*«%, m&i. AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ~ " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER lS, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. fmcija pošlje 150,000 vojakov!SŠTidite i' deset divizij v Romunsko Pazno motri dohajanje nemških čet v Romunsko. Poroča se da je Rusija obljubila * Určiji "moralno" pomoč, da se ustavi priti-rimsko-berlinskega osišča. NEMŠKE ČETE SO BAJE ŽE V ALBANIJI - Iz Nem-določenih |>r<*t, 15. okt. - C ,poroča'da je V) divizij (150,000 vo-L Romunijo. Iz Moskve C*, da so se vršili važni 'Vat' med državniki Rusije Iz diplomatskih kro-i ^Poroča, da je dala Rusija ?lista*'110 pomoč Turški, če se li|,j!lla Nemčiji in Italiji, l.. j0 napadle ali zahtevale 'Jo. ■H Ja trdi. %a da ni dala Turški He Za£°tovila pomoči, do-^ o videla, kaj bo naprava v Romunski. Pred-Ku«ija rada zvedela, če 6 čete tudi že v Bolgar- Ho V'-madno ylasil° "Rde" Je danes pisalo, da na-[je ^odni položaj zahteva, l»iu armada v polnem 'lik; ana in pripravljena, ruskih čet ob ro-.^ji je normalno in sa-^"evidnosti, se poroča etn j Pa se vsipljejo kar °Ve nemške čete v Ro- munsko. Dozdaj jih je že baje do 45,000 tam. Ena polna motorizirana divizija, 1%,000 mož, je nastanjena pri Ploesti, kjer so številni oljni vrelci. 1,200 mož je v podonavskem pristani šču Giurgiu, odkoder je odšlo včeraj več Angležev v Bolgarijo. V Bucharesto je dospela nemška mornariška misija, ki bo nadzorovala gradnjo podmornic. Poroča se tudi, da gradijo taborišča, kamor bodo zgnali vse romunske Žide. Budapest, 16. okt. — Sem so dospela poročila, da je Nemčija odposlala več ladij vojaštva v Albanijo. Sodi se, da bodo Nemci pomagali italijanski armadi udreti preko severne Grške v Turčijo. Iz Rima pa prihaja poročilo, da ni res, da bi dospele nemške čete v Albanijo. * Belgrad, 16. okt. — Zastopniki Nemčije in Jugoslavije so izjavili, da so bile vse sporne točke v trgovskih pogajanjih rešene v obojestransko zadovolj-nost. * kaznih KRAJEV PO AMERIKI Dne 22~ sept Se Zagorc ,star 50 Vi " V Jerneju na Do-tjn| ^ Ameriki je živel i^h 1 ZaPušča ženo in sina d^at-,' v Pennsylvaniji pa p°greb mu je oskr-VZavod" iljj*'. pa. _ v pittsbur-'v sv 'uC° Mercy se je po-rho zdravljenja Mary ^ naselbini Smock f„ °n Papež v starosti in 2aPušča ženo, dva si-^ ' hčere ter brata, v i v starem kraju 6 in sestri. HI- - Dne 1. t. v it) * Jennie Kavčnik, roj. t si ma z Vrhnike. Tu hčer in dve sestri, ^narčič in Karolino V 111 1 — John Homez se ^'ku P°nesrečil v pre-111 nahaja se v bol-i^' J°hn's v Springfiel-iste bolnišnice se "Olnljeno nogo Anton i H t ' Ind. — Andrej f^Hib Smrtno ponesrečil 'v». ra- ko je prišel "Q na ?reniogovnik, kate-"^v Uje družba sedmih W Route 71 • Padel DinrJev globok šaht in Bi vev' Star je bil 51 let t'ji. Tu zapušča iNto^V J°lietu pa brata. Pred dve- Pri delu v jami L^im? acije v križu. s. ^ ,Se Jakob Drak-X fobil >om se jc pa p°* %] J°hn Hrovat, ki Racijo na glavi. \ ga'.""* 29. sept. "letna Ana Vajda, rcjena nekje v Beli Krajini. V Ameriko je prišla po svetovni vojni in tu zapušča moža, dve hčerki in dve sestri. Spadala ni k nobenemu društvu. Eveleth, Minn. — Dne 14. t. m. sta bila tu poročena August Malaro iz Buhla in Angelina Semič iz Eveletha, dne 28. sept. sta pa bila poročena Jack Semič in Anita Stanaway. Jack in Angelina prihajata iz dobro znane družine Jakoba in Mary Se-miča. -o- Zadušnica V četrtek ob pol sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Johano Wenzel. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Vrnitev iz bolnišnice Mrs. Jennie Gospodarich iz 14928 Sylvia Ave., hčerka Mr. in Mrs. Frank Magdalene iz 10713 Prince Ave. se je vrnila k bolnišnice. Prijateljice jo lahko zdaj obiščejo doma. Cerkniško jezero Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ ima v četrtek večer redno mesečno sejo. Pričetek ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Vse članstvo naj se udeleži! Na obisku v Madisonu! Mrs. Ana Dolenc iz Brough-tona, Pa. je te dni obiskala Les-kovčeve na Hubbard Rd., Madi son, O. Pripeljala se je v spremstvu Frank Dolenčevih iz 63. ceste., Cleveland, O. Mrs. Dolenc je druga mati Frank Leskovca. Tukaj ostane par dni. Dober mošt J. C. Muchitz, 1081 Addison Rd. se priporoča za naročila sladkega mošta. Tam dobite tudi dobre sode. Nocoj pa vsi v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., kjer bo kazal lepe in zanimive slike naš narodni in požrtvovalni mož, Mr. Anton Grdina. Dajmo mu priznanje s tem, da bomo napol nili dvorano do zadnjega kotička. Tukaj se bodo kosali slovenski vrtovi kateri je lepši. Poseben odbor jih bo precenil in nam povedal, kateri bi bil naj lepši. Zopet drug odbor bo pa precenil, kateri poročni par je bil najlepši, katerih slike bomo tudi videli. Slike bodo vse v barvah in so res krasne. Vstopnina bo samo 25c in vsak dobi za to po dva pivska listka. Torej res poceni za tako zanimivo predstavo. Mr. Grdini moramo biti hvaležni, da se toliko trudi s temi slikami in nas ž njimi kratkočasi. On ima s tem ogromne stroške, toda on je popolnoma poplačan za vse, če le more narodu ustreči. Zato pa prihiti ob posebnih prilikah in vzame slike, da jih potem vidimo na platnu, da jih vidijo tudi drugje, s čemer se takorekoč naš izseljeniški narod zbližuje ter ohranja svoje lepe slovenske običaje. Mr. Grdina je omogočil, da vidimo toliko lepih slik iz naše domovine, da vidimo vsaj v slikah svojce in naše lepe kraje, ki so nam nepozabni, a smo jih morali zapustiti, ko smo si šli iskat kruha v tujino. V veliko uteho nam je, če po dolgih letih zopet zremo našo vasico in našo cerkvico, pa naša polja, naše gozdove. Kako smo veseli, ko nam slike pokažejo razne slavnostne prilike v domovini, da presojamo, če so se stari običaji že kaj spremenili, ali so še vedno taki kot so bili za naših dni. Torej pridite nocoj v SND, da ogledamo zopet nove slike, katerih ima Mr. Grdina toliko novih pripravljenih! -o- Polovica nedržavljanov se je že registrirala Washington, D. C. — Direktor Harrison, ki načeljuje registraciji tujezemcev, pravi, da se je gotovo registrirala polovica vseh nedržavljanov. v tej deželi. Do petka je bilo število registriranih že 1,903,483. Vseh nedržavljanov v Zed. državah pa sodijo, da jih je okrog 3,600,000. Na vseh poštah v deželi se je registriralo povprečno na dan 50,000 nedržavljanov. Harrison se je izjavil, da se bodo večinoma vsi registrirali, predno bodo pošte zaposlene z božično pošto. Zadnji dan za registracijo je 26. december . -o- Podpisi se pobirajo V to odbrani odbor pobira podpise od onih, ki so zato, da se ustavi silno razbijanje nekaterih tovaren ponoči v okolici 65. ceste, severno od St. Clair Ave. Drugače se to ne more ustaviti, če se bo sploh moglo, kot če se nabere dovolj podpisov. Te podpise se bo predložilo odgovorni oblasti, katere dolžnost je gledati na to, da imajo ljudje ponoči mir. Torej če vas kdo vpraša za podpis, mu ga dajte. V bolnišnici Mr. Joe Zabukovec st., iz 976 E. 152. St., se nahaja v Cleveland Clinic bolnišnici v sobi št. 529. Prijatelji ga lahko obiščejo. želimo mu skorajšnega okrevanja. Briga ga Balkan! Seville, Španija. — Tu sem je dospel bivši romunski kralj Karol in njegova Židinja, madam a Lupescu. Da nista dospehcuem s culico v rokah, kaže naslednje poročilo. S seboj imata tri tajnike, tri šoferje, šest drugih služabnikov.' Njiju prtljaga pa obstoji iz 152 velikih kovčegov, velike izbirke dragocenih pušk, treh avtomobilov, štirih neprecenljivih- slik m o j h t r a Reni-brandta, dragocene zbirke znamk in štirih jisov. Danes je registracija! Prvič v zgodovini Zed. držav se bodo danes registrirali možje in fantje za vojaško službo, dasi dežela ni v. vojni. Preko 16,000,-000 se jih bo registriralo v svojih volivnih kočah, ki bodo odprte od sedmih zjutraj do devetih zvečer. Registracijo zahteva zakon Zed. držav in ledor bi se ne registriral, zapade strogi in občutni kazni. Kot rečeno, registrirati se mora vsak, državljan in nedržavljan, toda k vojakom bodo klicani samo državljani in oni, ki imajo veljaven prvi papir. Kot se poroča iz; Washingto-na, se pa novincev ne bo žrebalo pred volitvami. Sprva je bilo rečeno, da se bo žrebanje vršilo na 26. oktobra, toda kot se poroča h kapitola. arfnadlP^Se ni pripravljena za sprejem novincev. Mehika se približuje Zed. državam za zvezo skupne obrambe Mexico City, — V raznih mehiških krogih se je pojavila govorica, ki zanesljivo zatrjuje, da se bo ustvarila med Zed. državami in Mehiko enaka zveza za skupno obrambo, kot je med Zed. državami in Kanado. Trdi se tudi, da se že dela na tem, da se ustvari med obema narodoma atmosfera, ki bi bila prijazna taki zvezi. V Mehiki se je pojavilo to največ radi odločnega stališča Zed. držav, da so pripravljene braniti ameriške kontinente. Pogajanja se bodo baje pričela takoj po volitvah in iniciativa bo prišla od mehiške vlade. Washington, D. C. — Ameriška vlada zanikuje, da bi vodila z Mehiko kake dogovore radi zveze za skupno obrambo. Prizna pa, da se je to gibanje pričelo v Mehiki takoj po Roosevelto-vem govoru v Daytonu, O., v katerem je poudarjal, skupno obrambo vseh ameriških republik proti invaziji evropskih in azijskih fašistov, in ko je poudarjal,, da morajo ameriške republike sprejeti geslo: vsi za enega, eden za vse! 24 ur so napadali Nemci London Toda Angleži so zato kaznovali nemško prestolico. V Sredozemskem morju so bili potopljeni trije italijanski rušilci. DOLGA POT DO MOSKVE Moskva, 14. okt. — Sem je dospel kapetan Joseph Michela, ki je prideljen ameriškemu poslaništvu kot vojaški atašej. Bil je na potu ravno en mesec. Vozil se je preko Atlantika, preko Portugalske, španske, Francije, Švice in Nemčije v Rusijo....... Indijanci so se uprli vladni registraciji Washington. — Indijanci, rodu Mohawk, ki žive v St. Regist rezervaciji v državi New York so sprejeli resolucijo, v kateri se odrekajo državljanstvu Zed. držav, ki jim je bilo podeljeno od kongresa leta 3 924. Nadalje izjavlja resolucija, da se pridružijo plemenu Seneca in da se bodo skupno uprli registraciji za obvezno vojaško službo. Indijanci izjavljajo, da bodo služili v vojski prostovoljno, kakor so to storili v prvi svetovni vojni, če bo šla dežela v vojno. Toda uprli se bodo vsaki prisilni vojaški službi. Trije poglavarji so podpisali spomenico, ki so jo poslali v Washington in v kateri pravijo, da imajo z vlado Zed. držav pogodbo, da so indijanska plemena svoboden narod, ki posedujejo zemljo svojih očetov pod varstvom vlade Zed. držav, za kar izkazujejo tej vladi svoje prijateljstvo. Seneca in Mohawk Indijanci šo pozvali svoje fante in može, naj v sredo ne registrirajo, ker jih stare pogodbe z vlado Zed. držav napravljajo popolnoma neodvisne od vlade Zed. držav.' Jugoslavija pozdravlja Rooseveltov govor Belgrad, 14. okt. — Skoro vse jugoslovansko časopisje je z velikimi naslovi veselo pozdravljalo Rooseveltov govor, ki ga je imel zadnjo soboto v Daytonu, O. Zagrebški "Jutarnji list" pravi, da se Zed. države pripravljajo na vojno kot najboljše sredstvo, da si zasigurajo mir. Splošno je napravil Rooseveltov govor globok vtis na balkanske narode, katerim je dal zopet nov pogum, ki je bil nekaterim že popolnoma upadel. Nekoliko hladneje piše o govoru poluradno belgrajsko "Vreme," ki pravi, da se Amerika pripravlja na vojno, toda želi mir. London, 15. okt. — Nemški zračni škadroni so se danes vrte li nad južno Anglijo, prihajajoč ponovno in ponovno, redno kot ura. Napravili so mnogo škode po Londonu in drugod po Angliji. Nemci so bombardirali London in okolico neprestano 24 ur. V bojih z angleškimi letalci so Nemci izgubili devet letal, a Angleži deset. Tekom noči so pa angleški avijatičarji poleteli nad Berlin, kjer so bombardirali važne vojaške postojanke. Poleg Berlina so Angleži bombardirali industrijska središča, kjer se nahajajo ogromne nemške rafinerije, ki producirajo olje in gazolin. Angleški bombniki so metali bombe na Stettin ob Baltiku, Magdeburg, Meisburg, Rotha in Bohlen. Drugi oddelki angleških letalcev so poleteli nad Hamburg in Emden na obrežju Severnega morja, kjer so metali bombe na ladje in ladjedelnice. Bombardirali so železnico v Goettingen, Lingen in Hannoveru. Tudi francosko pristanišče Havre je bilo deležno večjega števila težkih bomb. V Londonu sodijo, da je bil današnji napad nemških letalcev eden največjih in najbolj učinkovitih v tej vojni. Nemci so Kadar kupujete avto Mr. Louis Pike, ki je družabnik avtne agenture C. J. Harmon Inc. na 2926 Mayfield Rd., pravi, da se obrnite do njega, kadar ste na trgu za rabljen ali nov avto. On vam bo dal vedno najnižje cene. Kalifornijčani molijo za svetovni mir Los Angeles, Kal. — V nedeljo je bila v tukajšnjem kolizeju pontifikalna maša, katere se je udeležilo do 115,000 katoličanov iz vseh krajev Kalifornije. Praznovalo se je 100 letnico katoliške škofije v Kaliforniji, obenem je bila pa posvečena sv. maša prošnji za svetovni mir. Ceremonijam je predsedoval Amleto Cicognani, apostolski delegat za Zed. države, ki je nadomestoval papeža Pija XII. -o- Politični klub priporoča Slovenski demokratski klub 32. varde priporoča v izvolitev sledeče kandidate: Za predsednika Franklin D. Roosevelta, za governerja Martin L. Daveya, za senat John McSweeneya, za šerifa Martin L. O'Donnella, za prosekutorja Frank T. Cullitana, za okrajnega klerka Leonard F. Fuersta, za okrajnega inženirja John O. McWilliamsa, za okraj nega blagajnika John J. Boyle, za komisarje: John F. Curry in James A. Reynolds. ■pričeli z bombardiranjem zgodaj sinoči in nadaljevali s tem vso noč. Šele ko se je delal dan so Nemci odleteli. Na 56 krajev v Londonu so padle bombe, ki so zanetile okrog 20 požarov. Bombe so zadele eno kino gledišče, eno department trgovino, velik hotel, eno cerkev in eno bolnišnico. Najhuje so razsajali Nemci malo pred polnočjo. Takoj zjutraj je bil nekaj časa mir, toda kmalu so prihrumeli novi nemški bombniki. Mnogo Londončanov so bombe zasačile na ulici, ko so hiteli na delo. Tri bombe so padle na neko konfekcijsko tovarno, kjer so ubile več delavcev. Bombe so jih prehitele, ko so delavci hiteli v skrivališče zunaj tovarne. Še večja nesreča pa je bila preprečena, ko je bomba zadela del skrivališča, predno so mogli delavci notri. Admiraliteta poroča, da je angleška križarka A.jax, ki se je proslavila v boju z nemško kri-žarko Graf Spee ob ustju reke Plate, potopila dva italijanska rušilca, enega pa poškodovala, ki je pa postal pozneje žrtev drugih angleških ladij. Rušilci so bili potopljeni 80 milj južno od Sicilije v soboto. Pri tem je dobila ena angleška križarka lažje poškodbe. Rooseveltov govor je našel odmev po vsem svetu, ponekod sovražen, drugje z aplavzom Washington. — Rosevletov govor, ki ga je imel zadnjo soboto v Daytonu, v katerem je poudarjal obrambo na dveh oceanih proti vsakemu napadu totalitarnih držav, je našel odmev po vseh galvnih mestih svetovnih držav. Republike Južne Amerike, Avstralija in Anglija so govor pozdravile z velikim veseljem, Nemčija, Italija in Japonska pa gledajo nanj s temnimi očmi. Južne republike smatrajo Rooseveltov govor kot najbolj važen, kar jih je predsednik še imel in kaže, da so Zed. države trdno odločne braniti ameriške kontinente. Brazilsko Časopisje pravi, da bodo Zed. države ustavile vsak pohod totalitarnih držav v za-padno hemisfero. Japonsko Časopisje pa smatra, da je bil govor predsednika Roosevelta odgovor na zvezo med Nemčijo, Italijo in Japonsko ter da je ta govor jasno pokazal, da so Zed. države sovražne tej zvezi. Londonsko časopisje pa pravi, da je ta. govor nov korak k sodelovanju Anglije in Zed. držav za obrambo svobode. Nemško in italijansko časopisje piše, da je bil govor predsednika Roosevelta ista stara pesem. Vendar so zlasti politični krogi v Rimu radi tega precej vznemirjeni, ker vidijo, da s svojo trozvezo niso oplašili Zed. države, da ne bi še nadalje pomagale Angliji. To, da je imel Roosevelt ta govor malo pred volitvami, da misliti Italijanom, da Roosevelt ve, da ima ameriški narod za seboj, kar se tiče njegove inozemske politike. Zver v človeku Sodnik Lausche je včeraj obsodil 26 letnega John Stewarta v ječo od 13 do 45 let. 63 letna stara mati je povedala, kako je 23. julija prala v kleti, ko je prišel ta divjak in zahteval denarja. Potem je začel trgati ž nje obleko in jo dvakrat zabodel z nožem, ker je vpila na pomoč, nakar jo je še kriminalno napadel. Ko je bežal iz kleti, so ga prijeli sosedje. Stewart je prišel šele maja meseca iz ječe, kjer je bil zaprt že trikrat. Porota se je posvetovala samo 37 minut. Na bolniški postelji Mrs. Ana Jene, 1071 E. 68 St.,. se nahaja na bolniški poste lji doma ter je pod zdravniško oskrbo. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo. V bolnišnici Poznani Mr. John Klaus, gostilničar na 641 E. 185. St., se je moral podati v Mt. Sinai bolnišnico. Nahaja se v sobi št. 119, kjer ga prijatelji lahko obiščejo od 3 do 4 popoldne in od 7 do 8:15 zvečer, želimo mu, da bi se mu zdravje skoro povrnilo. K pogrebu člani društva sv. Antona št. 138 C. K. of O. so prošeni, da se jutri dopoldne ob desetih udeležijo pogreba za pokojnim Frank Leganom iz Frank Za-krajškovega pogrebnega zavoda. Grozdje, mošt, sodi. Mr. Christ Mandel, 15704 Waterloo Rd., se priporoča za nakup finega mošta ali grozdja z njegove farme. Pri njem dobite tudi dobre sode. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 16, 1940 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, eelo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3,50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 244 Wed., Oct. 16, 1940 Sovjetska politika Med tem ko na zapadu merita Anglija in Nemčija svoje sile za nadoblast v zraku, ki bo pomenila prvi odločilni korak do zmage ene in do poraza druge velesile, pa opazujemo, kako na vzhodu Sovjetija smotreno zasleduje svoje daljnosežne politične cilje. Politika Sovjetije nas spominja na delovanje pajka sredi mreže. Ko je pajk napredel mrežo, se spravi v njeno sredino in preži. Ako se v mrežo zaplete kak droben mrčes, ga hitro popade in mu izsesa življenjski sok, nato pa gre zopet na prežo. Ako se v mrežo ujame kak večji mrčes, potem ga pajk ne napade takoj, ampak ga previdno omreži in potem čaka, da se jetnik izčrpa z brezupnimi poizkusi rešiti se izdajalskega tkiva. Šele potem se zahrbtni lovec oprezno približa svoji žrtvi in jo umori. Če pa sluti nevarnost, se potuhne, se skrije, pretvarja se in hlini izsušen pajčji meh brez življenja. Ko pa nevarnost mine, gre zopet na svoj posel. Kremelj je središče mreže, ki jo je Kominterna razprostrla po vsem svetu. V to spretno nastavljeno mrežo, ki sega od vzhoda do zahoda, od juga do severa, se love večje in manjše žrtve in spretni lovec z vsako drugače postopa, dokler ne postane njen popln gospodar. Nekatere manjše in slabejše, enostavno pogazi in pritisne k tlom, kakor je storil z Armenijo, z Georgijo, z Azerbajdžanom in severnim Kavkazom v letih 1920 do 1921. Privabil jih je z obljubo o "samoodločbi malih narodov." Potem pa, ko je v njih deželah zagospodoval, je na hitro opravil s tistimi, ki so si želeli "samoodločbe." Iztrebil jih je z ognjem in mečem. Druge zamami in uspava s svečano podpisano pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju, kakor se je zgodilo Poljakom, ki jim je skočil v hrbet, ko so se na drugi fronti borili za svoj narodni in državni obstoj. V tretjem primeru si v državah, ki jih hoče imeti, ustanovi in s svojim denarjem vzgoji komunistično stranko, ki v zaželjenem trenutku svečano razglasi združenje s Sovjetijo v imenu "presrečnega naroda," ki je s hrepenenjem pričakoval, da se iznebi svoje narodne in državne samostojnosti in čim prej utone v sovjetskem morju. To je bila usoda baltskih narodov. En način, kako priti do dežele šibkejšega soseda je tudi ta, da ga vzameš v "zaščito" in ga obvaruješ pred "kvarnimi tujimi vplivi." Vse te metode boljševiškega imperializma je Sovjetija preizkusila in vse so se ji obnesle; vse, razen njenega "junaškega" pohoda na mali finski narod, ki jo je izučil, da je za Sovjetijo prikladneje pridobivati nove dežele s pomočjo komunistične propagande kakor pa z mečem. Na takšne načine si je Sovjetija v zadnjem letu v Evropi pridobila 457,000 km z 21 milijoni prebivalci. To pa je bilo le tako mogoče, da je spretno izrabila spor med evropskimi silami, na katerega je dvajset let potrpežljivo čakala. Med tem, ko se je mesece in mesece pogajala z eno stranko in jo vlekla za nos, je ponudila roko drugemu, ker je boljše razumel sovjetske težnje ... Stalin hodi po stopinjah Petra Velikega, hotel bi izvesti njegov politični program. Zato se njegove oči sedaj obračajo dalje, na . . . Bospor in v Indijo! Bospor in Carigrad, to so stoletne sanje gospodarjev Moskve. Znamenje križa na cerkvi Božje Modrosti, ki ga je za stoletja zasenčil polumesec, naj bi nadomestilo znamenje rdeče internacionale: srp in kladivo! Seveda ima Sovjetija s Turčijo najboljše zveze in najboljše pogodbe! Toda zadržanje Turkov priča, da hočejo biti skrajno previdni. Ako se zruši Anglija, potem tudi Turki ne bodo več dolgo gospodovali na Dardanelah. Indija! Odkar seje začela vojska, se govori o možnosti sovjetskega napada na ta biser angleškega imperija. Toda vsi vedo, da bi do tega napada že davno prišlo, ko ne bi bil združen s skoraj nepremagljivimi ovirami. Kdor bi se po suhem hotel polastiti Indije, bi moral premagati strahotne ovire, ki jim niso kos motorizirane divizije, ki bi obtičale zasnežene v gorskih tesneh, skakalci z letal pa bi se zadušili v močvirnih džunglah indskih veletokov. Gospodar Indije more biti le tisti, ki je gospodar morja! Sovjetom zaenkrat ne preostane drugega, kakor da v Indiji netijo komunistično propagando in da njihovi agentje hujskajo proti angleški nadvladi. In v tem pogledu jih krepko podpira tudi nemška in japonska propaganda. Misel na bogato dediščino združuje stremljenja teh treh držav. Toda sovjetski načrti gredo še dalje. Kominterna ni nikdar opustila misli na svetovno revolucijo, ki je njen glavni cilj. Močna Sovjetija in njena armada sta orodje, ki se ga Kominterna hoče v ugodnem trenutku poslužiti, da doseže svoj revolucionaren namen. Imenitno ji gre v račun sedanje medsebojno uničevanje Anglije in Nemčije. Vsaka od teh bi mogla biti zapreka njenim prevratnim načrtom! Zato ima Sovjetija največji interes, da se evropske velesile med seboj mrcvarijo, da je opustošenje in splošna beda tem večja. Sovjetija lahko čaka, nič se ne mudi. Sovjeti so prepričani, da bo to, česar oni žele, prišlo samo po sebi in da bodo oni tisti tretji, ki se bo ob koncu veselil. Samo tako je treba taktizirati, da do konca neizrabljeno ohranijo svojo vojaško in gospodarsko moč, ki jo bodo v zaželjenem trenutku mogli postaviti nasproti silam drugih držav, izčrpanih in oslabljenih zaradi dolgotrajne vojske. Teh svojih načrtov ni Sovjetija nikdar prikrivala in tudi Dr. Trdan poroča o novih slikah Ko sem se vrnil iz osrednjega zapada, kjer sem kazal slike, ms je doma čakalo pisn*> dr. Trda-na, v katerem mi sporoča veselo vest, da sta z g. Tishlerjem posnela ravno take slike, po katerih so že tako dolgo povpraševali belokrajnski naseljenci, katerih je veliko v osrednjem zapadu: Jolietu, Chicagu, v Pitts-burghu in v Minesoti. Poleg tega pa tudi še druga slika, ki je vredna, da jo vidi vsak Jugoslovan. Najbolje da se priobči celotno pismo, iz katerega bo vsakdo lahko spoznal vsebino slik, ki so bile posnete, da jih bodo rojaki v Ameriki videli. Pismo se glasi: Dragi g. Grdina! — Vem, da že težko pričakujete mojega odgovora. Evo Vam ga! Vaše cenjeno pismo z dne 1. avgusta je prišlo v moje roke dne 16. avgusta. Potovalo je sicer po zraku, toda v sedanjih vojnih razmerah je tudi zračna pot daljša kakor v normalnih časih. No, pa hvala Bogu, da je srečno prišlo! Ne veste, kako sem ga bil vesel, zlasti še vedno zato, ker nisem tako dolgo dobil in kakega glasu iz Amerike, kjer je pa še vedno polovico mojega srca. Precej drugi dan sem pohitel s pismom na Vrhniko k g. fotografu Tischlerju, da se osebno dogovoriva glede Vaših želj in naročil. Letošnje počitnice sta namreč bila dva važna dogodka kot nalašč za filmsko snimanje. To sta bila slovesno odkritje spomenika rajnega kralja Aleksandra v Ljubljani in Belokrajnski festival v Metliki. Prvo se je vršilo na rojstni dan nagega mladega kralja Petra II., drugo pa dva dni pozneje, na Mali šmaren 8. septembra. Vse najzanimivejše prizore obeh slavnostnih prireditev sva spravila v "Ca-mero obscuro" in upati je, da bo film lepo uspel, ker je bilo tudi vreme izredno ugodno. Spored odkritja spomenika kralja Aleksandra je bil sledeči. Zjutraj ob pol deveti uri je bila slovesna služba božja v stolnici, ki jo je opravil škof dr. Grego-rij Rozman ob asistenci stolnega kapitlja in še druge duhovščine. Slovesni maši je prisostovalo tudi vse ljubljansko uradništvo z banom dr. Natlačenom in mestnim županom dr. Adlešičem na čelu. V pravoslavno cerkev pa se je pripeljal kralj Peter v spremstvu kneza namestnika Pavla in kneginje Olge ter kne-žičev Aleksandra in Nikole. že med svečanostmi v cerkvi so začela prihajati v Zvezdo in na Kongresni trg zastopstva društev in šolske mladine, število zborovalcev so cenili na 50,-000. Velike množice ljudstva pa so morale ostati še v sosednjih ulicah in trgih, kamor so zvočniki prinašali vse, kar se je godilo v središču Zvezde. Ob spomeniku samem je stal visok govorniški oder. Spomenik pa je obkrožala vrsta visokih stebrov, ki so nosili lovorove vence z zlato črko A v sredini. Ozadje spomenika pa je bilo vse v zelenju in v vitkih palmah. Ko se je napolnil Kongresni trg z ljudskimi množicami in vojaštvom, se je pripeljal kralj Peter, ki je bi) oblečen v uniformo letalskega podporočnika. Takoj nato so združeni pevski zbori zapeli v pozdrav slavnostno himno. Medtem so se prikazali v zraku sre-brnosivi bombniki, ki so v podobi velikega klina letali nad zbo-rcvalci in jih tako pozdravljali. Ko pa je ponehalo petje in so se polegli zvoki godbe, je stopil na govorniški oder dr. Pipenbacher, predsednik pripravljalnega odbora, ki je v daljšem govoru orisal delo in trpljenje pokojnega kralja Aleksandra I. Po njegovem govoru je stopil pred spomenik mladi kralj Peter, potegnil za vrvico in tako odgrnil zastave, ki so pokrivale spomenik. Kralj je nato položil krasen venec pred spomenik, za njim je storil isto knez namestnik Pavle, prav tako sta položila lepe vence minister za vojsko in mornarico ter naš ban dr. Natlačen, nakar je prejel dr. Adlešič v imenu mesta Ljubljane spomenik v varstvo in oskrbo. Ko je bila okoli pol ene slovesnost končana, so odkorakale vse korporacije po istem vzporedu kot so prišla Vse pa je prešinjala misel, da naša bela Ljubljana že dolgo ni videla tako lepe prireditve. Pa tudi Belokrajnci so se postavili. Na Mali šmaren se je zgrnilo v Metliki do 6,000 ljudi od blizu in daleč. Iz Ljubljane je celo poseben vlak pripeljal radovedne gledalce. Nekateri gostje 30 odšli v Belokrajno že v soboto popoldne. Na predvečer so namreč Metličani vprizorili na tako zvanem Pungertu kresova-nje, zakurili so velikanski kres po metliškem in žumberškem načinu. "Hod'te, hod'te k nam na kres!" je odmevalo iz sto in sto jrl v tiho noč, ko je prasketal Dgenj in . so se visoko v zraku vžigale rakete, medtem ko so se na sosednjih gričih oglašali mož-narji in topiči. "Teh krajev ne pozabi, kdor se lepote njih je nasesal!" je pel o Belokrajncih laš sodobni pesnik Oton Zupan-iič, jaz bi'pa dostavil: Tistega /ečera ne bo pozabil, kdor ga je videl. Pravo slavlje pa se je zajelo drugi dan po končanih lita-lijah. Da ne bom zlorabljal Vaje potrpežljivosti, naj se omejim 'e na kratek program. Takle je jih 1. Črnomljanci so proizvajali — Jurjevanje v Črnomlju, ičir-nomaljsko kolo — most. 2. Adlešiči — Adlešičko kolo: Lepa Anka, hruške, jabuke. 3. Bojanci — Bojansko kolo. 4. Dragatuš — Kresnice. 5. Predgrad — Most, svatsko kolo, vreče šivajo. 6.. Preloka — Preloško kolo. Preloško svatsko kolo. 7. Stari trg— Starotrško kolo. 8. Vinica — Viniško kolo, Vi-aiško svatsko kolo, Kolo jastu-čak, zvezda. 9. Metlika — Narodni običaji na velikonočni pondeljek, Igra fantov in deklet, Metliško kolo, most, rešeta, rbčeki, kurji boj, Turn. Vse te prizore boste lahko prikazali v filmu našim dragim rojakom v Ameriki. Dal ljubi Bog, da bi film čimprej in srečno prispel v Vaše roke. Tudi na vinsko trgatev misliva. V dogovoru sem že z nekaterimi družinami v metliški in novomeški okolici. Kako pa živimo v teh težkih časih, boste povpraševali. Do-zdaj ni bilo še prehudo. Da bi ljubi Bog le še vnaprej od nas odvračal bojno vihro! Vendar pa draginja raste iz dneva v dan. Z ! nastopom jeseni s0 vpeljali enot-' no moko. Oblasti se trudijo, da' bi preskrbele zadostno količino1 hrane, zato nastopajo zelo ostro proti navijalcem cen in verižni-' kom. Nekatere take so že posla-! li v internacijo v Babinopolje pri Ložu in Prezidu. Hrvatje jih pa1 pošiljajo v Liko ob morju, žito je obrodilo srednje dobro, sa-: dja pa ni letos veliko, g,a je bilo! preteklo leto obilno. Krompirja je precej in tudi lep je, vendar ga na trgu še ni veliko, ker ga kmetje zaradi nizke cene doma zadržujejo. Zida se pa izredno veliko. Tudi zemljišča gredo iz rok v roke. Bogataši se boje za svoj denar, zato ga nalagajo v nepremičnine. Hvala Bogu, da nimam te skrbi! / In pri Vas? Ravno včeraj sem dobil Glasnik Jednote, v katerem je popisana blagoslovitev šentlovrenške cerkve. Lepo je bilo. Povejte jim, da jim iz srca čestitam! škoda le, da smo tako daleč narazen! še vedno so mi v najlepšem spominu. Pozdravite zlasti gg. pri sv. Lovrencu. Poslal sem jim par pisem, pa najbrž jih niso dobili, ker tako molče. Mama g. Slapšaka me neprestano vprašuje, če mi kaj .g. Oman in g. Julij pišeta, žal, da moram dajati negativen odgovor. Enako pozdravljam g. mons. Ponikvarja, gdč Ponikvar, družine Koželj, Zobec, Plevnik, Struno in Arko iz Noble, ter vse ostale. Te sem navedel imenoma, ker sem prejel od njih pisma ali dopisnice oziroma razglednice. Hvala lepa! Tudi ga. Kurnik se me je spomnila, Hvala ! Zlasti pa pogrešajo naši mladi dijaki dopisovanja z Vašimi. Lansko leto je bilo toliko življenja, letos je pa seveda vsled no-vo-nastalih razmer vse utihnilo in zaspalo. Toda upajmo, da vremena Kranjcem bodo se zjasnila, kakor je pel svoj čas naš veliki pesnik. Ravnokar sem zvedel žalostno novico, da je umrl v Sodraži-ci znani trgovec Vilko Jvanc. V nedeljo zjutraj je šel na lov v gozdove med Sodražico in Blokami. Klical je jelena s piščalko, pa je pri tem predaleč zašel v sosednji revir, kjer je bil ob istem času na lovu zdravnik dr. Lavrič iz Blok. Ker je dr. Lav-rič menil, da prihaja jelen, bila jo megla, je sprožil in zadel g. J vanca v nogo. Umrl je vsled iz-krvavenja krvi. Ta novica bo gotovo zanimala mnoge ondotne Sodražane. Povejte tudi ge. Albini Novak, da ji bom kmalu še kaj za Zarjo poslal. Pred par dnevi sem dobil Zarjo, ki je bila natisnjena v juniju. Vas, gospo in vse Vaše domače iskreno pozdravljam! Hvaležno vdani Dr. France Trdan Iskrena zahvala našim so-trudnikom, obema, g. dr. Trda-nu kakor tudi g. Ivan Tischlerju fotografu, ker se toliko potrudita! Sedaj je vprašanje kako hitro bodo te filme dospele sem v Ameriko, da jih bo narod lahko gledal. Iz pisma je tudi razvidimo, kako je g. dr. Trdan še vedno v duhu med nami v Ameriki, že radi tega so slike veljavnejše ker se zanje zanima mož, ki je vsestransko zaslužen in spoštovan radi njegovih doprinosov za nas rojake bivajoče v Ameriki. Dr. Trdan je mož dela za svoj narod od zore do pozne nočne ure z duhoni in umom! Bog živi Vas, g. dr. Trdan! Anton Grdina Kominterna jih nikdar ni preklicala. Zato mora biti vlasto-držcem v Kremlju v največjo zabavo, ko vidijo, kako se oba vojskujoča tabora potegujeta za njihovo naklonjenost in zavezništvo ... "S." i šele po 156 letih je prišlo poročilo o hudi nesreči V japonskem pristanišču Hi-ratatomuri so potegnili nedavno iz morja steklenico, v kateri so našli poročilo o nesreči iz leta 1784. Poročilo na papirju je bilo razmerno dobro čitljivo in iz njega jc bilo razvidno, da se je napotilo pred 156 leti 45 japonskih mornarjev v južna morja iskat zaklade. Dva meseca so blodili po morju, potem so jih pa vrgli valovi na neobljuden otok, kjer so po vrsti umrli od lakote. Zadnji med njimi je napisal poročilo o žalostnem koncu svojih tovarišev, ga spravil v steklenico in jo vrgel v morje. In tako je nosilo morje poročilo o tej nesreči celih 156 let, preden je prišlo ljudem v roke. Za pouk in izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK ČLANEK 44 Zapreke in zdravila Kadar gre človek k spovedi, tedaj ni dovolj, da se samo spo-ve svojih grehov in da se jih kesa, ampak mora tudi obljubiti, da se hoče resnično poboljšati. Popolnoma naravno je, da se učenec vselej izogne težjega dela, če istega ni primoran izvršiti. Toda, kadar sin prinese slabo izpričevalo domov in starši nimajo dovolj poguma, da bi povedali svojemu sinu mnenje o slabem izpričevalu, tedaj ne morejo pričakovati, da bi bilo prihodnjič kaj boljše. Če učenec nim# nobenega strahu in dela kakor se njemu poljubi, od takega pač ni mogoče pričakovati poboljšanja. Dnevi, tedni in meseci hitro teko svojo pot in prav lahko se zgodi, da učenec, če nima posebno trdne volje, zopet pade nazaj v slabe razvade, kajti dekleta in vesela družba to je zelo zapeljivo za vsakega učenca največja skušnjava in seveda učenje mu postane grenko in zoperno. Zapreka domačega učenja pa je tudi radio. Starši ne dovolite, da bi igral radio, dokler niso vse šolske naloge narejene za prihodnji dan. Radio programi so večina zelo zanimivi, a obenem pa tudi skoro bi rekel največja zapreka pri učenju. Kakor sem že prej enkrat omenil, prepogoste zabave niso koristne učencu. Domače šolske naloge naj bi bile vselej narejene takoj po večerji in ne šele v poznih nočnih urah, ki so namenjene počitku. Kajti premnogokrat se dogodi, da se mladina poda najprej v gledališče, kjer ostaja do desete ali enajste ure in včasih še celo dlje, kako se more potem pričakovati dobro domačo nalogo in znanje od učenca, ki bo sedel k knjigam šele potem, ko se vrne domov iz gledališča ali drugih zabav. Mladina potrebuje počitka in če je tega oropana, potem je nemogoče pričakovati, da bi bilo učenje uspešno kakršnega lahko izvrši le spočito telo in živci. Vse take in enake zapreke je treba preprečiti in če se tega ne naredi, potem sledijo posledice, katere so v največ slučajih vzrok bridkih ur in solza za starše in učenca. Starši, ki so premehkega srca in preveč popustljivi ter dovolijo svojim otrokom da delajo kakor se jim poljubi, potem pade krivda slabih uspehov v šoli več na starše kakor na otroke. Očetova beseda mora bi-.ti postava v domači hiši, katere se ne sme prelomiti pod nobenimi pogoji. Otrok se mora zavedati, da kar starši ukaže j o ali rečejo, da se to mora tudi izvršiti. Če bo otrok videl, da mu starši dovolijo, kar on želi in mu ne odrečejo nobene prošnje, tedaj kar pričakujte, da bo tak otrok kaj kmalu pričel pometati s starši, kakor bi rekli po domače, ter bo delal kakor se bo njemu zdelo in nihče ga ne bo mogel več spravti na pot pokorščine, katero je dolžan staršem. Temu sledijo pogosti prepiri v družini in pravi vzrok istih pa so starši sami, ker so veliko zagrešili s svojo preveliko popustljivostjo. Vsem nam je dobro znano, da v hiši kjer ni miru, se naseli pekel in kdo bi živel v takem nemiru, ko je pa naše življenje tako kratko. (Dalje prihodnjič) ;iiiimi|jiiiiiiiiii verjamete al' pa ne iiiiiiiiiiiniiiiiiii Zgubljena žena Potočnikovemu Janezu na ušla. Pred pol letom se]J poročil s Hribarjevo MaJ prvih časih medenih ted , svojo ženico tako razvad'1, Majda menila, da sije v * skem stanu samo sonce ^ snem nebu in da mora tak0 ti za vse večne čase. P^h šo se pa po nekaj mesenlsv jai" h Le v va< 8otor s '•do, fer % Po« kot lstal "cr "01, Vfjti "isri; tie ia. )o i o odn ze V 'Sta' iti 4 V > Old Hi % 'i pri \ %dl *e „ globoko do srca, bo naredil korak za 1 k< . Podal se je v žuPpli podu župniku, ki Je ^ di njegovih šegavib ^ in bistroumnih dovt1^, del in se zabaval ob 11 lah. j,/ "Kaj bo dobrega* "Imam važno z j^J sem zgubil in vas ■-< »li) 'ala kov." "Toda sreče, da bi \ /J>ar Ni m > Sil J° le; k 'JU Žg i),s* i1 k| a x v M gospod župnik, da bi ^ magali poiskati." ■§)!> "Potem pa niste P ' vemu, Potočnik. JaZj, be oči in bi zato tež^ f[, "O, stvar je že tajijo lahko vidite tudi jaz im^ ] kaj da bi bilo najbolje-^ gubi j eno stvar na^1 ^ "'Meni je čisto jim se, da bi vi, ^^jiij % tega ne hoteli na^ f V%} "Zakaj pa ne? uj( čali nagrado za /'iu^el' "Prav rad, koli^ „jJJ i„ ^ "Jaz zase prav ^ 2 '»Jev le na vi vam. Mislim najditelja." "če boste P» u. najditelj, tedaj ti novo mašno ob'e * t »e lic in b oM "Tega pač ne ^ l Kaj ste pa prav li?" "Gospod župnik' povedati." . |j j1 "Zakaj pa ne? A P ideli- D1' > Nh Nf je Se ft °PQ AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 16,1940 "lč l ei{ / B°di kakorkoli, bolje brž ko ^si! Odgrnil sem odejo, se- sel ir» se sklonil k nogam. Res 3asPala. Dvakrat sem potegnil z Azilom, prost sem bil. Dva s pestjo in stražnika sta .ezala nezavestna. Zvezal sem z Prerezanimi jermeni, odre- dva kosa od odeje in jima za- asi> usta, vstal in razmahnil rPle ude. Kako dobro je delo! ja brž po orožje! ? ^Sel sem na tla in se splazil i§io!aS' °d drevesa do drevesa, od ' |0 0ra do šotora. Nič se ni geni- ' leopaženo sem prilezel do 0Vega šotora, že sem mislil ■|(t Jrniti kožo pri vhodu, ko je $ ^elo za šotorom. II, ožfinil sem in poslušal. Rah- j^^i so se bližali, nekdo je " | „ al eisto blizu mene. al' ,^ln°laska —-?" sem šepnil. toi01d Shatterhand —!" je od-f borila. ja se' ■ojo, ti M 4 t,j?„stal sem. "Zakaj nisi v šoto- "\T. 1 lk°gar ni v šotoru, da na-,116 bodo kregali. Sestra je 'llla> streči >sla ji moram, pa sem j n J""31« v očetov šotor." .iiil' yzetisw. -___i__ i ^ske, zvite ženske t5i.,a m°je orožje je še v šoto- Tam> kJer si sa videl t i Puški?" ^ ,a Pod Pidovim ležiščem. 3«ia>»Illa 01d Shatterhand ko- "Cak >, a' Dobra si bila do me- :'0lHValeŽetl sem tn" H i ^atterhand je dober do ,, "(j Judi'- Ali se bo vrnil?" >°PVPam- PriPel3al bom Pid0- I«,, Prijatelj in brat bo." V Jezdil za njim?" 1)01111:61 bom>" iht, ,mu ne povej o meni! i , ru8 ko sestra ne sme ve- aj fm storila." bi bila storila> vem! D^ r°ko, da se ti zahvalim!" V. mi je roko in šepnila: " Se ti beg posreči! Odi-\*Xn> sestra me čaka." je en sem ji mogel ubrani-'joljJfBnUa roko k ustom in lL i!a- Izginila je v temi. do i * ■ v šotor in se doti" eVU'{!f^li išča- v odeji zaviti sta njim puški. Obesil na rame, vzel še samo-sedl° ter svojo odejo )fi ahawk. I ž^10 pet minut pa sem pri drevesu smrti, ^ in se pripravil na 'fesi od stražnikov sem Plovil \ 1 Sem se k njima. Bede-ftfji Vll'ki r°du Kiowa nima-2 Old Shatterhandom," Deklil to pa sta mu bili nepoznani. Pa če bi bil tudi razumel, kaj pomenita, bi ne bil vedel, kje je treba iskati "črno vodo" in "Medvedovo skalo." Kraja sta ležala daleč zunaj v Sierra Riti, le enkrat sva ju obiskala z Winnetouom. Sama sva dala jezeru in skali ime in nihče drug ni vedel, kje leži Deklil to in Ce šoš, ko Apača, ki sta naju spremljala, ista dva pa sta se medtem že postarala in sta v miru preživljala svoja zadnja leta v pueblu. Kdo pa je Santerju povedal, da mora iti k njima v pueblo vprašat za tistimi kraji? Vsak Apač, katerega je srečal in vprašal za Deklil to in Ce šoš. Ves rod Mescalero je poznal tisti dve imeni in vedel, da sva z Winnetouom obiskala tiste kraje. Ali se je smel Santer pokazati v pueblu? Spoznali bi ga —. Drzen človek je bil. In tak človek si vse upa za zlato. V sili si je lahko pomagal s kakršnimkoli izgovorom. Winnetouo-vo oporoko je imel, na ovitku je bil vrezan Winnetouov totem, tega bi pokazal pa bi mu nihče nič ne storil. Vsekakor sem moral priti v pueblo prej ko Santer. Posvaril bi Apače, počakal bi na njega in ga prijel. In to mi ni bilo nemogoče, moj vranec je bil dober dirkač in Santer je bil komaj dobrih dvanajst ur pred menoj. Na žalost se mi je pripetila usodna nesreča. Vranec je še-pal. Zaman sem iskal, kaj bi mu bilo. Šele tretji dan sem opazil vnetje na kopitu, dolg trn in mu je tičal v njem. Zamudil sem se, dvomil sem, da bom Santer j a prehitel. Jezdil sem tisti dan po pusti, z redko travo .poraščeni savani Vabilo Kdo vabi? Marie Prisland Cadets. Kam? Na ples in zabavo. Kdaj ? 9. novembra 1940. Kje? V bivši Grdinovi dvorani ali Twilight Ballroom. Kdo bo igral? Lou Trebarjev orkester. Koliko bo vstopnina? Samo 35 centov. Koliko časa bo trajala zabava? Pričetek ob osmih zvečer, konec??? Pod kakšnim imenom se vrši ta zabava? Barnyard Swing. Kaj bo za pit? Vsega dovolj. Kaj bo za jest? Bo že kaj. In še kaj posebnega? Eden izmed navzočih bo odnesel domov lepega petelina. Torej le pridite stari in mladi, ker bo imenitna zabava za vse. želim, da se vidimo v čim večjem številu 9. novembra v Twilight Ballroom (Grdinovi dvorani), Mary (Mitz) Kasic. -o- Karte bomo igrali že dolgo se nisem nič oglasila, ker ta čas tako hitro beži, da mi ga vedno primanjkuje, posebno nam ženam, ne vem, če vsem, a vem, da ga meni in mislim, da bi bilo včasih dobro, če bi si ga človek mogel kupiti v "kanti" kakor fižol ali kislo zelje. Torej članice dr. sv. Rešnjega Telesa, to velja za vas vse in da štirideseturna pobožnost je tudi že skoro tukaj. Apeliram na vse, da se pripravite in pravilno razdelite, da ne bomo vse na eno uro in drugič pa nič. Do črke "M" pridite prvo uro in ostale pa drugo. Ne pozabite, da imamo letos še več prositi Jezusa, da naj bi pomiril razburkane valove sveta, kajti potapljamo se že. Saj ste povečini matere in prav sedaj je najbolj potrebno, da dvignemo glas molitve k Bogu; "Kuge, lakote in vojske reši nas o Gospod!" Prav lepo vas prosim, pridite vse! Naša 25 letnica se tudi hitro približuje in na to tudi mislite drage sestre. Ne pozabite, da se bomo 8. decembra zahvalile Bogu za vse, kar smo dobrega in koristnega bile deležne v tem času. Vsaka naj s ponosom gleda na to, posebno pa moramo biti ponosne na naše ustanovnice, ker jih je še lepo število živih, ki so še zdrave in čile. Med nami je tudi še prvi naš duhovni vodja kanonik Oman. Njemu gre prva in največja zahvala od nas članic, ker on je bil tisti, ki je zbral krog sebe čredo pobožnih žena vsaj vsak mesec enkrat, ali ko-likorkrat je bilo potrebno pred Najsvetejšim. O, koliko srečnih ur ste preživele, to se sploh ne da popisati, če bi vsi ljudje to doumeli, bi nikdar ne bila prazna cerkev, posebno ne, kadar je izpostavljeno sv. Rešnje Telo. in zimskem času, je Mr. Grdina posnel slike teh lepih slovenskih vrtov, da jih pokale tudi nam, ki jih nismo imeli priložnosti videti. Da bomo pa tudi mi videli kaj je lep vrt, zato se nam nudi lepa prilika nocoj v sredo 16. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Predstava se prične ob osmih. Vsi, kateri ljubite lepe cvetlice in lepo urejene vrtove pridite nocoj k tej predstavi. Pri tem bomo imeli sami veliko užitka in pa dali bomo zadoščenje našim skrbnim gospodinjam in dekletom, ki tekom spomladi in poletja skrbe, da je njih vrt vedno prav obdelan in vedno dovolj namakan. Mr. Grdina mi je povedal, da ima 18 slovenskih vrtov na filmskih slikah in nekaj izmed teh jih je tudi iz Newburgha. Poleg teh slik pa bo pokazal tudi 18 novoporočenih parov, nekaj teh tudi iz Newburgha. Tukaj pa mislim na tiste, ki ste bili letos poročeni in vas je Mr. Grdina gledal z enim očesom, pridite, da se še enkrat vidite na ta srečni dan, ko ste pričeli svoje novo — zakonsko življenje. Vabljeni pa ste tudi vsi tisti, ki nameravate sprejeti ta sv. zakrament, da boste vsaj videli kako se vam je obnašati na dan vaše poroke. Vem, da je Torej bodite hvaležne Bogu za takih v Clevelandu precej. Za- vse. Omejeni večer boste deležne posebne nagrade. Listki gredo prav hitro izpod rok in Mrs. boste vedele, da priredimo "card Zupan jih je sama prodala že 15 knjižic, kdo-bo prihodnjič prvi. Vas pozdravlja, Anna Gliha, predsednica. -o- party,", katerega priredimo v četrtek 17. oktobra ob sedmi uri zvečer v šolski dvorani, čisti preostanek bo šel za hostije. Zato pa vas članice in tudi druge prav lepo prosim, da pridete omenjeni večer, saj veste, da kadar imajo druga društva kakšne prireditve, so vselej naše članice zraven. Torej sedaj imate priliko, da jim vsaj malo povr-Dvia jezdeca sem opazil, Indi- nete njih trud in poleg tega pa VJ* pravil polglasno. "Ni-,ne bodo videli na muče- Vk1u- 0ni za Pido in mu po-Jeti Santer j a, ki mu je Medicino. Moj prija-'rat bo. Morebiti se vr-^jt^ni v wigwame Kiow. Poglavarju Tangui! F1, nič Skrbi za sina' čuval ga %i C Se mu ne bo zgodilo. hč®rke roctu š0 KO' J S J>e M no J 4 p hčerke rodu šo bili v 2 menoj, zahvalita se 1'/iem imenu, ne bom 51 Mihove prijaznosti! V w . vranca za vajeti in «. Vasi- šele k0 sem bil '1 VL ''' ii N • Vo maščevanje. \ j, Je bila> sledov nisem vi_ V i, Se fnJj , .„_„ „„ U Vfi(j tlldi brigal nisem za sem, da jezdi Santer t? Pa °SU' v Pueblo Apačev, S J* njim. % to povedal? Winne- 0j)°roka. Vo^^a imena sem bral ^ w1' -Ime ^umel. Indelče čil je imeni Ce šoš in janca sta bila, prihajala sta mi naproti. Ker sem bil sam, se mi nista ognila. Ko sem prišel bliže, je eden izmed njiju zakrilil s puško in pognal konja v skok. Spoznal sem ga, Jato ka je bil, Brza noga, apaški bojevnik. Tovariša ničem poznal. Pozdravila sva se, vprašal sem ga: "Moja brata nista na bojnem pohodu in tudi ne na lovu. Kam sta namenjena?" "Na sever, v gorovje Gros Ventre, da počastimo grob Win-netoua, velikega našega poglavarja." , "Torej ste že zvedeli, da je umrl?" "Pred nekaj dnevi smo zvedeli. Velika žalost je odjeknila po gorah in dolinah, koder živijo Apači." "Ali vejo moji bratje, da sem bil poleg pri njegovi smrti?" "Da. Old Shatterhand nam bo vse pripovedoval in nas bo vodil, ko bomo šli, da maščujemo smrt najslavnejšega poglavarja Apačev." "O tem bomo še govorili. Pa menda nista sama namenjena tako daleč na sever?" "Ne. Le oglednika sva. Ko-manški psi so spet izkopali bojno sekiro." "Kje so vajini tovariši?" "Daleč za nama prihajajo." "Koliko jih je?" "Petkrat deset." "Kdo jih vodi?" "Til lata — Krvava roka -Rod ga je izbral za poveljnika." "Poznam ga. Najsposobnejši je. Sta srečala tuje jezdece?" "Enega." "Kedaj ?" "Včeraj." "Kak je bil?" "Belokožec je bil. Vprašal je po Ce šošu." "In kaj sta mu odgovorila?" "Poslala sva ga v pueblo k staremu Inti." boste vsi, ki radi igrate karte, Slike naših vrtov Newburgh. — Kdo ne bi z veseljem pogledal na lepo raz-evetene cvetlice. Prav gotovo vsak, posebno še, če jih je več skupaj v skrbno gojenem vrtu. Sedaj pa je tu že jesen in'cvetlice že polagoma izgubljajo na- imeli precej lepe in neprisiljene,ravno krasoto. Da pa seta kra-zabave. Isota ohrani tudi še v jesenskem to pa le pridite v avditorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., ker se boste gotovo nekaj naučili kar vam bo zelo koristilo ob svojem času. Mr. Grdina ne prireja te predstave v svojo lastno korist, prireja pa to za nas in če bo kaj ostalo, kadar bodo plačani stroški, tedaj pa daruje polovico v blagajno Zveze dr. Naj sv. Imena in polovico pa za kulturni vrt. To veliko in požrtvovalno de'lo" p'a naj se plača s polno dvorano občinstva. Zato ste vabljeni in prošeni, da pridete v velikem številu, J. Resnik. Niso prišla, do svojega cilja. — Slika nam kaže pošiljatev ameriških letal, ki so bila namenjena v Francijo. Ko je prišla vest, da se je Francija podala, je pa ladja, ki je vozila ta letala, iste zapeljala na otok v francoski Zapadni Indiji. Letala so sedaj v Fort-de-France, Martinique. Z letalom sta dospela v Miami, Fla. dva južno-ameriška gosta, ki bosta študirala naš obrambni sistem. Na sliki so od leve: major J. R. McKey, častnik v ameriški armadi, polkovnik Oscar D. Gestido, poveljnik zračne .sile major-general Marcelino BergalU iz Uruguay-a in ameriški polkovnik Scott Wo Kh Bakarski zaliv Kdor prvič v življenju za gleda pred seboj Bakarski za liv, bližajoč se mu z železnico, s parnikom ali peš, bo, pa naj še tako dobro pozna ostale zna menitosti našega Jadrana, vsekakor očaran ostrmel nad sliko, ki jo je z njim ustvarila umetniška roka prirode. To je strogo zaključena, enotna slika samih največjih nasprotij, ki so tesno in zbrano povezana med seboj in ki izražajo enotno misel, enotno dušo, ki sta zapo-padeni v besedah sanjavosti in idila. Enotnejšega, lepše in so-mernejšega zaokroženega zaliva naša obala nima. Njegovii mehki, vedno živi valovi božajo neprestano trdo vznožje nemih, negibnih sivih gorskih pobočij, ki v velikanski elipsi obkrožajo njegovo sinjo vodno gladino. Tu pa tam zagleda oko majhne borove gaje ali vroče smejoče se vinograde, ki pokrivajo kam-nati, bledi okvir v zalivu zajetega morja, kakor velikanska temnozelena žametna preproga premika preko tega skalnatega kraškega sveta. To je senca majhnega oblačka, ki edini plove po žarkem nebesnem svodu nad zalivom. Mir in tišina vse naokrog. Samo kadar se nad vrhovi Velebita in okoli njih zbirajo oblaki in se zaletavajo v nje, buči kmalu potem silovita burja preko mirne slike ali pa jo oblaki z dežjem zagrnejo za nekaj časa, da se nato v novi jutranji zarji prikaže še svetlejša, jasnejša in izrazitejša v svojih kontrastih, v svoji milini, v svoji idili in iv svoji sanjavosti. Dokler še ni bil Zagreb zvezan z morjem pri Sušaku, od starorimske dobe naprej, je bil Bakar velevažno trgovsko mesto in pristanišče. Zlasti za Zrinjskih in Frankopanov je mesto obogatelo in cvetelo na podlagi živahnih trgovskih zvez, ki so segale v Italijo, na Grško, v Turčijo in Egipt. Vprav ta zlata doba je dala mestecu Bakru zanimivo zunanje lice, ki ga s svojim starim mestom, s svojo trdnjavo in s svojo obalo v notranjem kotu zaliva hrani in razodeva še dandanes. Kakor se dviga pobočje okvirnega gorovja na severni strani zaliva, se dviga tudi mesto do znatne višine. Ob obali in njeni cesti stoje ponosne, nove in moderne stavbe, hoteli in trgovine. Nad tem "Primorjem" stoje tako rekoč ena nad drugo visoke hiše starega mesta "Grada" z ozkimi, strmimi in zveriženimi ulicami. Nad vsemi na najvišji točki mesta, pa gleda iz starih časov v novi svet siva trdnjava Frankopanov in Zrinjskih, dočim raste iz starega mesta nekdanja škofijska cerkev sv. Andreja proti nebu. V resnici presenetljivo lepa oblika mesta, ki mu tvorita zaliv sam ii\ njegov okvir zabavišče in oder, na katerem igrata človek in priroda, izme-njaje mu postavljajoč in prestavljajoč kulise. Trdi kraški svet rodi slovito vinsko kapljico "Vodico," daje pa tudi kot velika redkost čisto svežo pitno vodo. Parniki in železnica, ki se drzno spušča v vijugah skalnih strmin do morske gladine, dovažajo potnike, izletnike in letoviščarje z vseh strani. V poletju, pa tudi pomladi in v jeseni, se razgibljeta mesto in za-li;v, Bakar in njemu nasproti Bakarac. Ne le hoteli, tudi vra- lovu zavlada veselje v bližnjih ribiških vaseh, v cerkvi se zahvaljujejo žene in dekleta, v krčmi pa možje in mladeniči. Iz dalje, z Doma in njegovega kopališča pa se razlega vesela pesem slovenske mladine, slovenskih in drugih letoviščarjev. IZ DOMOVINE —Vlomilec šekulin prijet kot ženska. Pred dnevi so prijeli znanega vlomilca Štefana šeku-lina, ki je z bivšim natakarjem vlomil v Majcnovo kavarno na Tyrševi cesti v Ljubljani, šekulin u pa se je po aretaciji posrečilo pobegniti. Toda pobeglega vlomilca so ponovno izsledili in prijeli, to pa na zelo izviren način. Te dni pozno popoldne se je sukala v parku pred sodiščem neka sumljiva ženska, ki je bila po obnašanju podobna moškemu. Ljudje so opozorili stražnika na čudno ženske, ki jo je ustavil in odvedel na policijo. Tam se je pri natančni preiskavi izmotal iz skrivnostne ženske iskani vlomilec šekulin. MALI OGLASI Fino grozdje se dobi iz West Side. Poizve se pri Florijan Setina, 975 E. 69th Stj__(247) Delo dobi dekle za hišna opravila; mora dati priporočila; nobene kuhe; nič družinskega pranja; dva otroka v družini. Vprašajte na 10718 Kimberley Ave., v bližini St. Clair Ave. GL 1855 (245) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša, skoro nova, zidana, za dve družini. Je blizu šole in cerkve. Naslov se izve v uradu tega lista. (245) Fini šivalni stroji Rabljeni šivalni stroji v dobrem stanju, se dobe od $5 naprej. Norwod Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. (Oct. 16, 23, 30) Soba se odda v najem poštenemu in mirnemu fantu; prost vhod; gorkota in kopalnica. Vprašajte na 1245 E. 60th St. (246) Grozdje, mošt, sodi! Mošt iz Concord grozdja, sod ................. 12.00 Concord grozdje, ...$29.00 ton Vinski sodi (kot novi) ...1.00 Sodi od žganja, vsak ____1.75 4 za ..................6.00 Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. KEnmore 1241-J. (x) Preše naprodaj Prodam poceni dve preši za grozdje, ena velika in ena mala. Proda se tudi kuhinjska peč na petrolej, malo rabljena. Vpraša se na 952 E. 141st St. (244) GROZDJE, MOŠT, sodi! Fino ohijsko grozdje in mošt dobite v vsaki množini pri meni. Na razpolago imamo tudi dobre in zanesljive sode. JERNEJ KNAUS 1052 E. 62nd St. HEnderson 9309 (244) Odajo se tri čedne sobe, na novo dekori-rane, po zmerni ceni. Poizve se ta počitniških domov, kakor jel na 6410 st> clair Ave mehkih valo- WILL-CALL prc.i kakor mogofce, kate-111 se zioijejo po menKin vaio . Pe dobitc prj meni vedno po veliko mž- vih. Kadar pa je napočil čas jih cenah kakor kje drugje. 7„ inv yto tunikp takrat iiptii-p- Prosim oglasite se. pokličite ali mi za lov na iiiniKe, takrat nepie- imte da vas pcljem v tovarno, kjer si mično gledajo V visokih, nad boste lahke izbrali suknjo ali Fur-Ooat v, , v., , t , ., — pc vaši volji in ceni. morje strlecih tunolovk ribici Se vam pripor()>čam. BE no B. L E U S T I G 1034 Eddison Read. ENdicott 3426 (Oct. 9-16-23-30) ter opazujejo gibanje velikih množin tuninov. Ob uspešnem Sigrid Undset II.—ŽENA Na vrtu svojega doma v Hillsborough, Cal sta se grof Marc de Tristan in njegova soproga zahvalila rešiteljem njunega ugrabljenega otroka. Levi na sliki je Cecil W te zel in na desni pa je Ellis Woods. AMERTSlCA DOMOVINA, OCTOBER IG, 1940 Nekoč jo je Erlend vprašal, naj li pošlje po mater. Toda ona je odgovorila, da ne — da mati ne bi mogla prenesti tako dolge poti pozimi. Zdaj pa se je kesala. Kesala se je tudi, da, je odklonila Tordiso z Laugarbru, ki je hotela z njo na sever, da bi jI bila v prvi zimi njenega gospodinjstva pri roki. Ali pred Tordiso jo je bilo sram. Tor-dis je bila poprej materina dekla doma na Sundbuju, je šla z njimi na Skog in spet domov v dolino. Ko se je Tordis poročila, je Lavrans sprejel njenega moža za oskrbnika na Jorundgaar-du, ker Ragnfrid ni mogla biti brez svoje ljubljene dekle. Od doma Kristina ni marala vzeti nobene služkinje. Zdaj pa se ji je zdelo strašno, da ne bo imela pred očmi nobenega znanega obraza, ko jo težka ura zvije k tlom (ženske so rodile kleče na tleh). Bala se je — saj ji je bilo tako malo znanega o porodu. Mati ni bila z njo nikdar spregovorila o tem in ni nikdar marala, da bi bila dekleta zraven, kadar je pomagala kakšni ženski v porodnih bolečinah — take stvari mladenko samo prepla šijo, je pravila. Gotovo utegne biti grozno hudo — Kristina se je spominjala, kako je mati dobila Ulvhildo. To pa zato, je rekla Ragnfrid, ker se je bila spozabila in zlezla pod nekim plotom — druge otroke da je lahko rodila. Kristini je kar naenkrat prišlo na um, da je bila tudi ona iz nepazljivosti smuknila na ladji pod neko vrvjo. Vselej pa se to vendar ne izpolni — slišala je mater in druge žene, ko so govorile o takih rečeh. Ragnfrid je bila doma v dolini na glasu, da je najboljša babica, in nikdar ni odbila svoje pomoči, pa najsi je šlo za bera-čico ali zapeljano hčer najrevnejšega moža, in najsi je bilo vreme tako, da so morali z njo trije moški na krpljah ter jo menjaje se nositi na hrbtu. — Zato pa je bilo docela nemogoče misliti, da bi tako izkušena ženska, kot je njena mati, ne bila izprevidela, kaj ji je bi lo poleti, ko je bila tako nadlož-na. To je Kristino zadelo kot z jasnega. Potem — potem je vendar čisto gotovo, da mati pride, četudi ne pošljejo ponjo! Ragnfrid gotovo ne bi trpela, da bi kakšna tuja ženska podpi rala njeno hčer v tem boju — Mati bo prišla — prejkone je že na potu semkaj —. O, tedaj bo mogla prositi mater odpuščanja za vse, s čimer se je bila proti njej pregrešila — njena lastna mati jo bo podpirala, smela bo klečati pred koleni svoje lastne matere, ko bo rodila otroka. Mati prihaja, mati prihaja — Kri etina je sproščeno zaihtela v dlani. O, mati, odpusti, mati — Misel, da je mati na potu k njej, se je tako zasidrala v Kristini, da je nekega dne nekako začutila: danes pride mati. In zgodaj dopoldne si je ogrnila plašč in odšla ven, da bi jo srečala na poti, ki pelje iz gaulske doline v Skaun. Nihče ni opazil, da je zapustila dvor. Erlend je bil dal za popravo poslopij napeljati brun, zato je bila pot dobra, a navzlic temu je hodila s težavo — pohajala ji je sapa, srce ji je kovalo in v bokih je čutila bolečine — ko je nekaj časa hodila, ji je bilo, kot da ji bo napeta koža zdaj zdaj počila. Pot je šla večidel skozi gosto šumo. Res da se je bala —- ampak to zimo še ni bilo v dolini ne sluha ne duha o volkovih. Sicer jo bo pa gotovo obvaroval sam Bog, njo, ki gre svoji materi nasproti, da pade pred njo na zemljo in jo prosi odpuščanja — in ni mogla zaustaviti koraka. Dospela je do jezerca, ob katerem je stalo rte kaj majhnih dvorov. Tam, kjer je pot zavila na led, je sedla na posekano deblo ■— nekaj časa sedela, hodila malce sem in tja, kadar jo je začelo zebsti, in čakala dolge dolge ure. Končno pa se je mo rala vrniti domov. Naslednjega dne je odšla isto pot. Ko pa je šla čez dvorišče enega izmed malih dvorov ob je-neru, je pritekla za njo tamošnja kmetica. "Za božjo voljo, tega ne smeš delati!" Ko je Kristina to zaslišala, se je tako prestrašila, da se ni mogla več premakniti — trepe-taje, z očmi, polnimi groze, je zrla v kmetico. "Skozi gozd, pomisli vendar, če bi te zavohali volčje. Tudi drugo zlo bi te moglo zadeti kako le moreš počenjati take neumnosti !" Kmetica je oklenila mlado že no z roko in jo podprla — pogledala ji je v suhljati, rumeno beli in rjavo pegasti obraz: "Stopi k nam v hišo in odpo-čij si nekoliko — potem te bomo spremili domov, kdo od naših domačih," je rekla kmetova žena in jo odvlekla s seboj. Hiša je bila majhna in ubož na, znotraj je bil velik nered, kopa otročičev še je igrala na tleh. Mati jih je poslala preko dvorišča v kuhinjo, snela gostu plašč, jo odpeljala h klopi in ji sezula čevlje, ki se jih je držal sneg. Nato je zavila Kristini noge v krzno. Naj je Kristina še tako prosila kmetico, naj si ne prizadeva toliko, je ta vendarle pogrnila mizo in prinesla piva iz božičnega sodca. Medtem je kmetica premišljala — kako slabo je vendar na Husabyju vse urejeno! Ona sama je žena ubogega človeka, ima le malo pomoči na dvoru, da večinoma prav nobene, toda nikdar ni Oistein dovolil, da bi brez spremstva prestopila domačo ogrado v času, ko je pričakovala dete — celo če je morala v mraku sama čez dvorišče v hlev, je moral biti nekdo blizu nje. Najbogatejša žena v srenji pa lahko hodi okoli in se izpostavlja najhujši smrti, in ni je krščanske duše, ki bi pazila nanjo — čeprav posli na Husabyju stopajo drug drugemu na prste in nič ne delajo. Je že res tako, kakor lji}dje govorijo, da se Erlend Nikulausson že kesa poroke in je ravnodušen nasproti ženi--. Vendar je ves čas govorila s Kristino in jo silila, naj je in pijo. Kristina se je prav za prav sramovala — toda dobila je takšen tek, kakršnega že — da, od pomladi ni več imela; je d i te prijazne žene so šle tako v slast. In kmetica se je smejala in rekla, da žene velikašev vendar niso drugače ustvarjene kot druge. Dočim človek doma jedi še pogledati ne more, je vendar često kar požrešen na tujo hrano, celo kadar je kmetiška in revna. Ime ji je Andfinna Auduno-va in je doma iz Updala, je povedala, in ko je zapazila, da se njen gost zbog tega počuti bolj domače, je še kar nadalje pripovedovala o svojem domu in soseski. In še preden se je Kristina tega zavedela, se je tudi njej sami razvozlal jezik — pravila je o svojem domu, o svojih star- Športnik William B. Leeds se je odpeljal z letalom iz San Francisca, ker se je vpisal k ameriškemu amba-lančnemu oddelku v angleški armadi v Vzhodni Afriki. Sam je daroval tudi-14-ambulančnih avtomobilov. Fini rabljeni avtomobili! 1939 PONTTAC Coupe 193"? PONTIAC, 4-Door Sedan, radio, heater ............................3{K> 1935 PONTIAC 4-Door ................\ 75 1936 DODGE Sedan ........................225 1934 PLYMOUTH Sedan . .. 85 1939 PLYMOUTH Sedan, radio, heater ............................................545 $525 1940 CHEVROLET. 2-Door. radio, heater 1936 CHEVROLET, 2-Door sedan ..................................... 1937 CHEVROLET. 4-Door ^an ....................................... 345 1935 OLDSMOBILE Sedan. 1938 OLDSMOBILE Sedan. 1936 Buick Sedan 1937 DE SOTO Sedan Z A FARMARJE: 1935 DODGE Stake Truck prenovljen motor, 1 -ton. ,, samo .................. .......... id Oglejte si pri nas nove 1941 Pontiac avtomobile. Ako si hočete prihraniti denar, kadar kupujete mobil, pojdite k svojemu rojaku, ki vam bo dal naJnlZj ceno. C. J. HARMON & PIKE, INC. 2926 Mayfield Road DVA BLOKA ZAPADNO OD LEE RD. Tel. F A 8357, ali pokličite na dom POtoinM % Ki .1 MOŠT! * SSSSi Cenjenemu občinstvu naznanja«10;^ ^ * smo pričeli stiskati grozdje. Ako želite311, r|j'Utl rlnKi'n l,0„m„„ _________: „„, imrlr oa; dobro kapljico, se oglasite pri nas. tudi izvrstne sode. Se toplo priporočan10 naročila! P H< '"od "Ti: sv "»bo "Ob % 1 ob & V j. c. muchitz t 1081 Addison Road AMERICAN RADIATOR PR WOLFF HEATING CO- GRELNI INŽENIRJI Gcrak zrak, para, vreča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vso vrste furntze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLAČATE V TREH LETIH Urad in razstava vseli predmetov na 715 E. 103rd St. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: NaroČila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, 0> Naročite se na dnevnik "Ameriška Dot^c ših in o domači dolini. Andfinna je spoznala, da se mladi ženi srce kar trga od domotožja — zato je skrivaj spodbujala Kristino, naj še govori. In vroča in omotena od močnega piva je Kristina pripovedovala, dokler ni obenem jokala in se smejala. Vse, kar si je na Husabyju v samotnih večernih urah zaman želela iz jokati iz srca, se je zdaj polagoma v njej raztopilo, ko je smela pripovedovati tej prijazni kmetici. Bilo je že čisto temno nad dimno odprtino, vendar pa je Andfinna hotela, naj Kristina počaka, dokler se Oistein- ali sinovi ne vrnejo iz gozda in jo spremijo domov. Kristina je malo po malo postajala vse bolj tiha in zaspana, pa je navzlic temu z blestečimi očmi sedela in se smehljala — tako dobro ji že ni bilo pri srcu, odkar je bila prišla na Husaby. Tedaj pa je neki moški odlo-putnil vrata, kriknil v sobo, niso li videli gospodarice — jo zagledal in planil zopet ven. Takoj nato se je pojavila med vrati Erlendova visoka postava. Odložil je sekiro, ki jo je držal v roki, omahnil vznak proti steni — moral je seči z rokami nazaj in se opreti nanjo, govoriti ni mogel. "Ali si se bal za ženo?" je vprašala Andfinna in stopila k njemu. "'Da, ni me sram povedati!" Segel si je z roko v lase. "Gotovo še ni noben mož nikdar doživel takega strahu kot jaz nocoj, ko sem zvedel, da je bila odšla v gozd —." Andfinna je povedala, kako je bila Kristina prišla semkaj. Erlend je prijel kmetico za roko: "Tega ti nikdar ne pozabim, ne tebi ne tvojemu kmetu," je rekel. Nato je stopil k ženi in ji položil roko okrog tilnika. Rekel ji ni nobene besede, obstal pa je tako, vse dokler sta bila v sobi. Tedaj so prišli v hišo ljudje s Husabyja in možje s sosednih dvorov. Vsem je bilo videti, da so potrebni okrepčila, in Andfinna jim je ponudila požirek piva, preden so odšli. Možje so zdrseli na smučeh čez njive, Erlend pa je bil izročil svoje hlapcu ; šel je ob Kristini in jo vodil, objemajoč jo pod plaščem, po pobočju navzdol. Bilo je čisto tema in sijale so zvezde. Tedaj se je oglasilo za njima iz gozda — zateglo zavijanje, ki je v noči vse bolj naraščalo. Rili so volčje — mnogo jih je bilo. Erlend je trepetaje obstal, izpustil Kristino, in začutila je, ka-Ico se je pokrižal, medtem ko je z drugo roko krčevito oklenil sekiro. "če bi bila zdaj — o ne —!" Potegnil jo je tako trdo k sebi, da je rahlo zaječala. Drugi možje so se takoj okre- nili in se kar moči hitro podvizali k njima nazaj. Vrgli so smuči na rame ter sklenili okoli Kristine tesen, krog iz sulic in sekir. Volkovi so jim sledili prav do Husabyja — tako blizu, da so možje kdaj pa kdaj v temi opazili njih sence. Ko so doma stopili v veliko sobo, so bili mnogi izmed mož sivi in beli v obraz. "Ta je bila pa huda —," je rekel nekdo, hkrati pa je moral bruhniti ob ognjišču. Prestrašene dekle so spravile gospodinjo v posteljo. Zaužiti ni mogla ničesar. Vendar ji je zdaj, ko je minil bolestni, grozni strah, nekako dobro delo pri pogledu na to, kako so vsi trepetali zanjo. Ko sta bila sama v dvorani, je Erlend prišel k njej in sedel na rob postelje: "Le čemu si to storila?" je za-• šepetal. In ker ni odgovorila, je . rekej še t i še: ; "Ali si zaradi tega tako žalostna, ker si prišla na moj dvor?" Trajalo je nekaj časa, preden je razbrala, kam meri: "Jezus Marija! Kako si moreš kaj takega misliti!" (Dalje prihodnjič) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Slika nam predstavlja angleške mornarje, ko odhajajo na bivših anierUMh rušUcth preko oceana. Slika nam Jih kaže net enem izmed Štirih ncšilcev, ki bodo prvi dospeli v Anglijo. Na vzhodni obali Rokavskega preliva, angleškega pristanišča Dover v Angliji, se L " > zemlji gibljejo nemški tanki. Nemške postoi^1 oleraju so utrpele zadnje časq velike izgube. Wilhelm Jakob Muhlen-broich, ugrabitelj mladega grofa Marc de Tristan, je videti na sliki v ječi v Red-wood. City, Cal., kjer pričakuje sodne obravnave.