Politični ogled. V notranji politiM je nastal kratek mir. Vsi ministri in politiki so na počitpicah, Le Basnikarji ugibajo prav pridno, kaj bo v bodoSnosti. Gotovo je, da baron Gautsch, in Ce b\ tudi kdo drug priSel na njegovo mesto, brez Slovanov ne more naprej. Zato ni težko uganiti, da bo Gautsch pritegnil v jeseni zmernejše slovanske skupine k vladni~vre5ini. — Sv. O6e Že dalje 6asa bolehajo na protinu, k'i jih zelo mufii.^ Cele no6i ne morejo spati vsled velikih boleriin, vrh'u fcega pa si ne privoSčijo nobenega miru, ampak neumorjio opravljajo svoja vsakdanja opravila in sprejemajo obiske. Z,dravniki se boje, da jim vsled prer5utih nofei oslabi srceA — Vojnl minlster Schrjnaich je menda edini, ki izmed ministrov tudi v tej veliki vrofiini nima miru. Med njirn in med prestolonaslednikovo vojaSko pisarpo že dolgo časa ni pravega soglasja. Schonaicha dolžijo, in nam se zdi po vsej pravici, da ]e bil nasproti Ogrom prevefe popustljiv in jim marsikaj dovolil na Skodo skupne armade. V zahvalo za njegovo veliko popustljivost pa mu sedaj Ogri obstruirajo predloženi naBrt novega brambnega zakona. Vsled tega je Schonaichbvo staliŠČe omajano in te dni se mnogo govori, da bo moral odstopiti. Njegov naslednik bo baje feldcajgmajster Krobatini — Na Ceškom si ustanavljajo katoliSki plemenitaši novo stranko, ki )o bodo imenovali menda konservativno. Ne diši jini, da je češka k.rŠBansko-socialna stranka pritegnila v svoje vrste mnogo oseb iz priprostega Ijudstva. Na drugi strani pa je tudi res, da so se Beški kršfianski socialci pri vseH svojili prireditvah prevefi ogibali svojega lcatoliškega plemstva. Na obeh straneh so torej pogreSki, a škodo bo trpela sedaj samo katoliška stvar na Ceškem. Niti enega mandata nimajo katoliki ne v deželnem, ne v državnem zboru, a že so se začeli lasati za vodstvo. Baje jili nameravaio na Dunaju, kjer so bili letos krščanski socialci tepeni, posnemati. — NemšM katoliM obhajajo od 6. do 10. avgusta 58. katoliški shod v Mogunciji. Že prvi dan se je udeležilo shoda okoli 50.000 ljudi, Navdušenje na shodu je veliko ter bo rodilo zopet mnogo dobrega sadu. Nikjer niso katoliki tako dobro organizirani, kakor v Nemčiji, zato pa tudi v nemškem javnem življepju v&< liko pomenijo. — Albanlja. Vstaja Malisorov v Albaniji se je končala. TurBija se je vdala, in sicer vjsled pritisk.a velevlasti in pa kolere, ki je zafiela razsajati med vojaštvom. Dovolila je Malisorom precej samostalnosti v naroduem oziru in vefijo gospodarsko skrb za njihove okraje. Pustila jim je narodne šole in iim bo gradila ceste. Vidi se, da si celo T,urcija da kaj dopovedati v narodnem oziru in da drugim narodpm ne vsiljuje svojega jezika. Nemci so hujši kot Turki. — Maroko. Sporno vprašanje med Nemfiijo in Francijo zaradi Maroka se bo končalo mirnim potom. Nemčija se je namreB udala, ker je stopila Anglija odločno na stran Francije. Nemgija bo dobila maihen kos zemlje, zato pa prepustila Maroko francoski nadvladi. Mnogo lirupa za en žgank, — V Perziji se prejSnji Sah Moliained Ali uspeSno bori za izgubljeni prestol. Vedno bližje prodira s svojimi Setami proti glavnemu mestu. Najbrž se mu bo posreSilo, iznova zasesti prestol, zlasti, ker so pptegnili ž njim Rusi, 2e ne lažejo najnovejga poročila. — Na Portugalskem Se ni miru. Pristaši izgnanega kralja kar ni6 ne marajo za ,,svobodo" v mladi republiki in se zbirajo v vedpo vefijih četah1, tako, da Je vlada v resnih skrbeb... Seveda skuša utajiti nemire, ker ji gre za to, da velevlasti priznajo republiko. ,,,Syobodo" hofiejo tudi vojaki ter se ustavljajo predstojnikom. Tako izgleda v dejaiiju ,,lu6 od zapada".