Celje - skladišče D-Per Izhaja vsakega 20. v mesecu Leto V, julij 1982 Št. 47 582/1982 lllllllllllllllllllllllllllllll 1119821085,47 COBI SS a GOSPODARIMO ? KAKO (Povzetek iz Informacij RS ZSS št. 9/VI — 6. julija 1982J V razpravi o gospodarjenju v letošnjih prvih petih mesecih so na seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije širše spregovorili o sedanjem gospodarskem in političnem trenutku ter o vlogi organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije. Qpazorili so, da (težav ne moremo v nedogled reševati s sprejemanjem novih (predpisov, sedanjih pa se ne držimo. Zato je jasno, da za dosledno samoupravno (ne pa admimiisteativno-etati-šfcično) reševanje nemajhnih težav brez pripravljenosti din ustvarjalnega sodelovanja vseh zaposlenih ne bo uspehov. V po-iiitičrui akciji sindikata maramo uveljavljati dejavnost vseh, ne samo v občinah lin republiki,_ ampak predvsem v vsakem tozdu. Na stelji :so ugotovili, da so delavci v ozdih veliikiolkrat tudi zaradi nepravočaisniih, sllafoo razumljivih ali pa celo netočnih in nepopolnih podatkov in informacij v tekem položaju, da v samoupravnih organih ne morejo učinkoivtito odločati. Osnovna naloga, ki nd ie kratkoročna, je povečevati proizvodnje, povečevati (iizvotz predvsem na konvertibilno področje dm zagotoviti čimbolj nemoten proces proizvodnje, čeprav je očitno, da se vsem zastojem oziroma prekinitvam ne bo mogoče izogniti. Sindikat mora predvsem taim, kjer so domače surovine (in možnost prodaje na tuje, vplivati na večjo dri hitrejšo rast proizvodnje ; to pomeni dodatno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, večizmensiko delo in podobno. Tudi hitrejše vzpostavljanje dohodkovnih odnosov, krepitev vseh oblik sodelovanja med ozdi, prerazporejanje delovnega časa in medsebojna pomoč bodo prispevali k večjim gospodarskim učinkom in zmanjševanju težav. Sindikat ne sme mimo gledati, da v nekaterih ozdih vodilni delavci razmišljajo, kot da se njih izvoz ne tiče. Nesprejemljivo je, da ozdi, 'ki iimaljo vse pogoje za izvoz, tega v sedanjem položaju ne izkoristijo. O tem velja spregovoriti tudi ob obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja. Tudi o pogojih pridobivanja dohodka bi morali razpravljati. Zelo malo smo doslej ugotavljali, koliko je .dohodek rezultat produktivnosti in drugih kazalcev. Sedaj se je jasno pokazalo, da med delavci v neposredni proizvodnji in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb prevladujejo proračunski odnosi namesto svobodne menjave dela. Šele sedaj se (bolj zavedamo, kaj pomeni za gospodarske rezultate visoka režija. V (Sindikatih bomo morali bolj opozarjati na to, da osebni dohodek ni odvisen zgolj od posamične učinkovitosti delavca, ampak od učinkovitosti naložb in smotrne porabe proizvajalnih sredstev, se pravd od dobrega gospodarjenja. Kjer doseženi dohodek ine bo zadoščal za izplačilo osebnih dohodkov, morajo materialno din sodiatnO varnost zaposlenih zagotoviti iz sredstev skupne porabe. Sindikalne organizacije oziroma njihova vodstva morajo zahtevati, da bodo tam, kjer bodo občinski sveti zveze sindikatov na -podlagi ocen izvršnih svetov ugotovili, da iso v danskem letu izplačali preveč sredstev za osebne dohodke, to poračunali do konca letošnjega septembra. Organi zveze sindikatov v ozdih morajo upoštevati, da motnje v proizvodnji lahko povzro-čijb izpad dohodka. Zato naj si prizadevajo, da v tem obdobju ne bi nominalno povečali oseb-nh dohodkov, temveč da bodo del sredstev, ustvarjenih z večjo dellOvno ucmkovitostjo, prihranili za (izplačilo v zadnjih mesecih letos. Kar zadeva izgube din stalne zgubaše, se moramo v sindikatih zavzemati, da bodo v tistih ozdih, ki poslujejo z izgubo, praviloma to zgubo sami poravnali. Le v izjemnih primerih bo mogoče izgubo poravnati iz sredstev celotnega slovenskega združenega dela. Za zmanjševanje stroškov je v ozdih še veliko možnosti, kljub temu pa v zadnjem času materialni stroški še naraščajo, in to prčk dogovorjenih Okvirov. V nadzoru nad rastjo materialnih stroškov, posebej tistih za reprezentanco, za dnevnice za službe- na potovanja, izdatkov po pogodbah o delu, morajo večjo vlogo kot doislej limeti organi samoupravne delavske kontrole. Izvršni odbori osnovnih organizacij -zveze sindikatov pa naj od strokovnih organov zahtevajo izdelavo programov varčevanja ne samo v ozdih materialne proizvodnje, ampak tudi -v delovnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah. V organizacijah, ki se ukvarjajo s preskrbo, morajo zagotoviti sprotno pnesikrbo z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Tudi inventivna dejavnost je pomemben dejöivmifc v bolj učinkovitem gospodarjenju. Nagrajevanje ustvarjalnosti in -inovacij pa tega še ne (spodbuja dovolj, zato bo treba izpopolniti strokovne podlago. Kot je znano, je tudi občino Šentjur dne 29. 6. 1982 zajelo močno neurje s točo, ki je prizadelo velik del kmetijsko najbolj intenzivnega dela občine in sicer v krajevnih skupnostih: Blagovna, Šentjur-center, Šentjur-okoli-ca, Gorica pri Slivnici, Loka pri Zusmu v celoti, delno pa KS Dramlje, Kalobje, Ponikva in Prevorje. Po cenitvah, ki pa še niso dokončne, je povzročena škoda na 2.300 ha njiv in preko 3.000 ha travnikov — po posameznih kulturah pa je površina sledeča. — pšenica 294 ha — ječmen 41,13 — oves 21,36 — koruza 660 v — silažna koruza 63 — krompir 217 — travišča 3.045 — nasadi sadnega drevja 86 — vinogradi 102 — ostalo 100 Pred nami se obravnave polletnih rezultatov gospodarjenja, Usposobljenost izvršnih odborov sindikatov in predsednikov organov (samoupravne delavske kontrole za (kakovostno obravnavo teh rezultatov ni povsod dobra. Izvršni odbori morajo pripraviti vsebinske razprave in pri tem upoštevati poživ (pismo) republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, opozorilo pa velja tudi organizatorjem obveščanja. Ti naj posredujejo ustrezne predhodne informacije, ki n&j ne bodo zgolj številke, ampak morajo od poslovodnih organov in strokovnih služb zahtevati, da prpiiravijo ocene poDletnih rezultatov gospodarjenja oziroma razlage številčnih rezultatov. Matjaž Kek Po grobi ocenitvi znaša nastala škoda na navedenih kulturah 98,247.000.— din. Velika škoda je nastala tudi na makadamskih cestah v skupni dolžini 226 km, kar znaša po ocenah za sanacijo — gramoziranje in čiščenje jarkov — ca 16,000.000.— din. Zaradi močnega naliva so bili zaliti prostori Ljubljanske banke, pošte, novi poslovni prostori v centru Šentjurja, trgovina Kmetijskega kombinata v Loki pri Žusmu ter v nekaterih delovnih organizacijah. Največja in najtežja je škoda na področju kmetijstva, saj je naša občina v zadnjem času dosegla na tem področju velik napredek predvsem na področju živinoreje, saj znaša stalež govedi pribl. 13.000 glav. Takoj po nastanku škode so bili podvzeti ukrepi v vseh strukturah, tako v strokovnih službah Kmetijskega kombinata, upravnih organih in ostalih družbenopolitičnih dejavnikih. Posledice neurja Od tu in tam... V soboto, 3. julija 1982 so na Slivniškem jezeru, ob prisotnosti 111 ribičev, ribiškis »bogovi« izbrali novega carja ribiške družine Voglbjna. Izbrali so ribiča Povalej Ludvika iz Grobelinega, kii nam bo z žezlom An krono vladal v tem tetu, čuval naše ribe ter pregledoval, 'kaj An koliko lovimo. Če ga boste srečali za vodo, naj vas ne moti, da nima s sabo žezla in krone, verjetno ju je pozabil doma, spoštljivo ga pozdravite, mogoče pa bo šepnil na uho ribiškim «-bogovom«, da vam na trnek obesijo veliko ribo. - ♦ - V ponedeljek, 5. julija 1982 je bila skupščina KS Dramlje. Na Skupščini so izvotlili novo vodstvo KS, za predsednika skupščine je bil izvoljen tovariš Ivan ČEDE, za predsednika sveta KS pa tovarišica Zdenka BATISTIČ. - ♦ - Pred nekaj dnevi je tovariš Vlado GORJUP prejel visoko državno odlikovanje Red vojaških zaslug z zHatimi meči. Odlikovanje je priznanje za njegovo dolgoletno uspešno delo. V prisotnosti najuglednejših predstavnikov medobčinskih vodstev DPO mu je odlikovanje izročil Janez Zaihrast-nik, član -predsedstva CK ZKS. Šterviillin-kn čestitkam se pridružuje tudi uredništvo. - ♦ - V soboto, 10. 7. 1982, je odšla MDB Miloš Zidanšek na ORA Vlasdna 82 v SR Srbijo. Brigada [je sestavljena z mladincev naše občine (52, od (tega 9 mladink). Komandant brigade je mladinec iz Ponikve Gajšek Cveto. - ♦ - 12. 7. 1982 so obiskali brigadirje druge izmene ZMDA Kozjansko 82 člani regijške in občinskih koordinacij občin Šentjur in Šmarje. - ♦ - 1-3. 7. 1982 je imela OK SZ-DL posvet s predsedniki KO SZDL, na katerem so obravnavali aktualne naloge SZ-DL na področju gospodarskih ta -stabilizadjskih prizadevanj v naši občini. - ♦ - 14. 7. -1982 sta obiskala naselje ZMDA Kozjansko 82 Bistrica ob Sottili in Šentvid pri Planini Martin Košir — član izvršnega sveta Slovenije tin republiški -sekretar za ljudsko obrambo — Lj-uibo Jasnile, izvršni sekretar predsedstva CK ZK Slovenije dm Bojam Ušenički, načelnik republiškega štaba za civilno zaščito. - ♦ - 16. 7. -1982 je bila seja predsedstva OK SZDL, na kateri so sprejeli aktivnosti SZDL -na področju stahdizacdijskih prizadevanj v občini. - ♦ - V nedeljo, 25. 7. 1982 je Kulturno društvo Dobje pri Planini priredilo tradicionalno prireditev «-Pokaži, kaj znaš«. -Po nastopu recitatorjev, pevcev .ansamblov je bite zabava s plesom. I-gral je ansambel »-Dobri znanci« iz Ljubljane s pevcem Bracom Korenom. Za humor je poskrbel celjski «Poldek«. ŠENTJURSKI PORTRET HRIBI SO NJEGOV SVET Jože GABERŠEK je človek, ki je postavil temelje planinstva v naši občini. Rodil se je 1904. leta v Teharju. Od otroških tet je ljubil naravo, hribi so posta® njegov -svet. Ko v Šentjurju poteka beseda o planinstvu nemaremo mirno Gaberška, -človeka, ki je eden od ustanoviteljev planinskega društva, njegov dolgoletni predsednik, idejni vodja gradnje in oskrbnik doma na Resevni, Jože je svojo -prvo planinsko izkaznico -dobil že teta 1933, a teta 1937 že postal član »Skalarjev« — kluba ljubiteljev planin. V-eAiiko je prispeval razvoju planinstva v Šentjurju, vzgoji mladih ljubiteljev narave in svojii-m delom dokazal kako se ohranja narava, -kot del človekovega okolja.- V čas-u, ko -se bonim-o, da ohranimo čisto in zdravo okolje, Jože Gaberšek kljub bremenom svojih let, dokazuje da -s-e je potrebno boriti za sleherni deli narave. Ko listam njegove za-pis-e razmišljam kako je bogato njegovo življenje. Vadim, da j-e prehodil celo Slovenijo, maij-mamj deset krat je Mi na -streh-i naše -domovine, na Trigllavu. Leta I960 je začel planinsko transverzalo od Mariborske ikoč-e, preko Raduhe, Ojstrice, Okrešlja, Grintavca, Aljaževega -stolpa na Triglavu, Javornika, vse do Vojkove -koče na Nanosu. Končal 'jo je 1965. leta. Leta 1962 je prehodil Zasavsko planinsko pot od Kumrovca do Kuma. Veliko je -bodil, veliko videl in doživel. Njegovi spomini so bogati. Jože je prava enciklopedija našega planinstva. «Ne .samo žefflja po lepoti, ki jo najdem, ampak -želja po notranji krepitvi samega sebe me žene v plamim-e.« To je -misel, ki jo je Jože’ -zapisal v svojem planinskem dnevniku, 29. avgusta 1937. leta. Ko gledam njegove zapiise, razmišljam, da se planinec ne postane, ampak se rodi. Za svoje -bogato -delio je Joiže prejeil veliko priznanj. Ta prazna-nja krasijo njegovo sobo 63230 Šentjur pni Celju Izžrebanci dobijo nagrade po pošti. ODMEVI NA ČLANEK -PONUDBA ŠENTJURSKIH GOSTINCEV« V 45. št. vašega glasila UTRIP ste na strani 7 objavili prispevek pod naslovom -Ponudba šentjurskih gostincev«, v 'katerem je v tem javnem občilu priobčena kopica- polresnic, napačnih interpretacij im netočnosti, ki opostav-Ijajo naš objekt — motal Marx v neugodno Oiuč din iki po našem mnenju, zavajajo bralca v napačne zaključke. Skladno z zakonom o 'tisku zatto zahtevamo, da v prvi naslednji številki objavite naš odgovor na omenjeni članek. Hvalevredno je sider, da ste se lotili vprašanj gostinske ponudibe v občini, vendar že uvod v prispevek opredeljuje odnos vaših novinarjev' (aii uredništva.) do nekaterih objektov v občini, pri čemer nam ni vseeno, da hi po vaši trditvi vsi gostinci v občini lahko ponudili več -nenazadnje« tudi motel Merx, v nadaljevanju pa med številnimi obdelajo vaši novinarji te' ponudbo 'treh gostišč, ki so à po ponudbi in osnovni poslovni opredelitvi še zelo različna. Dejstvo je, da je naš motel v občinskih opredelitvah bil opredeljen kot nosilec 'družbene prehrane v občini in razvoja te prehrane to da je ibdl Opredeljen (kot pomemben objekt v razvoju turistične dejavnosti. Na račun te opredelitve smo na željo Sentjur-čanOv objekt projektirali teko, da ima izredno veliko kuhinjo, z zmogljivostjo ikar 1500 obrokov dnevno. Na račun teko velike kuhinje in njene opredelitve, smo se seveda v projektih morali odreči večjemu številu gostinskih sob. In tu že pridemo do avtobusa gostov, (ki ga teko spretno vlečete skozi ves prispevek. Kajti, avtobus gostov, ki smo ga zavrnili, smo zavrnili zaradi tega, ker gostom nismo mogli ponuditi dovolj velikega števila prenočišč. Imamo namreč 14 dvoposteljnih in eno enoposteljno sobo — torej 29 ležišč. Da je v avtobusu daletnikov več kot toliko gostov, je najbrž jasno in bržkone bi 'moralo biti jasno, da jih prenočiti ne (bi mogli ndti v obeh preostalih hvaljenih objektih, kjer so z velikim začudenjem zagotavljali, da težav ne bi bilo. Brd tem je osebje našega motela mislilo na prenočišča, Osebje ostalih lokalov pa na gostinske usluge. Le bralcu je to ostalo nepojasnjeno. OBVESTILO DAVČNIM IN PRISPEVNIM ZAVEZANCEM OD KMETIJSTVA V teh dneh ste ali boste prejeli odmeme odločbe o odmeri davka, prispevka zia pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in drugih obveznosti, ki se odmerjajo hkrati z davkom. Glede na okoliščine, značilne za to leto, pa štejemo za primerno, da v tem glasilu opozorimo na te posebnosti, dn sicer: In zdaj se nekaj besed o motelu, kot nosilcu družbene prehrane v občini. Ostalo je namreč le pni opredelitvi, kajti v občini odgovorni niso izpeljali obljubljene akcije, iki tod omogočite polno izkoriščenost preddmenziondra-ne kuhinje. Se. več, v Občinski upravi so si uredili lastno kuhinjo, kjer skrbijo za družbeno prehrano,' v Alposu . in Bohorju so kuhinje preuredili, obnovili, v Tdk> talk Obrat že dolgo imajo. In tako je osnovna poslovna opredelitev motela ostala v občinskih dokumentih, kuhinja v motelu pa je zasedena manj kot polovično (kuhamo le 600 obrokov dnevno). O tem, da smo po prvotnih načrtih motel postavljali, kjer danes stoji, le kratek čas zatem, pa je bite 'lokacija obvoznice prestavljena na čisto nasprotno stran Šentjurja, pa tako na tem mestu nima smisla razpravljati. Dejstvo je, da je objekt ostal brez obljubljene družbene podpore in se je tabo znašel v težavnem položaju. Odgovor na vaš članek naj ne izzveni v poveličevanju našega objekta. Zavedamo .se, da z njim še zdaleč 'ni vse v 'redu, da bi bila ’lahko postrežba hitrejša, osebje bolj prijazno. Nikakor pa ne moremo sprejeti očitkov, ki so zapisani in ki zadevajo čistočo objektov, prtov 5n spbsohnost postrežbe. Kljub temu, da naša zakonodaja ne pozna ZAKONA O TISKU, ampak ZAKON O JAVNEM OBVEŠČANJU (Uradni list SRS, št. 7/73 — stran 215) smo se odločili objaviti vaš odgovor, kar je povsem razumljivo, saj smo z omenjenim člankom hoteli, pa ne zlonamerno, vzpodbuditi k boljši ponudbi gostinskih storitev vse gostince v občini, ne samo Merx. Ta naša pobuda nam po našem mnenju, ocenjujoč odgovor, očitno ni uspela. Žal tudi vaš odgovor ne prinaša tistega kar od vas pričakujejo naši bralci, to pa je, kako boste zastavili vaše aktivnosti, ki naj bi težili k izboljšanju ponudbe n nenazadnje k boljšim rezultatom poslovanja. Ne želimo polemik, sodbo o tem -kdo ima prav« prepuščamo vam dragi bralci! 1. Zavezanci za davek, ki niso zavarovani kot kmetje imajo v tem letu znatno večjo odmero dopolnilnega davka v skladu s predpisi, po katerih se zmanjšujejo razlike, iki nastajajo v višini davčnik in prispevnih obveznosti med kmetj-zavarovan-ci im ostalimi zavezanca, vezanih na dohodke od zemlje. Spričo tega je tudi obračunana tretja akontacija 'bistveno večja od prve in druge. Opozarjamo, da vlaganje pritožb zgolj zaradi te vrste povečanja nima učinka, ker je to posledica sprememb v predpisih in je tako odmerjeno Ob- veznost pač 'treba poravnati. Določeno povečanje davka je tudi pri kmetih-zavairovancih, je pa bistveno manjše, enako opozorilo glede vlaganja pritožb (razen v primerih, kjer so prisotni drugi vzroki) in gtede plačila velja tudi zanje. 2. Zavezanci, ki plačujejo prispevek za starostno zavarovanje kmetov imajo možnost, da vlagajo posebne prošnje za znižanje tega prispevka na posebno občinsko komisijo. V tem letu posebnega obrazca vloge ne prilagamo, pač pa smo jih dali na krajevne urade (za KS Blagovna pni KS Sentjur-okolica, za KS Katobje pa pri KS Gorica pri Slivnici). Prošnje bo komisija obravnavala le, če bodo vložene na teh posebnih predtiskanih vlogah z ustreznimi dokazila (potrdila o nezmožnosti za delo zaradi bolezni, pni čemer pa lahko veljajo pridobljena potrdila v letu 1981, če gre za trajnejša obofanja). Tisti zavezanci, ki bi prošnje vložili le zaradi škode po toči, naj prošenj ne vlagajo, ker bo davčna služba ta zmanjšanja obračunala sama v razmerju z ugotovljenim procentom škode na celotni dohodek. Za vise morebitne pritožbe dn tudi vloge v zvezi s starostnim zavarovanjem velja itak 15 dni od prejema odločbe. Bazen v Šentjurju jo letos pravočasno odprt, tako da 'lahko vsak soinčnii dlan tekortetitrno za kopamlje. Upravljate: bazena je KGP Šentjur, ki skrbi, da je voda vedno sveža, na bazenu je tudi kopališki mojster, gostinske ukliuge pa opravlja gostilna Bollore. Dnevna stopnica za bazen znaša za odraste 29,00 din, za otroke pa 17,00 din. Upravljale! bazena menijo, da 3. Oškodovanci po toči prejmejo odmerno odločbo z odmerjenimi prispevki in davki brez priznanih olajšav, ker pač obračuna ni Mo moč opraviti tako naglo. Vsii oškodovanci, ki so škodo v pravem času prijavili pristojnim službam pa bodo pred koncem septembra 1982 prejeli nove odmeme odločbe z obračunanimi olajšavami na davku, prispevku za starostno zavarovanje kmetov in domnevno na prispevku za zdravstveno zavarovanje kmetov, po bračunanih odstotkih škod ikot so jih ugotovite posebne cenilne komisije, večjih od 20 % kat. dohodka. 4. Da ne bi nastopale težave pri plačevanju letošnjih davčnih in prispevnih obveznosti v pozni jeseni, priporočamo, da tisti zavezanci, ki niso utrpeli večje škode, ali pa je ta te na manjšem delu posesti, poravnavajo zneske po priloženi položnici za tretjo akontacijo in seveda morebitne prejšnje neporavnane obveznosti. Znesek na položnici namreč ne vsebuje zaostalih neplačanih terjatev, zajema pa poleg davka tudi prispevke kot je to bilo že v letu 1981. Uprava za družbene prihodke žili na kopališča izven občine. Rias je ,da si takšnega objekta v tem času ne bi mogli privoščiti, zato pa bi morate biti naša skupna škrto, da čuvamo tisto kar imamo. KOP upošteva vise pripombe kopalcev, dn pripravljeni so storiti vse, da bi se kopalci na bazenu počutili vami in sproščeni. Franci Skoberne Uredništvo TOZD Gost. to turizma Direktor Verdnik Miro 1 Bazen je odprt na baizienu ne bi bdio izgube, v kolikor se Seniljuirčani ne bi vo- Uspešna vaja CZ Na podlagi programa NNNP, ki ga 'je sprejel 'komite za SLO im DZ pri KS Šemtjur-cemter je štato CZ ob sodelovanju enot iz tovarn TOLO, Elegant iin Moda pripravil vetžbo, iki je toiila izvedena dne 2. 7. 1982. Oto 13. umi so enote CZ KS Šentjur-center iin TOLA pogasile požar v tovarni. Na pomoč je prihitela tudi enota iz Elegante. Pini tem požaru je bilo demonstrirano kemično gašenje. Oto 13,30 je bila na Pesnici improvizirana prometna nesreča, v karteri so toil štirje potniki težje poškodovani, avto pa se je vnel. Enota CZ KS Šentjur je .pogasila avto s penitno snovjo, enote PP Mode in Bleganta pa so nudile prvo pomoč ponesrečencem ter jih prepeljale v bolnišnico. Oto 13,40 je ponovno izbruhnil požar v Talio, kjer je tod! prikazan klasičen način gašenja in ponesrečencem nudena prva pomoč. * V Splošna ocena je, da je vaja dobro uspela. .Ponovno se je pokazalo, da povzročajo največ preglavic pomanjkljive Veze. Štab CZ KS Šentjur-center 60 - let GD PONIKVA Vsak začetek 'je težak, to so pred 60 leti ugotovili tudi usta-novliteiljd gasilskega društva na Piondfcbvi, saij so začeli dz nič. Pobudnik za ustanovitev je bil takratni nadučditeflj Ivan Burdian, Iki je okofld sebe zbral nekaj naprednih, navdušenih gorečnežev, ki so nabavili .majhno nočno brizgalno, zbrali prostovoljne prispevke vaščanov, prirejali igre in veselice s sneöofliovii in se s tako zasluženim denarijem opremljali. Že čez 4 leta so si v Lenartu nabavili večjo nočno brizgalno, ki jo še danes hranijo v spomin na ustanovitelje. Po 10 letih obstoja so si že nabavni! prvo motorno brizgalno »Rosanhauer« in uredim zasilen dom s stolpom za sušenje cevi. Društvo je bilo sila aktivno in je znatno prispevalo k požarni varnosti kraja. Vojna leta so bila huda, kot povsod; tajnik društva Jože Kind ije bil ustreljen, po osvoboditvi pa se je delo društva izredno razmahnilo. V povojnih {letih se je društvo, fci mu je sprva predsedoval Slavko Žličar, zahvaljujoč entuziaz-mu, ,požrtvovalnosti in organizacijskim sposobnostim takratnega in 'kasnejših vodstev ter ostalega članstva, ob nesebični podpori krajanov, dvignilo na zavidljivo raven. Bo letu 1968 so nabavili gasilski avto in novo brizgalno ter zgradili nov, sodoben in prostoren gasilski dom, 'lani pa so nabavili še avtooistemo. Društvo je. sedaj zelo dobro mehanizirano, stelje 70 aktivnih članov, ima žensko desetino in 25 pionirjev. Na Dolgi gorfi pa že več kot eno leto uspešno deluje še 32 članska gasilska enota in pionirska desetina. Ta velik skok je društvu uspel s pomočjo ne-sehičnih 'krajanov, :ki so . bili ved- sti društva, požrtvovalnim posameznikom, kot so Anton Košir, Stanko Zabukošek, Vinko Jagodič, Jože Zdolšek in še vršita drugih, s pomočjo Občinske gasilske zveze v Šentjurju in še vrste drugih dejavnikov je v slavnostnem govoru najtaizai sedanji predsednik Alllojz Senica. Vedno pripravljeni H0-RUK V nedeljo, lil. 7. 1982 ob 14. uri se je v Dobju pri Planini zbralo 10 desetin gasilskih društev in to iz Šentjurja (3 desetine), s Prožinske vasi (3 desetine), s Planine i(2 desetimi) ter iz škofije vasi (2 desetini), da se pomenijo v »horuk« vaji. Dosegli so inaslednje rezultate: Moški na 8001 brizgalni: Škofja vas 31,5 sek Šentjur I 49 sak Šentjur II 56 sek Moški na 6001 brizgalni: Pnožiinsfca vas I 44 sek Prožinska vas II 47 sek Škofija vas 53,5 sek Planina 54,5 sek Šentjur I 60 sek Šentjur II 78 sek Nastop na stari črpalki (preko 50 let): Prožinska Vas I 59 sek šanttjur II 60 sek Zenske desetine na 8001 črpalki: Šentjur 48 sek Škofja vas 90 sek Ženske desetine na 6001 črpalki: Prožinska vas 49 sek Planina 66 sek Škofja vas 68 sek Šentjur 88 sek Nastop ženskih desetin na starih motorkah : Prožinska vais 75,5 sek Šentjur 119 sek Prva itjni mesta v vsaki škupljnl so bila .nagrajena s pokali in tako je GD Prožinska vas dosegla 4-krat prvo mesto. Čestitamo! GD Dobje je poskrbelo tudi za prijetno počutje. Zvoki ansambla KD Dobje so odmeval še pozno v nOč. Jožica Salolbir Skrbno pripravljena razstava in povorka Aiktiv mladih zadružnikov Dramlje je Ob pomoči področne konference mladih kmetovalcev pri OK ZSMS že četrtič organiziral Tekmovanja so se udeležili p-redstaivndki zadružnikov iz vse občine, razen slivniškega področja, ter ekipa OO ZSMS Kmetijskega kombinata iz Šentjurja. Kmečke igre v Dramljah « tradiicionallino tekmovanje koscev din grabljic in spretnostnih iger. Tekmovanje je bilo izvedeno 9. j ulja. Gnojenje travnikov Predpogoj za napredno in donosno živinorejo je kvaliteten in obilen pridelek osnovne hrane. Dosedanji pridelki na travnatem svetu po količini niso zadovoljivi, še manj pa po kvaliteti. Najpomembnejši, najenostavnejši in najhitrejši ukrep za povečanje živinorejske proizvodnje, je povečanje živinske krme z uporabo umetnih gnojil na travnikih in pašnikih. Z gnojenjem povečamo pridelek in izboljšamo kvaliteto pridelave hrane. Gnojila povečajo delež kvalitetnejših trav v ruši in mrva z gnojenih travnikov vsebuje več rudninskih snovi, ki so neobhodno potrebne za zdravje živali. Kmetje, ki že več let trosijo pod 800 kg mineralnih gnojil na ha travnika letno, jim priporočamo. da dajo zemljo v analizo. Tosti, ki pa so do sedaj gnojili manj, pa priporočamo, da gnojijo z naslednjimi odmerki: 1. Dvokosne travnike 400 — 600 kg P :K 20:20 400 — 600 kg N:P:K 9:18:18 500 — 600 kg N:P:K 11:11:16 Dvokosnih travnikov praviloma ne dognojujemo z dušikom, ker se v naših razmerah pri zadovoljivem gnojenju s fosforjem (P) in 'kalijem (K) razrastejo detelje, ki pridobivajo dovolj dušika (N) iz zraka, za dvakratni od-kos in še zadovoljivo jesensko pašo. Najslabše je. če spomladi ganjimo te s PK. po seneni košnji pa z N. V tem primeru -dušik ne deluje, ker izpodrine detelje in njih učinek. 2. Trokosni travniki To so mišljeni prirodno boljši dvokosni travniki, ki jih z obilnejšim gnojenjem in zgodnejšo košnjo spremenimo v trdkosne. Tako 'lahko pridelamo neprimer- Goce Kalajdžiisiki no kvalitetnejšo osnovno krmo, ki je na:j cenejši nadomestek krmil. Priporočani odmerki gnojil: trositi jeseni 500 — 600 kg N :P :K 9:18:18 trositi spomladi 500 — 600 kg N:P:K 11:11:16 12:12:12 13:10:12 V prvem in drugem odikosi mara biti v gnojilnem obroku okrog 60 kg čistega dušika, za tretji odkos pa 40 kg čistega dušika. Ce smo pri osnovnem gnojenju dali bolj pičlo dozo P in K, potem dognojujemo z nitro-foskald z visokim procentom N. Najpogosteje pa dognojujemo s kanom ali ureo. Priporočeni odmerki za dognojevanje trokosnih travnikov: 150 — 200 kg KAN-a ali 100 — 150 kg Ureje ali 200 — 300 kg N:P:K 17:8:9 Zelo intenzivna pet ali več koš-na raba travnikov je še pri nas redka, razen pri kmetih, bi imajo vpeljan pašno-fcošni način koriščenja travanja. Pri tako intenzivni rabi trosimo do 100 kg čistega dušika po ha za en odkos, seveda pa vzporedno povečamo tudi odmerek P in K, ki _ zavisi od količine odkosa in števila košenj. Seveda, če travnike _ gnojimo tudi z organskimi gnojili, sorazmerno zmanjšamo odmerek mineralnih gnojil. 1 t hlevskega gnoja vsebuje 5 kg N; 2 kg P; 6 kg K 1 m3 gnojevke vsebuje 5 kg N; 2 kg P; 7 kg K 1 m3 gnojnice vsebuje 2 kg N; 0.1 kg P; 6 kg K Praviloma travne ruše ni potrebno gnojiti z organskimi gnojiti. ker si sama zagotovi dovolj humoza pri obnavljanju, seveda če jo pravilno gnojimo . z mineralnimi gnojili. Viktor Lovre Kmečke žene iz vse občine so iuu 'jjHjvimnK.ii kuikjckjiii oaicajcv skrbno pripravile specialitete je kljub dežju odlično uspela, svojih vaisi. Pripravile so tudi Moderni kmečki stroji še niso razne pogače, katere redko najdemo tud na kmečki mizi. Po ogledu razstavljenih specialitet pa sb obiskovalci jedi tudi poiz-skusiili. Cene so bile konkurenčne dostopne vsakomur. Kmalu je zmanjkalo domačega kruha in domačih mesnih specialitet. Skrbno pripravljen čokoladni ježek popolnoma izrinili starih mlatilnic in redasej, tudi cepci ise še hranijo. Kmečki fantje so v povorki prikazali 'kmečka opravila od žganjekuhe, kovaštva, do zelo redkega opravila 'to je pokrivanje streh s slamo. Vsi, ki so organizirali prireditev se zavedajo, da ti stari običaji ne smejo v pozabo. F. Skoberne pa je vzbujal tolikšno - pozornost, da je prišel v finalni izbor, dali so ga na licitaciji. Tekmovalci so se resno lotili dela in hitro pozabili na napor ob močnem vzpodbujanju številnih gledalcev. Vse ekipe tekmovalcev so dobile priznanja, najboljša ekipa pa še 200 kg umetnih gnojil, darilo KK Šentjur — TOK. V Okviru praznovanja 20. let KK Šentjur je bila v Slivnici pripravljena razstava kmečkih jedi. Obrat družbene prehrane Pred teti je bil v Šentjurju zgrajen motal Marx, fed bi naj poleg ostalih nalog bil nosilec družbene .prehrane, za vse delavce, ikii v svojliih delovnih organizacijah niso imeli lastnega obrata družbene prehrane. Zanimalo nas je, kaiko so delavci zadovoljni s prehrano v motelu Sitn smo jih nekaj od njih povprašali o mnenju: Franc ŽVEGLER: Malica je Srednje kvalitete. Včasih mii obrok zadostuje, včasih ne, odvisno od vrste hrane. Verjetno za fizičnega delavca takšna hrana nd zaldhstna. Postrežba je še dokaj sotMldma. Franc ANTOLINC: Kvaliteta malice ni vedno enaka. Mislim, da za ceno 58,00 din bi morala bijti 'kvaliteta malic boljšal. Martin VODUŠEK: Cena malice je previsoka glede na kvaliteto z ožinam na to, da je te ofonait, družbene prehrane. Pni strežbi me moti ito, da del. strežnega osebja ne .uporablja osnovnih norim gostinstva. Sem mišljenja, da tod .bilo potrebno vsak dan postaviti na mizo listek oziroma jedilnik. Vika DEBELAK: Z miaMcio nisem zadovoljna. Za ceno, 'M jo plačujemo, bi bila lahlko pestrejša in kvalitetnejša. Večkrat se zgodi, da se sta jed ponavlja za malico um za kosilo. Postrežba je slaba. Zgodi se, da večkrat menjamo pribor, torej vprašljiva je higiena. Odinos strežnega osebja se mara na vsak način spremeniti. Marjana DERENAK: ■Za ceno, (ki jo plačujemo za malico, je kvaliteta ie-te slaba. Hrana Ibi morala biti kvalitetnejša, predvsem .pa higiensko pri-praiviljena (brez raznih dodatkov v solatii. Tudi kolčinsko ne zadostuje, sreča je le v Item, da je na volijo dovolj kruha. Romana MARZEK: Z ozirom na kvaliteto, je malica predraga. Preveč je testenim, skoraj vsak dan. Tudi količinsko ne zadostuje. Postrežba je še dokaj sotodinai. Slišali smo, (kaj imenijo abo-nianiti. Vemo tudi, da je občinski sindikalni sveit vodil abtd;viniOst, da v ta olbralt družbene prehrane vključi vse tiste delavce, ki nimajo lastnih obratov kot so PTT, SDK, LB, Merx — prodaja. Po nčkaj mesecih je veliko teh poiskalo možnost prebrane na drugih mesitih in sioar iz razlogov, ki so jih navedli anketirani. Prvi med njimi so (bili 'delavci iz Mer-xa, DO Potrošnik, TOZD Prodaja, torej delavči iste dčliovtne organizacije, isaj so si raje organizirali lasten obrat. Tudi ob tem se fcaiže zalmdialiti. Občinski sindikalni svet se je dogovarjal s predstavniki Merxa — TOZD gostinstvo, kamor spada tuidi šentjurski 'motel, 'da bi ustamovilli svet uporabnikov, ki bi .usklajeval jedilnike din ceno, da bi se liizdeHoval jedilnik za teden naprej. TU .dogovori so se pričali že v letu 1980 lin so se ponovili Hani din letos. Toda narejenega ni .bilo ničesar. Zato se sprašujemo: — Kaj bodo naredili delavci motela Merx, kot člani sindikata, da bodo dali svoj delež k uresničitvi usmeritev Zveze sindikatov Slovenije na področje urejanja družbene prehrane. Uredništvo Iz dela stanovanjske skupnosti Odbor za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Cdlju je na svoji seji 19. 7. 1982 obravnaval vloge za uvrstitev v .prednostno listo za dodelitev družbeno najemnih stanovanj in sprejel naslednji sklep : V prednostno listo se .uvrstijo: 1. PUNGERŠEK Erika, Drobinsko '3, Gorica pri Slivnici 2. VESENJAK Darinka, Gorica n.b. Upravičenca se uvrstita v prednostno listo pod zap. št. 6 in 7 zaradi tega, ker je na prednostni listi že uvrščenih 5 prosilcev. Proti uvrstitvi v prednostno listo je dopusten odgovor v roku 15 dni po objavi v občinskem glasilu »UTRIP«. Prosimo, da objavite naslednji izid natečaja za zbiranje vlog za dodelitev posojil vzajeronostno združenih sredstev: Odbor za gradnjo stanovanj in odbor za dnižbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur pri Ceflij.u iste na svoji seji 'dne 19. 7. 1982 obravnavala prispele vloge za dodelitev posojila .za gradnjo individualne stanovanjske hiše, na podlagi predhodno opravljenega javnega razpisa v občinsketa glasilu »UTRIP« za zbiranje vlog za .dodelitev kredita ter sprejela naslednji sklep : Kredit se .dodeli naslednjim upravičencem: 1. ARZENŠEK Jože, Turno 1, Gorica pri Slivnici 2. BAJC Vera, Bukovje 37, Gorica pri Slivnici 3. ROBIČ Marjana, Slatina 8, Dobje 4. MLAKAR Ivan, Osredek (12, Šentjur 5. RIBIC Matilda, Vodruž 1, Jakob 6. GOLEŽ Jožica, Pesnica 43, Šentjur 7. ZEME Jelena, Na tdčnioo 7 8. SMRECNIK Dragica, Kvedrova 24, Šentjur 9. STRAŽE Mirko, iLjiulbljanska 6, Šentjur 10. MASTNAK Sonja, Gorica 29 11. ŠAFRAN Anica, 'PodLešje 8, Kalobje 12. STROPNIK Cvetko, Ipavčeva ,17 13. BANKIRHER (Marija, Planina 37 14. ČEDE Ivan, Dramlje novi totak 15. ARZKNAK Marjana, Dolga gora 3 16. TANŠEK Slavko, Kvedrova 24 17. ARZENŠEK Slavica, Efenkova I4a 18. GAŠPERŠIČ Marjan, Kvedrova 26 19. ŠČUREK Roman, Kvedrova 26 20. SALOBIiR Ivo, Kvedrova 24 21. BEiLEJ Jožica, Pesnica 46 22. KREGAR Franc, Zelenica 1, Celje 23. PASARIČ Irena, Kozjanskega odreda 14 24. SLATENŠEK Bojan, Bodrišna vas 15 25. ARZENŠEK Silva, Gorica n.b. 26. DREŠCAK Marjan, Na topico 2 27. TOFANT Jože, Kvedrova 26 28. OSET Julijana, Kvedrova 39 29. CMOK Jožica, Franja Vrunča 3 30. BATISTIČ Zdenka, Dramlje 2 31. II KRN A VS Milena, Gorica 100 32. FLANDER Ana, Kvedrova 26 33. SENICA Štefka, Vrbno lil 34. DOBERŠEK Marjan, DoropoOlje n.ih. 35. PERC Marjan, Šedioa 9, Dnamnflje 36. ZUPANC Bernarda, Šibenik 13 37. KRESNIK Tatjana, Na Hipi,co 3 38. MASTNAK Marjana, Kvedrova 35 39. OSET Branko, Slomškova 1 40. RATAJ Marim, Franja Malgaja 38 41. TLAKOČAR (Dragim, Na topico 3 42. PREBIL Hiildai, Kvedrova 39 43. RASTOČNIK Jožica, Na tipico 3 44. CIMERMAN Ana, Gorim 99 45. LOVRE Viktor, Buikovžlak 2 46. GRDINA Vlado, Ulica talcev 47. HVALC Bogdan, Kameno 14 48. ULAGA Kristina, Kvedrova '24 49. CREPINŠEK Viktor, Trubarjeva 9, Celje 50 DOLŽAN Igor, Trubarjeva 31, Celje 51. ŠKOBERNE Franc, Ulica H. 'bataljona 52. KOSABER Željko, Nova vas n.h. 53. PIŠEK Jože, Kvedrova 22 54. JANČIČ Tone, Kvedrova 39 70.000. 00 din 120.000. 00 din 70.000. 00 din 70.000. 00 din 70.000. 00 din 120.000. 00 din 60.000. 00 din 70.000. 00 din 70.000. 00 din 70.000. 00 din 100.000. 00 din 120.000. 00 din 70.000. 00 'din 120.000. 00 din 120.000. 00 din 60.000. 00 din 60.000. 00 din 1100.000. 00 din 60.000. 00 din 60.000. 00 din 60.000. 00 din 60.000. 00 din 100.000. 00 din 100.000. 00 din 100.000. QO din 50.000. 00 din 50.000. 00 din 50.000. 00 din 60.000. 00 din 50.000. 00 din 100.000. 00 din 50.000. 00 din 50.000. 00 din 80.000. 00 din 80.000. 00 din 50.000. 00 din 90.000. 00 din 50.000. 00 din 80.000. 00 din 80.000. 00 din 50.000. 00 din 50.000. 00 din 80.000. 00 din 50.000. 00 din 50.000. 00 din 50.000. 00 din 70.000. 00 din 50.000. 00 din 50.000. 00 din 50.000. 00 din 70.000. 00 din 70.000. 00 din 70.000. 00 din 70.00000 din Odbora sta pri dodelitvi (kredita upoštevala dohodek na družinskega člana in že .pridobljeni (kredit iz sredstev zajemnosita v preteklih letih. Prosilci, ki niso izpolnjevali pOgojev za pridobitev kredita niso uvrščeni v tosto pridobiteljev. Proti temu sklepu Jiahiko prizadeti vložijo .ugovor v nofcu 15 dni o objavi v občinskem glasilu »UTRIP« v skupščino Samoupravne anovanjske skupnosti občine Šentjur. Ugovor lahko vložijo pismeno . .n I * ■ V 1 ij«lrV\ oV.II.TVnniOTfl Predsednik odbora: Vodušek Martin Ir. Bralcem se opravičujemo zaradi zamude pri. izdaji časopisa, ki je nastala zaradi dopustov v tiskarni. Uredništvo Predsednik odbora: Vodušek Martin Lr. )•••••« •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Jože Ipavec v Laški galeriji V petek, 16. 7. 1982 v prostorih Weichektergetrijevega dvorca v Laškem je baila odprta razstava slikanja Jožeta Ipavca. Jože Ipavec se je obogaten z lepoto glasbenega ustvarjanja skladateljev Ipavcev posvetil slikarstvu. Tesno 'povezan z motiviko iz rodnega Šentjurja, je izredno in prepričljivo prenesel oplojeno vizijo pejisaža ina platno. V V preteklosti je na območju SO Šeritjur delovalo precej zasebnih mibmikoiv, tei iäo bili vsleid nepravilne vzreje rib, ribjih bolezni din tatvin, predvsem pa zaradi nerentabilnosti opuščeni. Zadnje čase, kot posledica širšiih družbenih iinlteresdv po pridobivanju hrane, pa smo ponovno priča naraščanju intrssa za zasebno ribištvo. Obnavljajo, se zapuščeni ribniki, nastajajo novi, vprašanje pa je, če je s samim nastankom ribnika zagotovljen pričakovani rezultat oziroma si občan preveč preprosto predstavlja vzrejo rib. S tem sestavkom žeferio povedati kako- in pod kakimi pogoji je dopustno zasebništvo v ribištvu ter kje lahko dobite pomoč pri vzreji rib ali nakupu vložka. Izdajajoč iz določil Zakona o sladkovodnem ribištvu je povsem jasno, da občan ne more imeti lastne odprte vode, lahko pa ima zaprto vodo (ribnik, bajer), če je ta na njegovem zemljišču in ni nastala z zajezitvijo Vzniknili je v mariborskem likovnem krogu skupaj s slikarji Kavčičem, Žagarom, Kosom, Pandurjem. in Primožičem in sodeloval na številnih skupinskih in pozneje samostojnih razstavah. Leta 1948 postane član Društva likovnih umetnikov Hrvatske. Odtod je znano tudi njegovo uspešno in obširno delo na sceni Hrvaškega narodnega gledališča. Zanimivo je to, da je ob scenskem delu, kii terja povseim drugačen pristop k delu, v svojem slikarskem opusu ustvaril in ohranil svoj avtentični izraz. odprte vode, ki je bila dana v upravlanje območni ribiški organizaciji. Ce pa se izkaže določen družbeni interes, da z zasebno vodo gospodari ribiška organizacija, ima ta pravico, po 21. členu istega zakona, da od pristojne družbenopolitične skupnosti zahteva, da se ji voda dodeli v upravljanje. Seveda pa je treba povedati, da ribiška organizacija ne bo imela apetitov po vodah, ki so tako majhne, da v njih ni pogojev za naravni razplod in prirast rib, vode so podvržene stalnemu krivolovu, slaba kakovost vode,___oziroma so te lah- ko interesantne za konjiček ali pa kot stranska pridobitvena dejavnost občana. Prav gotovo je, da je v slednjem primeru večjega družbenega pomena, da je taka voda v občanovi lasti, če ta z njo resnično gospodari. Povsem drugačna pa je situacija za ribogojstvo. V danem primeru gre za sistem objektov, tei so vezani za Odprto vodo, ki je -v upravüjamju območne ribiške organizacije. Vsak tak ribogojm pbraft pa močno Obremenjuje odprto vodo s porabo kisdika Ob poletnih mesecih oziroma nizkem vodostaju, Onesnažuje nizvodno, vodotok z razpadajočo hrano ter ribjim; iztrebki s posledico ponovnega zmanjševanja odstotka kisika, predvsem pa predstavlja nevarnost okužb — epidemij, .ki se širijo iz ribdgojinega objekta in lahko v neaktivno kratkem času povzročijo katastrofo na ce-lObnlam porečju obratvpiayanega vodotoka (ista nevarnost obstaja tudi pri rlibndikih, tei so vezani na odprto vodo). Seveda pa je za vsak ribogojmli obrat bästvenaga pomena, da duna za to usposobljene strokovne delavce, (kri. bodo zagotavljali zahtevane elemente ribogojstva liin rentabilnost same proizvodnje. Se pravd, da le občan, iki ima ikrvalMiteadijo za ribo-goj'ca, bi lahko opravljal to dejavnost v kooperaciji z ribiško prgainizaoijio, seveda. pod stalnim nadzorstvom ustreznih služb dn v skladu s predpisi, Iki regulirajo ■to vejo živinoreje. Z nastankom vsake ribogojne ali ribolovne vode pride do na-saditve rib (zahod, plemensko jato), kaitare občarai običajno nabavljajo od zasebnikov. Ribe se nekontrolirano prenašajo iz ene v drugo zasebno vlado oziroma njih posastmfk miti ne ve aflii noče vedeti, da mora imeti zdravstveno spričevalo, tei ga izda pristojna veterinarska postelja oziroma institucija, ki jo dollločii za veterinarstvo pristojni občinski upravn organ. Posledice takega ravnanja so okužbe dn epidemije, ki se razširjajo ina vodotok, čemur sledijo odškodninski zahtevki za povračilo škode na ribah, ki pa običajni indso majhni. REKREACIJA IN PIKNIK NA RIBIŠKEMU DOMU TRATNA Vise delovne kolektive dn občane, ki bi želeli koristiti prostor ter objekte ribiškega doma Tratna na Slivniškem jezeru za prirejanje piknikov in raznih oblik rekreacije prosimo, da pošljejo pismene prijave na inašlov «-Ribiška družina -Voglajna Store«, najikasineje sedem dni pred nameravanim obiskom doma. PRENAŠANJE RIB IZ ENEGA VODOTOKA V DRUGI VODOTOK Vsled pojava ribjih bolezni v obmejnih vodah dn širjenja -teh, je najstrožje prepovedano prena-janje rib iz enega vodotoka v drugi vodotok, če ribe niso predhodno pregledane s strani za to pooblaščene inštitucije oziroma nimajo zdravstvenega spričevala. Zoper vse kršitelje bomo podali predlog za uvedbo postopka pri rednem sodišču ter uveljavljali odš'kodnino za škodo, tei bo vsled vnašanja boflanih rib v naših vodotokih nastala. OBISK RIBNJAČARSTVA IZ KONČANICE V mesecu juniju nas je Obiskal ikOleiktiV Ribnjačarstva iz Končanice, kateremu smo razkazali Železarno Štore, kjer je zaposlena večina naših ribičev, ga popeljali po Celju in na Stari grad, si ogledali Šentjur im vodotoke s katerimi družina gospodari ter V predhodnem tekstu smo večkrat omenili območno ribiško organizacijo in v danem primeru, na območju SO Šentjur, je to ribiška družina Voglajna, katera ne nasprotuje obnavljanju in gradnji zasebnih ribnikov, če so izpolnjeni naslednji pogoji: — da se v upravnem postopku izdaje dovoljenja pridobi soglasje Zavoda za ribištvo SRS oziroma ribiške družine ; — da zasebne vode ne krčijo vodnih površin s katerimi upravlja ribiška družina; — da se zagotovi zdravstvena kontrola rib, predvsem zaradi posebno nevarnih bolezni, kot sta vrtoglavost postrvi in kužna vodenica krapov ; — da se o vseh zadevah, ki se nanašajo na ribištvo obvešča pristojnega ribiškega inšpektorja in ribiško družino. Povsem jasno ije, da zasebniki me bodio obvladovali gojitve rib, kli bo dajala določene tritine viške, zalto 'je ribiška družina Voglajna pripralvlljiena nuditi tem strokovno pomoč, katero že dalje nelkajtenim zasebnikom na območju SO Šmarje, če seveda bodo občani to pomoč iskali. In kalj nudi ribiška družina Voglajna? Lahko vam strokovno svetuje pri sami gradnji ribnikov. vzreji rib dn varstvu rib prad kužnimi boleznimi v sodelovanju z Zavodom za ribištvo SRS din DO Ribrijačamstvom Končanica ter dobavlja zarod', mladice ali plemenke krapovcev in rastlinojedih rib. Seveda vse v okviru skupnega dogovfora oziroma vaše zainteresiranosti. Miillian Štraus zaključili srečanje na našem ribiškem domu. Srečanje je bilo prisrčno, še boilj smio utrdili naše poslovne in pnijateiilislke vazi ter ,sklenili, da se drugo leto ponovno dobimo. ULOV MARKIRANE RIBE Prosimo vse naše člane in go-ste-turiiste, tei bi pri ulovu ujeli markirano ribo, da ravnajo v skladu s -sledečim navodilom : — zabeležijo datum ulovljene ribe. voda v fcaiteri je bila ujeta, vrsta ribe, mesto ulova, -številko dn črko mairlkice, barvo številke dn črke mantoice ter priimek dn ime ribiča z naslovom; — markiramo ribo vrnejo nazaj v vodo (po možnosti nepoškodovano) ; — zabeležene podatke posredujejo na sedež družine v Štorah. Markiče so pripete pod hrbtno plavutjo alii na šfcržni poklopec ribe. Upamo, da se vsi zavedamo teh podatkov, saj bomo le na ta način lahko spremljal In ugotavljali migracije naših rib. še enkrat prosimo, da markirano ribo izpustijo nazaj v vodo. DOBER PRIJEM! Nova „SLADICA Motel Merx je pred kratkim odprl na novo preurejeno slaščičarno v Šentjurju. Sladokusci, predvsem pa otroci, so podoben lokal težko pričakovali. V Sladici vas bodo postregli s specialitetami, katere pripravljajo v motelu Merx, saj so kulinarično osebje okrepili s slaščičarjem, dobili boste sladolede vseh vrst, kavo in brezalkoholne pijače. Iz ribiške družine „Voglajna” ZASEBNE RIBOGOJNE IN RIBOLOVNE VODE Nekaj o voluharju Prav gotovo je, da se sadjarji in vrtnarji upravičeno boje voluharja kot najhujšega škodljivca predvsem sadnih, a tudi zalenja-dnih, poljskih, gozdnih in okrasnih rastlin zlasti zato, ker njegovo zatiranje ni posebno lahko in preprosto in ne vedno uspešno. Najbolj so od voluharja prizadeti mladi, do 10 let stari sadni nasadi in drevesnice. Tam napravi najhujšo škodo pozimi in spomladi, ko nima na polju in vrtu velike izbire v hrani ter Se jeseni zateče pod sadne in druge lesnate rastline, ki jim pogrize drobnejše korenine, debelejše korenine in spodnji del debla pa ogloda v sam les. Najbolj mu ugaja pečkato sadno drevje. Loti se tudi vrtnic. Napadeno drevje, ki mu voluhar uniči korenine, zlahka zamajemo. Poškodbe spoznamo tudi po dolgih, vzporednih, centimeter širokih zarezah, ki jih napravi s štirimi pilastimi zobmi. Na poljih in vrtovih objeda voluhar korenine detelje, korenine pese in korenja in krompirjeve gomolje. Po vrtovih ni pred njim varna nobena gomoljica in korenovka. Tudi v vinogradih dela veliko škodo. Zadržuje se tudi na travnikih, kjer objeda korenine regrata in drugih rastlin. Voluhar spada med glodailce, kot so podgane dn raišii. Za te pa (je znano, da so izredno iznajdiljii-ve lin jih je težko iztrebiti. Velik je 13 do 20 cm, dlakav rep pa je dolg 7,5 do 12 cm. Po hrbtu je kožuh svteio aid temno rjav, Ob straneh pa nekoliko svetlejše barve, teelbuSna stran pa je sivo rumenkasta. V največjem _dčlu Evrope dn velikem delu Azije živi ena vrsta voluharja (lat. Arvicola tenrastris), ki pa jo strokovnjaki po obliki glave delijo v kakih 30 podvrst. iPni nas so razširjene inajnmainij 3 podvrste. Voluhar se razmnožuje od zgodnje pomladi do jeseni (marec -oktober). Samica skoti tri do šestkrat letno po 2 do 7 mladičev, iki .so prve dni slepi, po dveh tednih pa se že samostojno preživljajo in si gradijo rovie. Spomladanski rod se jeseni že razmnožuje. Voluhar živi kaki dve leti. V vsakem rovu je ena žival, ne živijo itorej v parih. Za zemljo mii občutljiv,, saj živi v vsaki .zemlji, razian v zelo mokri in v čiilstem piasfcu, kjer ne more delati rovov. Voluharjevi novi so dolgi poprečno 50 m. Mlade živali delajo precej krajše rove (10 — 50 m), .stare pa tudi do 85 m. Vsak rov dma do 10 izhodnih lukenj. V rovih jie nekaj gnezd, le-ta so okrogla, do 15 cm široka dn so iz sulhdh 'bilk in trav. Gnezda težijo kakor rovi. Imajo tudi skiladšča, 'kamor nosijo voluharji manjše 'količine hrane, ki pa je običajno ne porabijo, ker si sproti iščejo hrano. Rovi so najpogosteje 15 cm pod zemljo, po travnikih pa tudii do meter globoko. Rovi . mladičev so pogosto takoj pod površino. Krtovi rovi, ki se pogsto križajo z voluharjevimi, so manjši dn okrogli, medtem kb so voluharjevi jajčasti. Krt meče zemljo navpično ven, zato leži izhod krtovega rova v sredi krtine. Voluharjevi kupčki zemlje so manjši, nižji, nepravilni, iz debelejših grud in s pri- mesjo rastlin. Ker voluhar poševno d zmleta va zemljo, teži izhod voluharjevega rova ob strani kupčka, odprtina rova pa je vedno zaprta. Nad voluharjevim rovom se rastline posušijo, ker imajo pogrizene korenine, pri krtu pa rastline (te uvenejo, ker so korenine te potrgane. VOluhar lima svoje naravne sovražnike, tai ga 'zasledujejo in uničujejo. Najvažnejša med njimi sta podlasica in dihur. Ubijajo jih tudi ježi, mačke in psi. Ker voluharjev naravni sovražniki navadno ine izatrejo, zlasti ne tam, 'kjer se množično zarede, .jäh moramo uničevati isami.' Pri skoraj vseh načinih zatiranja, zasledujemo voluharja v rovih. Zato mioraimo najprej Odkriti rove dn njihovo smer. Izkušeni lovci na voluharje odkrijejo rove, ko natančno s koraki premerijo mapadanlo površino. S peto ugotove .rov, kjer se pod telesno težo zemlja vda. Za zatiranje vcttuhairjev dandanes predvsem uporabljamo kemična sredstva v dblitki .vab, plinov dn škropiv ter mehaničnega zatiranja s pastmi. Povsem zanesljivega načina pa dostej še vedno ni. .Morda ga s pastmi še najbolj uspešno zatiramo. Pa naštejmo nekatera: Zastrupljene vabe dobro učinkujejo zlasti v zimskem času, ali zgodaj spomladi, ko voluharji nimajo na voljo dovolj hrane in zato skoraj zanesljivo zaužijejo vabo. Vabe pripravimo iz koščkov korenja ali jaboijk, ki jih pomešamo s cinkovim fosfidom. Ko položimo vabe v Voluharjeve rove, jih pokrijemo z zemljo ali rušo. Kakor pasti, tako se tudi vab ne dotikamo z golo roko, ker voluharje duh po človeku odbija. Med plinskimi sredstvi je najbolj v rabi fosforov vodik. V obliki tablet dobimo fostoksin, ki ga polagamo v rove. Podoben učinek imajo rjava zrnca (poly-tanol). Zrnca vsebujejo apneni fosfdd, ki z vlago v jemlji razvija plin fosforov vodik. Snov je zelo strupena, vnetljiva dn eksplodira zaradi tekočega fosforovega vodika, ki se poleg plina tudi razvija, zlasti v mokri zemlji. Znane so tudi posebne, patrone, ki jiih vžgemo dn potožimo v rove, da se iiz njih razširi fosforov vodik (Kemocid patrone). Proti voluharju si pomagamo še z izpušnimi plini bencinskega motorja, ki ga pustimo teči v praznem teku. Pri tem se rOvi napolnijo s strupenim ogljikovim monoksidom,, ko izpušno cev motorja podaljšamo v rov. Za plimjenje vsakega norva je dovolj, če motor teče kakih 5 minut. V težjih tleh je učinek boljši kakor v lažjih. Neuspeh z izpušnimi plini je mogoč Ile, če rov pohodimo ali povozimo dn ga s tem zapremo. Zalo dober način zatiranja voluharja je škropljenje z endri-nom. Ker pride voluhar ponoči na površje, se zastrupi, če poškropimo ‘s travo zaraslo površino. Na hektar rabimo 21 sredstev, ki ga razredčimo v 600 — 800 1 vode. eKr pa je to sredstvo zelo hud strup, ga smemo rabiti lev ograjenih nasadih, kamor živali dn nepoklicani iljudje me morejo. Za nakup je potrebno dovoljenje občinskega sanitarnega inšpektorja. Zato je uporaba en-dniina na majhnem vrtu, zlasti kjer so domače' živaili skoraj izključene. S pastmi poilovtimo voluharja poceni, preprosto in uspešno. Zlasti za majhen vrt je priporočljivo, da sami nastavljamo pasti. Važno je, da nastavimo past v naseljene rove, 'ki jih odkrijemo s .palico. Ko odkrijemo tak rov, vanj dovolj globoko porinemo past, da so storite klešče dn sprožilec, pero pa naj bo zunaj rova. Pasti so .različnih izvedb, vse pa dobro delujejo, če jih pravilno vložimo v rove. Po mnogih vrtovih opazimo križnolistni mleček (Euphorbia lathyrds), strupeno rastlino, ki naj hi odganjala vdlhiharja. Številni . vrtalki ga imajo posajenega l.n nimajo nobenih težav z voluharji, drugi pa nimajo z njim nobenega uspeha. Kriižnofctni mleček ima namreč poseben vonj, ki odvrača voluharja, da se odseli na sosednje površine. Brez prave koristi je tudi .postavljati mrežo, razbito steklo ali kamenje Okoli korenin. To je cello škodljivo, ker ovira korenine v rasti. Navedel sem nekaj sredstev, ki so zoper tega izredno trdoživega škodljivca, vendar ugotavljam, da so naše Kmetijske trgovine žal zelo iskromno založene s temi sredstvi. Brž ko ugotovite, da si je voluhar na vašem zemljišču uredil trajno .bivališče, mu napovejte vojno. Pri tem pa preizkusite vso potrpežljivost dn se poslužite 'tistih sredstev, ki so še na voljb. Janez ing. Vertačnik Občinski odbor Rdečega križa Šentjur pri Celju obvešča občane, da organizira krvodajalsko akcijo dne 10. avgusta 1982. Odvzem krvi bo v Zdravstvenem domu Šentjur pri Celju od 6.30 — 14. ure. Prosimo vse občane, da se te humane akcije udeležijo v čim večjem številu. Občinski odbor RK Šentjur pri Celju Goba je zrasla nekje na Kozjanskem in je tehtala natanko 1,10 kg. Našel jo je uspešen gobar Vinko Lubej in pravi, da bo ob zadostni količini vlage in sparine gob še veliko. II. šentjurski kolesarski dan Kar 121 šentjurskih občanov je v nedeljo, 30. 5. sodelovalo na množični rekreativno kolesarsdji prireditvi, ki jo ije že; drugo leto organizirajta pod pokroviteljstvom Obrtnega- -združenja ZTKO Šentjur. Kljub hladnejšemu vremenu so udeleženci brez težav premagali 50 km dolgo pot jz Šentjurja preko Šmarja, Sodne vasi do Gorice pri Slivnici. Pisana kolesarska kolona je na celoti poti zbujala pozornost. V Gorici sta tamkajšnja KS in TVD Partizan kolesarjem pripravila prijazen sprejem in toplo malico. Ansambel Vinka Cvertle-ta pa je poskrbel za praznično vzdušje. Hladen deževni piš je zagrete kolesarje, ponosno okrašene z ličnimi spominskimi kolajnami, sicer kmalu razgnal, pa vendarle ne teko hitro, da ne bi uspeli skupno skleniti: Prihodnje leto se spet srečamo! Franc Kovač CERKVENI TURN V NOVI OBLEKI 1 - ^:.:Äs..-.äwÄv.-.-.-WvI‘...- '<-.v.v.vÄ'.v...".-Ä-.vX'ow.>'..'.'.-.v.'.-.-....'.-.-.. '.v.v.v.v..: I -'■■■ lili Sl: ■ • •• s •% X ^ v .\ g if äI m ; W '■ : REZERVNI DELI - AVTOMOBILI - SERVISI 1 II v;; ■ CELJE, LJUBLJANSKA T1 iafiP111 . •••• x : ■ VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ AVTOMOBIL, VAM »AVTO CELJE« CELJE NUDI V PRODAJALNAH: CELJE, Ljubljanska 11 CELJE, Ipavčeva 21 LJUBLJANA, Frankopanska 5 RADEČE, Titova 29 VELENJE, Partizanska 3 ŽALEC, Cankarjeva 7 V bližnji bodočnosti tudi v ŠENTJURJU PRI CELJU Gladilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov. Uredniški odbor: Glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdäski; Jano Kogovšek — splošna problematika — mentor dopisnikov; Franc Skoberne — delo KS in OZD — fotografije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; lektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Ulica Dušana Kvedrova 2, Del. 741-371, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodv št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.