Razgled. Hrvatski učitelji in uradaiki so sklenili na svojem zborovanju, da zahtevajo zvišanje temeljnih plač za 100 % in podelitev 100 % draginjskih doklad. Madžarski napuh. Med tem, ko so se Nemci vsled dogodkov v Bolgariji že precej streznili, ostali so Madžari še vedno trmasti absolutisti. Zlasti Tisza »kralj Puste«, se še jako repenči: Srbijo hoče kar zmečkati in svetu napoveduje smešen boj, da imajo Madžari še moč, vse zdrobiti, kar se njih gospodoželjnosti upira. Možu je najbrže ušla novejša madžarska zgodovina čisto iz spomina, pozabil je popolnoma na leto 1849. in Vilagoško kapitulacijo ter misli, da se bodo ogrski Slovani tudi še borili za povečanje madžarskega globusa, ki bi pa v resnici ne smel segati dosti iz okvirja »Puste«. Sedaj sicer poskuša stari lesjak Karolyi nemadžarske narode z neko navidezno avtonomijo preslepiti, ali jako dvomimo, da bo kaj dosegel, ker madžarskim obIjubam nihče več na Ogrskem ne verjanie, to je »nulla fides«. — V .začetku vojne so Madžari in Nemci tulili »Eljen« in »Heil«, a sedaj jih čaka Unheil. Naučni minister je imenoval Ladislava Pazdireka, profesorja na državni realni gimnaziji v Gradcu, za strokovnega nadzornika za risanje na ljudskih šolah, dekliških licejih in učiteljiščih na Koroškem, Kranjskem in Stajerskem. — Delavska šola na Dunaju. Po štiriletnem presledku se zopet otvori na Dunaju delavska šola. Pouk bo trajal od srede oktobra do maja. V učnem načrtu so predavanja o narodnem gospodarstvu, zgodovini, socializmu, socialni politiki, strokovni organizaciji itd. Delavsko šolo bodo smeli posečati vsi organizirani delavci in delavke. — Sociolog in filozof Siinmel umrl. V Strassburgu je nmrl profesor dr. Simmel, eden najpomembnejših filozofov in sociologov. Pisal je mnogo in na raznih popriščih. Zanimal se je za politiko, soeiologijo, verstvo, politiško zgodovino, uinetnost in literaturo ter povsod na prav strokovnjaški način obdeloval zamišijene, dobro preštudirane stroke. Veda izgubi z njim znamenitega zastopnika. — Slovansko časopisje pred vojno. Leta 1913. je izhajalo 214 ruskih, 156 čeških, 712 poljskih, 413 srbohrvatskih, 359 bolgarskih, 138 slovenskih, 74 siovaških, poleg tega 278 ruskih časopisov; dnevnikov je izhajalo 42 srbohrvatskih, 378 ruskih, 87 poljskih, 23 bolgarskih, 7 slnvenskih in 4 slovaški. — Nemško vseučilišče v Belgradu? »Novine« pišejo: V Belgradu se vrše od 30. septembra do 12. septembra vseučiliški tečaji. Prirodoslovno filozoiska skupina: vseučiliščni prof. dr. Richard Wettstein vitez \Vesterheimski in vseuč. prof. dr. Christian vitez Ehrenfelski. Zedinjene države severoameriške: prof. df. Eduard Briickner. Problemi iz vsemira: prof. dr. Viktor Conrad. Zanima nas, v koliko bodo razširili ti »vitezi« kulturp v Srbiji. — Tako pojmujejo Nemci dandanes samoodločbo narodov. Kot je razvidno iz liste profesorjev, so nastavljehi sami nemški bratje. Srečna Srbija! — Darilo Cehov. Povodom svetovaclavskega dneva je nabrala Praga po cestah 90.000 kron za Ceško Šolsko Matico in za Ceško srce.