zve-. preds. g. H. Rosenberg je nastopil •mesečni bolezenski dopust, v njegovi j, sotnosti bo vodil posle I. podpreds. g. : Jurčič, Zagreb, Reljkoviceva 6. Glav-‘ajnik: Ferrari 1. r. . Mariborska zimskošportna podzveza Tu'in^nova*a za svoiefia zastopnika v UrJstičnem odboru g. kapetana Gnusa, k 8 Jugoslovanska teniška zveza je za-l^ai]i,a sodelovanje Menzla, Cejnarja in nirc ta na mednarodnem teniškem tur-„ Ju 2a prvenstvo Podunavja. Tudi še ni slo°V°’ b° I,r'8C^ Mitič, ki hrani na-sifAVrPrvaka podunavja in pokal beograj-politike, ■ s Nadaljevanje občnega zbora ZNP-a p v smislu sklepa JNS-a dne 23. X. — kj‘ v° glasovanja bodo imeli vsi delegati j,,So. bneli zadnjič pri začetku občne-zbora. Šport in esperanto Nedavno se je vršilo v Beogradu lahko atletsko tekmovanje za prvenstvo Balkana. Jugoslovani, Grki, Turki in Albanci šo tu merile svoje moči in sposobnosti. Tekmoval je cvet balkanskih športnikov, tekmoval in se razšel na svoje domove, ne da bi Se bil pobliže spoznal, ne da bi bil dobil medsebojno kakšen ožji notranji kontakt. Nejugoslovanskim udeležencem je bilo tekmovanje in bivanje v Beogradu kakor nemi film brez besedila, videli so le površinske slike beograjskega življenja, ker jim je manjkalo skupno sredstvo za izmenjavo misli, manjkal jim je skupen jezik. Naučiti se toliko jezikov, da bi bilo dovolj za stike z vsemi narodi, ki pridejo glede športa v poštev, ne more nihče. Uvedba kateregakoli »svetovnih« jezikov bi danes značila hegemonijo tistega naroda, »živ« jezik pa bi značil tudi veliko nadmočnost njegovih pripadnikov na mednarodnih sestankih, konferencah ni debatah. Redko se kdo nauči tujega jezika tako dobro, da bi mogel uspešno tekmovati v debatah z ljudmi, ki jim je razpravi jezik tudi materin jezik. Mednarodni pomožni jezik mora biti uporaben v vseh panogah življenja, dati mora možnost tudi najsubtilnejšega izražanja, da človeka, ki se ga je naučil, ne pusti nikjer na cedilu. Tem zahtevam ustreza danes samo esperanto. Kot umeten jezik, sestavljen iz elementov indo-evropskih jezikov, je nevtralen, radi svoje enostavne slovnice brez izjem je neprimerno lažji od vsakega nacionalnega jezika, a ogromna izvirna in prevodna literatura dokazuje njegovo vsestransko uporabnost. Zato se, športniki, učite esperanta! F. H. Gospodarstvo Omejitev in kontrola uvoza in izvoza s Proslava 20-letnice jNS-a bo v maju 1939. JNS namerava igrati v okviru jubilejnih prireditev z reprezentancama Anglije in Italije. s. Teniške rang-liste. Pierre Gillou predsednik Francoske teniške zveze, je sestavil sledečo listo: 1. Donald Budge (USA), 2. John Bromvich (Austr.), 3. B. Riggs (USA), 4. Austin (Ang.), 5. Quisi (Austr.), 6. Mako (USA), 7. Wood (USA), 8. Hunt (USA), 9. Menzel (Nem.) 10. Punčec (Jug.) Svetovna teniška rang-lista za dame, ki jo je sestavil Pierre Gillou, preds. Francoske ten. zveze, je sledeča: 1. H. Moody-Wills (USA), 2. H. Sperling (Danska), 3. A. Marble (USA), 4. H. Jacobs (USA), 5. S. Fabyan (USA), 6. J. Jedr-zejowska (Polj.), 7. D. Bundy (USA), 8. S. Mathieu (Francija), 9. R. Wymie (Avstr.), 10. M. Lumb (Ang.). s. Iz Tokia poročajo, da je sprinter Ja-šioku ponovno pretekel progo 100 m v času 10.2 sek. ter s cm izenačil Owen-sov svetovni rekord Ker so tudi druge države z ozirom na mednarodni položaj omejile izvoz in uvedle stroge kontrolne mere, je finančni minister na predlog Narodne banke izdal odlok o omejitvi našega izvoza in uvoza. Novi odlok točno določa, katere vrste blaga se smejo izvažati samo za devize in kakšno blago se sme oziroma ne sme uvažati iz neklirinških držav. To so predvsem varnostni ukrepi po zgledu drugih držav. Finančni minister je odredil, da se izvoz predmetov, naštetih v odioku, sme vršiti samo proti plačilu v svobodnih devizah. Odobren je za zavarovanje valute bo izdajala samo Narodna banka. Izvozna omejitev velja za te le predmete: telečje in goveje kože, hrastovi pragi, rafiniran špirit, denaturiran špirit, bavksit v komadih in prahu, železna ruda, manganova ruda, svinčena ruda, cinkova ruda, piritova ruda, piri-tova flotirana ruda, železna žlindra, svinčena žlindra, črni premog, surov glicerin, izdelano usnje — podplati v krupo-riih, izdelano usnje — vratovi, izdelano usnje — okrajniki, izdelano blank usnje, izdelano telečje in goveje usnje, celuloza, feromangan, železo za obroče, staro železo, plemenito in specialno jeklo, kon- centrat bakrene rude, koncentrat cinfeo-ve rude, antimon in aluminij. Istočasno pa je finančni minister z odlokom odredil, da se od 30. septembra naprej ne smejo uvažati iz neklirinških držav brez dovoljenja Narodne banke naslednji predmeti: paradižniki, česen, surov kakao, čaj, začimbe v zrnju, v lupinah, oluščene ali zmlete, prečiščen parafin, izvlečki in snovi za strojenje kož, kolikor niso nikjer imenovani, in umetne snovi za strojenje, ostali organski, kemični proizvodi in preparati, lekarniški proizvodi, ki niso drugje imenovani, razen preparatov za izločanje kamna iz parnih kotlov, preparati za barvanje, razen umetnih organskih barv in izrecno imenovanih, puder, pomade, rumenila in belila, barvila za lase in ostalo, preja iz naravne svile, drugje neimenovana, eno-nitna ali večni tna — surova, kožuhovina, prirejena ali neizdelana, trakovi za filme in filmi za bioskope, odpadki, drobci steklenih izdelkov, steklena pena, parni kotli tudi z opremo — za parne stroje, bicikli, motocikli in prikolice ter njihovi deli, stroji za računanje, pisanje in razmnoževanje. Nov zakon o bolnišnicah Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je sestavilo petčlansko komisijo strokovnjakov, ki ima nalogo, sestaviti in natančno proučiti besedilo za novi zakon o bolnišnicah. Tej komisiji predseduje inšpektor za bolnišnice dr. Jovan Klisič. Komisija je predelala načrt zakona o bolnišnicah tako, da bo zdravniška služba po bolnišnicah koncentrirana. Po štiridnevnem zasedanju je bilo za sedaj sprejeto besedilo, ki se tiče razdelitve države na bolniška področja. Na čelu vsakega področja bo stala po ena bolnišnica. Po sklepu bo imela naša država 32 takih osrednjih bolnišnic. Na ozemlju vsake osrednje bolnišnice bodo še druge bolnišnice, stalne, začasne in pomožne postaje, sedanje začasne bolnišnice, ki ne ustrezajo mestu in pogojem sodobne medicine, pa bodo ukinjene. Osrednja bolnišnica na sedežu banovine bo strokovni organ bana dotične banovine. Poleg tega se bodo pri vsaki banski upravi sestavili stalni bolniški odbori, ki bodo razpravljali o vseh bolniških vprašanjih. V teh odborih bodo tudi upravniki osrednje bolnišnice, ravnatelji higienskih zavodov, zastopniki banske uprave in po en predstavnik okrajnih zdraAmikov. Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje bo sestavljen tudi poseben bolniški odbor. ZAKAJ JE POMANJKANJE VAGONOV? V zadnjem času se naši trgovci pritožujejo, da je občutno pomanjkanje vagonov in zaradi tega trpi zunanja in notranja trgovina. Generalna direkcija državnih železnic pojasnjuje, da je temu kriv sedanji mednarodni položaj. V zadnjih 15 dnevih je veliko število vagonov prepeljalo blago v tujino, ni pa mogoč pravočasni povratek, ker so prekinjene prometne zveze med Madžarsko in Češkoslovaško, Nemčijo in češkoslovaško ter Poljsko in češkoslovaško. Ker je železniška uprava ukrenila vse potrebno, da se naši vagoni čim prej vrnejo, bo mogoče že prihodnji teden staviti naši trgovini dovolj vagonov na razpolago. g. Ponovna Hdtactja z gradnjo ceste Ljubljana—Kranj v odseku Jeperca—La-bore je uspela. Sprejeta je bila ponudba podjetja inž. Dedek iz Ljubljane za proračunsko vsoto 13 milijonov din. g. Poselske in nameščeuske knjižice, ki jih določa novi pravilnik, ki je te dni stopil v veljavo, so izdelane v žepnem formatu in vezane v platno ter bodo vsakomur služile kot osebna legitimacija. g. Gospodarska kontrola v Nemčiji. Po- ostrenoat mednarodnega položaja je vplivala na izredno strogo kontrolo nad proizvodnjo, predelavo in potrošnjo kovin v Nemčiji. Proti odlokom ni pritožbe. Je to nekak vojaško gospodarski ukrep Nemčije. 37 ^ALJICA MARIJA ROMUNSKA: tporffo tHojepi miieujo lla ovi^n C'Ja 1)0 Priznanju pa je naletela le prelahko ^Uresliui- a le preveč občutljiva, ker je stremela po rnirn )ivih Realih. Čeprav se je navidez zdelo, da rteniir Zlla^a^a’ Je vladal v njeni notranjosti mučni trpe|a’. bila je mnogo preveč tenkovestna in je tiarediiaaradi tega' kcr bi biIa rada tudi najboljšo stvar ie delaln -b0lj50, Njci1° •strcmlJe»ie po popolnosti jo vse slah VCaSlh ncstrpno 'm nepravično. Zaničevala je ki so m Krdo, Lahko je postala neprijazna do vseh, Verske ? v' za katerim se je utrdila, da p 'Clvcla tako. kakor je njej ugajalo. V *vc;'i^l,!U|' ma,° ic c°nlla zdravila ter vse, kar je bilo !° ’inC]a avi_'iki- bolničarstvom in bolnišnicami. Ker 1C ,r|cnii-,Sal!!a ?c,ezn0 naravo in ni bila nikoli bolna. v*di to neverjetno, toda če bi vprašal povprečnega ameriškega državljana,- kaj bi takole rekel k Lindyju, kakor ga »po domače« nazivajo, kot pre-zidentu Združenih držav... Seveda ne moremo in ne smemo pripisovati niti Carrelu niti Lindberghu drugega kot načistejše namene. Praktično za zdaj še ni mogoče govoriti ue o namenih ne o načrtih. Ali v sodobnem življenju se dogajajo vse mogoče stvari. Minula leta so uresničila mnoga najtrdo-vratneje Kanikovana ugibanja... bil spet neprijetno presenečen, ko je de- takoj ustavil. Letalcu ni preostalo dfu2 doval po neki svoji teti. To trimiiijonsko ga, kakor da se spusti s padalom. Av dedščino je podaril neki univerzi. | je padel na neko vas in ubil tri ljudi, p Tedaj je bil mož prepričan, da bo lot pa je nepoškodovan pristal na zemj- lahko v miru živel. Nekaj časa je res skrsmno živel na svojem posestvu. Ker je pa tudi potem mnogo delal za dobrodelne zavode, je pred nekaj tedni kupil srečko neke dobrodelne loterije. Na njegovo nesrečo je glavni dobitek zadela prav njegova srečka. Zopet je obogatel za nekaj milijonov, i X Lastovko je ujel na trnek neki strastni ribič na Angleškem. Ko je izmenja na trnku črva in zamahnil po zraku, a bi ga vrgel v vodo, je priletela lastov* ka in ga zagrabila. Seveda jo je ribi takoj spustil. X 50.000 din je našel v banani neki Šo- Spričo tako neizprosne usode se je bo-' [er ,v Gdinji na Poljskem Na cesti je Pj s svojo »nesrečo«. Obdr- braI banano in jo zace, lupiti m na s\oj veliko presenečenje je našel v njej za J tisoč dinarjev nemškega denarja. Bankovci so bili vloženi v banano zelo skrbno. Policija domneva, da so banano J** gataš pomiril s svojo žal si 'je to novo bogastvo in zdaj živi zopet na veliko nogo, čeprav proti svoji volji, Kam z bogastvom? TRAGEDIJA MILIJONARJA, KI NE MORE ZMANJŠATI SVOJEGA IMETJA. Neki znani angleški magnat bakra je nesrečen zaradi svojega neizmernega bogastva. Mož zaman troši težke milijone v dohrotvorne namene in kljub temu ne uspe, da bi zmanjšal svoje imetje. Že pred nekaj leti se je milijonar odločil, da se odreče svojemu odvečnemu bogastvu, ker je želel, da bi mogel živeti mirno življenje na svojem posestvu z majhno rento. Zato je osnoval mnogo dobrodelnih ustanov, v katere je vložil 720 milijonov dinarjev. Toda usoda je hotela, da je dobil še več. Začel je zopet poklanjati denar na vse strani, tako da je že mislil, da bo lahko začel z življenjem brez milijonov. Pa dobi od nekega svojega zastopnika vest, da so našli na njegovem posestvu v Gvineji bogata ležišča bakra. Te nove milijone je bogataš poklonil Rdečemu križu. Toda tudi zdaj ni imel miru. Od nekega sorodnika je nenadoma podedoval 25 milijonov. Ta denar'je enostavno poslal fiekemu sirotišču v LondontK Čez čas. je 5 sodiSla Škandal mu je hotela napravili Neka omožena delavka je prišla koncem lanskega leta k nekemu mariborskemu okoliškemu starinarju. Starinar se jc zasukal okpK nje in jo poljubil. Na čevljih, ki jih je kupila pri njem, pa ji je popustil dva kovača. Delavka Ivana F. je odšla, a se čez nekaj dni znova vrnila. Tokrat si je dovolil starinar še več, da je morala ženska celo v bolnišnico. Sploh je prihajala k njemu dostikrat in starinar jo je moral zmeraj s čem potolažili — ali z denarjem, ali z blagom; kajti 42 let stara Ivana mu je zagrozila, da bo odšla k njegovi ženi ter ji vse povedala, ali mu bo pa napravila škandal v trgovini. Tega se je starinar bal in vedno ji je kaj odrinil, čeprav s težkim srcem. Ker sta se Ivana in starinar bojda poravnala se je senat odločil, da povabi k razpravi Še starinarja ter je razpravo zategadelj za nedoločen čas preložil. Strastna kadilca Filip Jug bo imel :i8 let, Ivana Stopar pa nekoliko več. On je ključavničarski pomočnik nekje v Mariboru, ona pa je omožona delavka. Oba sta že sedela na zatožni klopi, on že celo večkrat zaradi tatviu. Tudi tokrat sla prišla na zatožno klop paradi tatvine. Prva obtožnica ju dolži, da sla enkral maja letos pila v neki bistriški gostilni. Ko sc je umaknila gostilničarka iz krčme, se je Iva- ižd Vclj na »postavila na stražo“, Filip jc pa tačas zmaknil iz nezaklenjene omarice 5 zavojčkov „Drava“. Niso bili dosti vredni tisti cigareti, komaj dva kovača, ali bila je tatvina. Orožniki so našli en zavojček cigaret pri Filipu, 4 pa za Ivanino bluzo. Nista jih ukradla, v neki trafiki sta jih kupila. Ali to še ni vse. Druga obtožnica ju dolži, da sta začetkom leta nakupila celo zalogo galanterije, čeprav sta vedela, da jc bila ukradena. Tudi to, galanterijo so orožniki našli pri enem izmed njiju. Ona jc dobila 10 dni zapora, on pa za Liste cigarete 3 mesece strogega zapora, ker je stari lat. Oba sta kradla, ker sta strastna kadilca, čeprav oba trdita, da sta rtedolžini j,kak jc Bog v nebesih". Ona je kupila galanterijo oll neke ženske, ki ji je povedala, da je kupila liste, reči pravkar v trgo virii. Ne pozna je, ali našla jo bd. KAJ JE PREMIŠLJEVAL BERNARD SHAW, KO JE BIL V SMRTNI NEVARNOSTI. Prošle dni je izšla v Londonu neka biografija, v kateri je objavljen tudi zanimiv dogodek iz leta 1908., ki se je pripetil B. Shawy. Shaw in neki darovit gledališki igralec sta nekega dne plavala daleč ven proti odprtemu morju. Hipoma sta začutita, kako ju izdajajo sile. Pomirila sta se že z sta nepričakovano začutila pod nogami peščeno plitvino, odkoder šo ju čez nekaj ur prepeljali ribiči v svojih čolnih. Po tej nezgodi je vprašal Igralec svojega prijatelja Shawa, ati je tudi on vse svoje življenje preživel v spomlnfi v tistih trenutkih, ko se je potapljal. Na to vprašanje je Shaw odgovoril: Ni res, da Se človek še enkrat spominja svoje preteklosti, kadar tone; Nasprotno? Preteklost mi> sploh ni prišla na misel. Prvo, na kar sem pomislil, je bila ugotovitev, da nikjer v bližini ni nobenega čolna. Po tem sem mislil na to, da ne smem odpreti ust, če hočem, da se še bolj ne napijem vode kakor sem se je že. Nato sem pomislil, kaj poreče vaša žena, ko zve, da ste utonili. Trenutek preden sva se znašla na sipini, torej ko sem mislil, gubili nemški tihotapci. X Pred oltarjem je spregovorila gW‘ honetna nevesta od vznemirjenja. V D11' blinu sta se nedavno poročila dva glu' honema. Ko je duhovnik opravil v »le‘ ziku« gluhonemih poročni obred in vpp* šal nevesto, ali hoče navzočega ženina za moža, je popolnoma jasno in glasn® izgovorila »Hočem!«, namesto, da bi sa* mo pokimala z glavo, kakor so vsi Prl ..... kovali. Potem se je onesvestila ... Ko se Je opomogla, je pojasnila »čudež« in df' jala, da je začutila silno željo, izrazi11 svoj pristanek z glasom, kar ji je na nje* najveeje presenečenje tud* Ocean i o* Ni no lastno uspelo. X Največji potniški parnik „ Elizabeth11 je bil z velikimi svečano* §tmi 27. t. m. spuščen v morje, pa le največji, temveč tudi najluksu2* nejši. Vozil bo na progi Amerika-' Anglija. X Velemesto 40 milijonov mravelj* Blizu francoskega mesta Quimpera našli mraljišče doslej nevidne velik® sti. Mravljišče ima IG glavnih in j* stranskih „kolonij“. Naj večje bival1 lišče leži točno v sredini naselbin® Vse „mestne četrti1' so spojene z cami, katerih skupna daljina zi uli1 pariškim založnikom in da bo po moji njku v Bostonu je bil ukraden smrti moja družina ta pogajanja pokvarila ... da je že vse končano, sem pomislil na to| 1° km. Mravelj je tu okoli 40milijOIloV' da še nisem zaključil pogajanj z nekim x Nepričakovan uspeh. Nekemu sod ------------------------------------- " sod»«j poslopju klobuk. Iz radovednosti je da časopise oglasa, da je bil tat pri dejan) opažen in da bo aretiran, če v 24 nra ne odda klobuka nazaj. Preko dneva J prinesla pošta vratarju — 21 klobuko* Sodnikovega klobuka pa na žalost n*e njimi — ni bilo, MAČKE — DOJILJE SREBRNIH LISIC. Pred nekaj dnevi je danski radio objavil nujen nujen poziv vsem lastnikom mačk, ki so pravkar dobile mladiče, naj odstopijo te mačke farmam za gojitev srebrnih lisic, kjer se je nedavno izleglo okoli 90 lisičk. Te mladiča so njihove stare sprva dojile, pozneje pa so jih začele napadati in gristi. Morali so jih ločiti, da bi pa mladiči od gladu ne poginili, si je lastništvo farme moralo pomagati z mačkami. Poziv je imel veiik u-speh: še istega dne so dobili nad 100 mačk, ki so se na nje mlade lisice hitro navadile. Radio Sobota, 1. oktobra. Ljubljana, 12 Opoldanski koncert. — 18 Za delopust. — 20.30 Invalidska akademija (prenos iz Novega mesta). — 22 Naipovedi, poročila, orkestrski koncert. — Beograd, 12 Opoldanski koncert. — Beograd, 18.15 Koncert po željah poslušalcev. — 20.30 Simfonični koncert. — 22 Napovedi, poročila, lahka glasba. — Sofija, 20 Vokalni koncert. — Praga, 19.20 Orkestralni koncert. — Pariš PTT. 20 Simfonični koncert. — Milano, 21 Do-nizzetija opera »Favoritinja«. — Varšava, 20 Vokalni koncert. X Roj komarjev je Izzval letalsko nesrečo v bližini Barija. V višini 600 metrov je naletel pilot na roj, ki še prea letalom ni razpršil, temveč je vpadel v aparate in druge naprave, tako da so prenehale delovati. Zračna struja pa je potegnila mrčes tudi v motor, ki se je SADNA TRGOVINA V SLOV. GO& CAH V ZASTOJU g Sadna trgovina v Slov. goricah J že v začetku septembra popolno zastala v času, ko so prišle na vr-V za izvoz važnejše namizne sorte J bollc. Ta zastoj je povsem hudo P^c zadel posestnike, ki svojih jabolk morejo prodati in jih zaradi tega 1 -lt ljejo, ker bi pri. nadaljnjem čakal pričele gnili. Vsekakor hujše pu s0 zadeli sadni trgovci, ki imajo po .j, polna skladišča nakupljenih J® .jj. jim jc zaradi zastoja segnu0 ler se pokvarilo že do 30% jabolk. Tjo ^ ci so radi tega v ogromnih skrbchi . bodo jabolka še sploh lahko izva' ‘ ^ za kar pa je po sedanjem izglcdi malo upanja. ^ Razno ROBAVSOV SUHOR v kvaliteti nedosegljiv. 1250 HALO! HALO! V soboto zvečer in v nedeljo vsi na »Vinsko trgatev« in prieftke pogače v gostilni Kren (Klemenšak). Pobrežje 1483 VABILO NA VINSKO TRGATEV katera sc vrši.v soboto, 1. X. v gostilni Hartbcrifcer, Studenci. J485 Stanovanje OPREMLJENO SOBO cddain Ix>ljšemu gospodu. — VpraSati Tržaška c. 44. tratil- 1488 TRISOBNO STANOVANJE sc 'jdda takoj v najetn. Frančiškanska 21-1, desno. 1471 Oprenijeno, lepo SOBO s posebnim vhodom oddam s l. oktobitnn. Fanedl, Princi pova ul. 4. 1484 Lepo OPREMLJENO SOBO sončno, oddam v centru mesta Naslov v upravi. 1453 ENOSOBNO STANOVANJE v novi hiši, 7 ininut od Glavnega trga so takol odda 2 odrasl. osebama.. Ponudbe na upravo pod »Točni plačnik-«.___________________1466 Oddam s 1. oktobrom opremljeno. lepo, sončno, zračno SOBO Ugodno za častnike. Naslov v upravi. 1469 Prodam Na prodati rabljen STAVBNI LES in po zelo nizki cenl- taVaf' pojasnila na dYons Marib<>£, ne Doctor in drug. " ‘ od 13.—15. ure. Službo ***** Žena srednjih let z nimi izpričevali i&-c 'gospodinjska P NICA j4<0' Naslov v upravi. Službo dobi Iščem POROČENO z osebno pravico, novembrom. Naslov vi. nataka< NastoP s DVA PRAŠIČA se prodata, 5 mesecev stara. Gubčeva 46, Pobrežje pri Mariboru. 1470 Spomnite scs MMvsesss zdajii in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja rosen nedelje in praznikov vsak dan o /clju na mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Teleion uredništva t*1 it. 23-67. Postili čekovni račun št. 11.409,