Januš Golec: Maščevanje rakarja. Preko jezov na Soffi so metali mlinarii z lopatami poginule rake. Lovci na rake — takozvanii rakarji — so vili roke v obupu pri ipogledu na žrtve kuge, ki je unioila kar preko noči na mdlijarde rakov. ObsotelsM posestndki in gospodarji so bili resnega mnenja: »Bog že ve, kaj stori in prav je tako. Saij že leta nisi mogel dobMi kosca ald mlatica, ker je stikalo vse za iraki ob Sotli dn njenih pritofcih.« Ravno Sotla in vsi potoki, ki se iztekajo v njo, so bili pred 'pojavom kuge dzredno bogati na rafcih. Se ni ibilo treba truditi nič ikaj posebno, ker vsak še tako leiri rakar je zaslužil na teden po 6 goldinarjev za nalovljend plen. LoviM so rake po dnevu v majhne mrežice, katerim so rekali: ravšli. Nad inrežieo je natakndl irakar na tanko sibo kos mrhovine ali žabo dn čakal, kedaj se bodo spustili rakl nad vabo. Eden je imel nastavljendh po 6—10 ravšIjev, se zležaval v travi in hodil gledat, v katero mrežico se je že zmotal kak prav veldk rak. V letih račjega izobilja nli bilo po celi Obsotelaki dolini -ntiti ene žabe. Ako je pa kvaknila katera, se je spustilo za njo po deset rakarjev. Po dnevu go lovili rake v mrežice, v nooi s pomočjo plamteče gorece slame, ker za raka ima luč posebno privlačnost in ga nekako omoti. Nalovljene rake so devali v posebne zabaje, v katerih so jih ikrmiili s svežimd koprivami. Ti zaboji so bild pritrjeni za verige po tolmumih poto'kov in narejeni tako, da je tekla skozi voda. Vsak teden je obšel celo Obsotelsko dolino ržidovski prekupec, ki je kupoval rake in jih prodajal v mesta. Posestniki travnikov so bili nepopisno nevoljni, ker so jim steptali irakairji seno in otavo in še kregati se ni smel, ker sicer bi bil izgindl za vedno v kakeim toLmunu s privezanim kamnom krog vratu. Med lovoi na rake so bili sami krepki fantje ter možje in to Štajerci in Hrvati. Razsežnost lovišč so sii razdelili po nekakem tihem sporazumu m naijveojd ter najmoonejši je posedal najdaljši okoldš. Med rakarji je prišlo veokrat do krvavih medsebojndti obracunov in tako marsikateri je izgindl, da ga ni videl nikdo več. T\ lovoi -na rake bi bili laihko 'postali po letih bogati, a je bil vsak suh na žepu kot oerkvena miš na želodcu. Zaslužek je bil lahek, zaprava «e lažja pri popivanju. Kakor tihotapstvo je gojil iov na rake delamržnost, lenuharjenje, postopaštvo, pijanoevanje in nazadnje še uprav kajnovske zlo8ine. Edina dobra stran, katero bi bilo treba omeniti pri omenku račjega lova, je ta: Pri Tuocnem letanju za raki so se ustvarjale ,pravl)lce o povodnem možu ter deklicah, ki so na pol človek dn >na ipol riba. Teh 'ljudskih pripovedk je šc danes med narodom v Obsotelski doldnii vse polno in so nekatere prav zanimive radi izvtirnosti. Povdariti tudi treba, da je bilo med še tako orjaskimi rakarjd razširjeno — babjeverje. Najgrše maščevanje ©ad tovamem rakarjem je bilo k>, ako je opravLl kateri v oni zaboj z natovljenimi raki malo potrebo. V tem slučaju so poginili vsi raki in izsleditev kTivica se je poravnala po navadi s krvjo. Danes je pozabilo na račje zaklade v Obsotelski dolini vse dn ipomnijo čase, ko je unioila rake kuga, le še bolj stari ljudje, ki trdijo tudi danes: jSogastvo Sotle dn njenih pnitokov na rakih je rodilo innogo več zla, nego je vrglo dobioka. Na ognjišču sem posedal po veoerih v otroški dobi in poslušal povesti istare naše Roze, ki je kuhala večerjo, ko je lušoLla ostala družina v hiši fižol, koruzo, bučnilce itd. Nekega zimskega večera sem bil ves zatopljen v že gotovo stokrat slišano pravljico o zlatem vozicku, ko je stopla v kuhrajo znana beraoioa, katero je poznalo vse ipod imenom Šnofla. Nd govorila in odšla takoj po aprejemu se tako m&lenkostnega mLlodara? Ženska je bila vdsoke postave, suha kot fižolovka, a v mladosti gotovo lepega obraza. S staro Rozo sta bili doibri znanki, sta si med seboj le samo kimali, ker Šnofla ni govonila. Že omernjenega veoera )ej je odrezala Roza debel kos kroha, jej dala prgiišče moke in beračico je vzela noč. Ko so se zaprla za njo kuhinjska vrata, Roza ni nadaljevala ¦povesti o zlatem vozičku, se zamdslila in prekinila molk: »Ko ibi Šnofla govorila, ta bi U znala povedati mnogo več nego jaz.« Vžbudila se mi je radovednost in silil sem v staro pcstunjo, naj mi pove kaj več o mutasti beračioi, o kateri sem zna'l le to, da jej pravSjo — Šnofla. Roza je dvomila, da bi jaz tedaj razumel Šnofline doživljaje, ker sem še le premlad, vendar je ustregla moji nestrpnosti in mi zaupala to-le: Šnofla je bila v mladosti lepo in od moškega oka iskano dekle. Živela je v čisto Mčni kočici s svrojo materjo tamkaj za hrastovim gajem ob Sotli. Ni se muSila z delom, ker je skrbela za njo mati in sploh so govorili, da živita ti dv-e ženski v izobilju po grofovsko, ker je pač hčePkina lepota dobičkanosna. Za posest Šnoflinega srca sta se potegovala Hrvat Kovačevičev Ivica in štajerski potegon Kljukarjev Bostjan. Oba sta bila rakarja ter sta veliko zaslužila in vse je slo za vzdrževanje obeh Šnofel. Mati in hčd sta znali uravnati v ženski pretkanosti vse tako, da Zagorec in Štajerc nista znala, da sta tekmeca, ampak je bil vsak uverjen, da sedi sam v Ijubezenskem sedlu. Ivica in Boštjan sta se med seboj poznala, ker sta si bila brata ipo pokiicu, se tudi večkrat srečala ob Sotli, o kakem sovrastvu ali pohlepu po maščevanju dolgo časa n)i bilo niti govora. To plavanje mJade Šnofle v dveh Ijubezenskih vodah je trajalo precej dolgo, dokler ga niso za vedno onemogooild nevošljivi jeziki. Nekdo je pokazal Boštjanu še eno sled moških nog, ki je vodila izprcd Šnoflinoga okna. Mladi Kljukar &e je čutil bolj poklicanega za zakonsko vez s Šnollo in to že radi tega, ker je 'bil ,po rodu Štajerc, — Hrvat si naj bladd srce ikrog zagonskih bajt. V oSiten boj se ni ujpal spustiti s Hrvatom, ker je bil ta moenejši, pač pa mu je uničeva'1 rake v zabojih in spravjjal itekmeoa ob tedenski izkupiček. Bil je uverjen, če bo voglaril Hrvat krog Šnolline kocice praznih rok, bo odnesel 'kmalu ne le korbioo, ampak kar celi koš zavrnjene lju•ibezni preko Sotle. S časotm ®e je Ivdci tudi zasviitalo, odkod in zakaj to niiaišoevanje nad njegovimi raki. Že po naravi je bil v&liko imburljivejši od Boštjana in sklemil s Štajercem obračun za vedno.' Dolgo je sicer cakal, konecno mu je prinesel Kljukar v mlin. Srecala ista se v pozni nooni uri na :zagorski strani pri Ivičinem zaboju. Padel je samo eden udarec, Boštjan se je zgrudil in ni vstal nikdar več. Ivdca je bil brez tekmeoa in pohajal sam k Šnoflam, iki seve njega niso i'apraševale, kod hodd Boštjan, ker ga ni na spregled že cele tedne. Zagorec je nosil materi in dičeri vsak drugi večer žive rake, ki so imeli škarje, kakor moška pest lin so bili okusnd še prav posebno. Kar cele mesece sta prejemali ženski poleg drugih slastne račje daix>ve in se zibali v zavesti: Boštjan je sam opustil Ijubimkanje, ker je gotovo zvedel, da ima Kovačevičev Ivica vec upanja. Hrvat je bil malodane vsakdanji gost pri šnoflah. — Nekega veoera je samo krepko potrkal na olcno, kjer je spala 'hčerka in jej pošepnil, da se mu mudd noooj, prinesel je pa njej lepo dariilo, katerega bo zelo vesela. Ivico je vzela noč in radovedna Šnofla iz postelje, pr> košaro po — zagorsko darilo. Ko je dvignila canjo, je nekaj zašklepetaJo po jtijej, urno k njo v soibo ter po mater in luč. Pogled v košaro pri luči je onesvestil hčer, materi je padla lešoerba iz rok ter se razbila in iz canje sr> vpile v noč — gole človeške kosti . . . Nad groznim koščeiiim danilom je brlo .pismo in v mjem beleženo črno na belem grozno — nečloveško maščevanje rakarja nad svojim tekmecem. Ivica ije pisal dzvoiljeinki lastnoročno, fcako je ubil z cnim udarcem s oepičem Boštjana. Truplo je zaVil v dolgo mrežo za ribji lov, jo obtcžil s kamenjem lin jo apustil na dno tolimma. Ubiti se je začel razkrajati pod vodo, lotili so se ga raki, se zaredili v drobovini iin te sta jedli dnevno hči in mafci, ker sta varald skozi lefca Štajerca in Hrvata, fK> Boštjanovi smrti saimo — Hrvata! Pusti'1 je v mreži truplo, dokler ga Tiiso obrali raki do beldli kosti in te jej je prinesel v zadnje darilo! Zavest, da sta jedli s slastjo rake, ki so se redili od človeškega mesa, je prerezala stari nit življenja, mlado zmedla na pameti dn jej odvzela govor. Zagorca Ivice nii videl od onega večera nikdo vec. — Mlada Šnofla je sicer vstala z bolndške postelje, a ne več kot oboževana krasotica, ampak nečlovešiko za celo življenje kaznovana ter žigosana beracica!