a* dsn dobtvaa* ...
(J 'O T	IA1 OD
f
Ji GLAS
ClTAJTI,

No. 184 — &te\
-J § -
%'AE ZANIMA
99
Ust slovenskih delavcev y AmerlkL
Reentered m Second Glass Matter September 25th 194« »A the Post Offie e at New York. N. Y-, under Art of Congress of March 3rd« 1819.
BUY07ZI
WAR BONDS

• - ^VOLUME LIL - LETNIK LIL
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 20,1944— SREDA, 20. SEPTEMBRA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
O*
OKOLI OBRAMBNEGA ZIDU
Na Holandsko prihaja po zraku vedno več vojakov onstran zapa-dnega zidu. Angleška oklopna armada je naglo vdarila skozi Ho-Iand>ko ter osvojila velevažno železniško križišče Einhoven s pomočjo zrarne armade. ki je že prej imela mesto večidel v rokah.
možje, žene in otroci brez vsakega orožja, so držali več skupin Nemcev, ki so jih izročili za-i vozniškim padalnim četam.
Prednji oddelki ameriške prve ajmade so \korakale v Dueren, 20 milj od Kolina. Dneren neprestano bombardira artk'erija ameriške ar-ma<le generala Ilodgesa.
Tekom bojev so velike ameriške leteče trdnja-ve »bombardirale ceste in železnice, ki peljejo iz
notranjosti Nemčije proti fronti.
*
Poročilo s fronte naznanja, da je druga armada generala >ira Miles C. Dempseya včeraj napredovala »i 7milJ -kozi pokrajino, ki so jo večinoma očistile Nemcev ameriške, angleške, | olj-k e in liolandske pad»i>ne čete in da je odda-ljena samo ^e tri milje od Xijmegena ob RenL Ves dan >o prihajali celi vlaki zračnih transportov in jadralnih aeroplanov z vojaštvom in vojaškimi potrebščinami v okolico Eindhovena, ^Xrnheima in Xijmegena.
I nited Prt-^a poroča, da jv ameriška zračna
armada, ki m- Je razstavila ob severnem kan-j Amerikaiiei zavzeli Brest «'U zaipadnega vidu. kakor tudi za oibrambno cr-
t k, »nlr.iala «»k«M 70,000 X^nr^ v za|ui<lni Ilo ! M*v*>e utrdbe okoli francoske bojne Inke iand»ki.	Bn^t so Amerikanci na zapadni strani razbili
Pri Xu:i),-rr!iu -o zavcziiUko padalu*. wte o- na ^^h krajih in so zasedli zapadno predme-koli 1 '2 milj onstran K levo. ki leži <>b M-vrnu-m | Roeouv ranče. Xemška časnikarska agentura koii-ii zapadn.-ga zidu ali Sieirfriwlovo Trte. Š	poroča. da je general Hermann Bernard
tem .ii* ; . r»,;:<o dcMm krilo zelo ogroženo in za-1 Remeke z ostanki svoje armade zapustil Brestf \ "zniki lahko v-ak ča- vdrejo v industrijske:'" ** umakni* na lir ozon polotok, južno od kraje v dolini Rene.	< Bros t o.
>	1	v
Nemški radio |mvp»ča, da mi ameriške zračne! čet i* vdpV v Eindlioven. ki je veliko železniško i K«aei so razstrelili vse mostove <"cz Viliemi-kri/išr«« < III.inm prel»tvaloi, od severa. Angle- nin kanal severno od Eindhovena na Iloland-/l pa O'l .m^ozapada. Nemški radio naznanja,!skem, toda ameriški iiržinirji so naglo postavili da divjajo zv!o hndi l>oji okoli Amheima in [mostove, čez katere so drvili tanki in trnki z
Nijmegena.
Neninka časnikarska agentura DXH naznanja. da so zopet pristale zavezniške pndalne č«'te v provineah Utrecht in (iolderland, takoj r »»verno in scvrovzhodno od Arnbeima in Xij-
vojaštvom in vojnim matorjalom.
*
Prva ameriška armada naglo prodira •severno od Aaachena. Zavzet jo bil Sittard. 12 milj severovzhodno od Maastrichta in poldrugo mi-" i ti a. Nemški radio-talno povdarj;3. kako ve-lljo od nemške moje. Sittard so Amerikanci za-lika zav«'7ivska zračna armada je pri-tala na vzeli v pondeljek ponoči, pa so bili pregnani, Ho!and-k«-m in kako neprestano padajo z neba pa so se vrTiili s pomnoženo silo in so mesto vojaki in voini materjab	j naslednje jntro zopet zavzeli.
Neko poro'ilo s fronte pravi, da Jloland-	*
ri prekosili Franeoze z navdušenim sprejo-j Ameriška prva armada je vjela 180,000 Xem-u.om zavezniških osvobodilnih č<4. Holandski cev in zadnja dva tedna po 2000 na dan.
Za Roosevelta
Finska podpisala z Sovjetsko Rusijo
Včeraj je bilo v Moskvi podpisano premirje med Rusijo in Fnsko in poslujoči finski ministrski predsednik baron Ernst von Bora je po radio finskemu prebivalstvu sporočil, da so pogoji najhujši v zgodovini
Finske.	7,-:-TT
Za zaveznike je premirje
Pogoji premirja vsel>ujejo ,»odpisal general Andrej A. 23 to<-k in najvažnejše so lia-! ždanov. za Finsko pa vnanji *h«lnje:	| minister Carl J. A. Enckell.
1.	Finci se morajo takoj uuia-!---
*» niti na mejo iz leta 1940;	kupite en -extra- bond danes
2.	Pristanišče Pet samo, ki'
pozimi ne zamrzne, mora Fin-| ION ANTONESCU ARETIRAN
ska prepustiti Rusiji;
Eden največjih listov Ob Pacifiku oregonski "Journal", je naznanil, da »bo v sedanji predsedniški kampaniji podpiral predsednika Roosevelta.
44Journal", ki je leta 1940 podpiral Willkie.ia, pravi:
"Ker 'bo vojno >še treba iz-vojevati, ker bo treba staviti mirovne pogoje in ker ameriški narod' čaka na oznanilo zrnate, je "Journal" mnenja, da ameriški interesi zahtevajo zopetno izvolitev predsednika Koose-velta."
3. Polotok Porkkalaiob Fin i skem zalivu z obsežnim zale-
najem za
djem dobi Rudija v 50 let;
4.	Letališča v južni in jugo-zapadni Finski l>odo dana na razpola co za vezn i^ko rn;
5.	Finsko trgovsko ibrodovje bo dano na razpolairo zaveznikom:
6.	Fin«ka armada mora biti postavljena na mirovno stanje;
7.	Nemška armada na Finskem mora biti razorožena;
8.	Finska bo plačevala sovjetski Rusiji $300,01K),000vojne ocVškodniue v dobi šestih let.
Von Born je rekel svojemu naročiu radio: *4Skušati moramo ograditi pvojo bodočnost na tem. kar nam je ostalo. Sosedje Rusije «*mo in na to moramo vedno računati. Oas zaceli vse rane."	,
V Moskvi pa v bolnišnici leži na f^mrt »bolan finski ministrski predsednik Antti HoHt-zeifcl, ki mu ni znano, da je bilo
Ruske vojaške oblasti na R<n-munskem >o pričele loviti vojne ! zkx'-ince in so aretirale deset večjih o-i škili zločincev, 5 ru-nrimskih in |>et nemških. Med njimi sta "najodličnejša" bivši ministrski predsednik maršal Ion Antone^cu in dr. Kari Clodius. nemški gospcnlar^ki
tiers te nberg, poveljnik nemške zračne čile na Ruraunskem in general Stagel. ki je bil poveljnik v Varšavvi leta 1940.
la Draže Miliajloviča v Valje-vu. kjer jc živel pod nemškim varstvom.
Mihajlovičev sin ujetnik partizanov
•Jugoslovanski radio je naznanil, da je osvobodilna vojska izve«leuec na Riuminskein. Vsi j maršala Tita vjela si-na genera so bili takoj prijeti, ko je kralj Mihael strmoglavil Antone^o-vo vlado in je nag-lo prišla v Bukarešto rdeča armada.
Poceg iVntonesca, ki je bil mini stre-ki predsednik, vnanji minister iu obramb-ni minister in dr. Cloilius soibili aretiram še: Bivši ruraunuski podpredsednik Mihail Antonescu, ki ni v suroilu z maršalom Antone-sconi; bivvi vojni minister gen. Pantazi; bivši policijski nadzornik VasDin; bivši prefekt hnikar^e policije polk. Geo. Ele-ftrescu; general Hansen, načelnik nemške misije na Rn-
Rusi se bližajo Rigi
Tri mogočne ruske armade so včeraj osvobodile 2800 mest. trgov in vasi v svoji veliki ofenzivi proti Riffi in v namenu, da odrežejo vse nemške dvizije v baltskih državah. —Taneni in infanterijski oddelki so oddaljeni od Ritre samo se sedem milj.
rfdenjeno premirje. (Zadnje po- nranskem; admiral Nia-lessen, ročilo i® Moskve pravi da. se je' clan nemnkegu generalnega onesvestil.	štaba na Bwnunskemj general
Vojaška vlada za Nemčijo
V pondeljek je bilo naznanjeno nemškemu narodu, da je bila za osvobojena nemška o-zemlja postavljena zavezniška vojaška vlada (Allied Military Government—A MO) pod vrhovnim zavezniškim poveljnikom gOneralom D wight D. Eisenhower j em do časa. ko »bo postavljena v Berlinu: vlada, v kateri lK>do zastoipane Amerika, Aji-glija in Rusija. Nemškemu narodu je bilo naznanjeno, da je prvi cilj vojaške vlade uničiti narodni socjalizem.
V	zapadni Rlimunski so Rusi in Rumimci prekoračili reko Mures in po njeni dolini prodirajo proti Obsežnim madžarskim planjavam. Zavzeli so Ti-misoaro, 340 milj južno od Budimpešte in 72 milj od Beograda.
Berlin naznanja, da j«1 rdeča armada postavila močno oporišče na zapadr^m bregu Visle nad Varšavo.
V	-svojem dnrvnem p«»velju marša] Sta'in |x»frjujo prejšnje nemško poročilo, da ^o Rusi olmovili svojo »f«*nzivo s (>-> divizijami — ffcJO.OOO vojakov —! ob Baltiku. Xa 200 milj dolin' fronti v Pjstonski in Letski tri rusike armade — piva, druga in tretja baltska armada — pobijejo po 3000 Nemcev na dan in predirajo proti Baltiku.
Prva baltska armiwla generala Ivana C. Basrramiana je po štiridnevnih lindih bojih največ napreilovala jugovzhodno od Rige. Prt strmci je Xemee iz močno utrjene črte ob rekah TJehipo in Momol in zavzela BaUfS'ko, milj južno od Riire„ ikjer je nemško vrhovno poveljstvo svoji annadi ukazalo, da vzdrži do zadnjega moža.
Od Baurske so tanki, artileri-ja in infant or i j a pod S3 poveljniki prodirali pT-oti severu in so pregnali Xemce z močno u-trjene črte ob Knistpils-.Telga-va železnici in očistili 43 milj železniške proge med Daudzevo in Ioeavo ter za\-zeli Kekavo, sedem milj južno od let-ske.ga ghivnega mesta.
Xa južni fronti je druga u-krajinska armada maršala Ro-diona J. Malinovskega vdrla v nižino pred madžarsko mejo in zavzela železniško križišče Ti-mi^oaro, od koder moro prwli-rati v severni smeri proti Budimpešti, ali pa v jusrozapadni smeri proti Beogradu. Pri Ti-mioaii (Temojšvaru) so Rusi oddaljeni 18 milj od rumnnsko-jugoslovanske meje. Berlin po-roča, da so ruske prednje straže že vdrle na Madžarsko pri Aradu. 2G milj severno od Timi-soare, toda Moskva tega še ni potrdila.
Moskva ludi molči o bojih o-koli Varšave, Be ribi pa poroča, da Rusi uporabljajo nove "Stalinove okiopne avtomobile" in da s o prekoračili Vi9do severno od Varšave. Poljsko poročilo pravi, da imajo Rusi pred Varšavo okoli 1.000,000 vojakov, kar vse pomeni, da bo poljsko glavno mesto v kratkem o-svobojeno.
Najhujši boji se bije jo v oko-
POLJAKI V RDEČI ARMADI
Poli
i?ka armada, ki se p<djsko mesto.
bori na strani rdeee armade, ponosno koraka v neko osvobojeno
K AKO SO NEMCI BEZALI IZ PARIZA
Ameriški vojni poročevalec Ganit MacGowan je bil v nemškem ujetništvu v Parizu, ko so Nemci pričeli odhajati iz Pariza čn njihov beg popisuje naslednje:
zdi,
— Čudno se mi zdi, pred manj kot enum mesecem sem gledal Xemce jesti in piti v Parizu — zadnjo noč sem videl na eni sami mizi, okoli katere so sedeli Xemci, 14 steklenic šampanjca.
Ono noč so bile pariike ulice puste, kakor bi strašilo po njili. Trnki so stali pred Ritzom na Place Vondome, nemški tajniki pa so nemirno letaki po stopni-\~xh, noseč listine in spominke v kovČegih.
Povelje zapustiti Pariz je prišlo naglo; nemški etaetniki niso mogli verjeti, ko je prišlo povelje, da morajo pospraviti iu da naj vso svojo težko prtljago pošljejo v Berlin. Do zadnjega so verjeli firerjevemn sporočilu, da se fronta v Xor-mandiji drži, da je 'bil zavezniški predor samo nemška zvijača, da pustiti armado generala Pattona skozi in da bo uničena.
Dolge vrste vojaških (avtomobilov so celo noe drdrale po pariškili ulicah. Mostni prebivalci so moarli bili z ulic ob 10.30.
Celo noc sano slišal streljanje. Pozneje smo slašali, da yo Nemci slepo streljali v sence, ker so za vsakim voglom pričakovali čakajočega mnquij-a.
Celo noč sem cul: v sosednji soibi v majhnem hotelu na
lici Rige, kjer je armada gene- Montmartre je spal nemški
rala Bagramiana že prišla osem milj do glavnega mesta Estonske. Rusko oklopne divizije drvijo ob Dvini proti Riškemu zalivu.
Izruvana drevesa
V treh dneh so delavci cestnega urada odipeljali 5012 dreves, ki jih je podrl siloviti vihar v četrtek prejšnjega tedna.
častnik. Dobili smo povelje, da se moramo iskupno z Nemci u-makniti v sredino in na severovzhodni del mesta in biti pripravljeni, da zjutraj odpotuje* mo.
Prizori po cestah, ki vodijo iz Pariza proti vzhodu, se nikakor ne morejo primerjati s prizori, ko &o leta 1940 na vrhuncu svoje glave korakali proti Pari-
pine, ostanki nekdaj- ponosnih polkov; bili so topničarji brez topov, infante risti brez pušk, letalci brez aeroplanov, oklopni grenadirji v kmečkih vozovih in elitna garda na kolesih.
Kar so imeli motornih vozil, so se polomila in so ovirala u-mikanje. Bil je krasen dan in le sreča za Nemce, da so bili naši letalci zaposleni kje dru-gje. Hiteli smo mimo ropotajočih tankov, ki so izpiiščali gost črn dim, kar je značiio, da so rabili nadomestno kurivo.
Karavana se jo razšla pri Chateau Tliiery. Nemškega vojaka. ki me je straži!, sem prosil, da bi ismel obiskati ameriški spomenik iz zadn je vojne Tia hribu nad mestom. Stal sem odkrit in moJil. da našim vojakom ne bi bilo več treba bojevati se po gozdnatih pobočjih, globokih dolinah in po hribih ob Clie-min des Dames.
Moja molitev je bila vsliša-na; general Patton je s svojim naglim prodiranjem ob^el stare postojanke in četudi so morali Francozi kopati postojanke, niso bile nikdar rabljene.
Pri Chateau Thierry sem videl zadnje ostanke nemške vojske. Izgledalo je, da je tam vsakdo počival, četudi v mestu ni bilo živeža; vojska je pojedla vse kot kobilice. Opoldne smo kosili v njeflci olbcestni krčmi; konserzirane jedi, ki smo jih prinesli s se*boj. Krčmar pa nam je dal pivo, ki ga pa ni bilo mogoče piti.
Uverjen pa sem, da je »bilo dovolj živeža in pijače za naše vojake, ki so prišli v Chaten Thierry. Francozi so imeli vse skrito pred Nemci.
Pariz je foil zopet osvobojen, ko sem šel skozi mesto na poti
Deweyjev vlak v koliziji
Republikanski predsedniški kandidat in njegova žena sta bila nekoliko pretresena in prestrašena in nekaj njegovih spremljevalcev je bilo ranjenih, ko je Deweyjev posebni vlak zavozil v neki osebni vlak blizu Castle Rock, Wash.
Governor in njegova žena nista bila poškodovana, pač pa je bilo poškodovanih nekaj časnikarskih poročevalcev in železniških uslužbencev.
Dewey se je svojim spremstvom odpeljal z avtomobilom v Portland, Ore., "kjer je sinoči govoril.
au. Bile so tesno (stisnjene sku- v London. Mesto Nemcev v n,-
NEKRVAV PREOBRAT NA BOLGARSKEM
Danes je mogoče povedati, da je 9. septembra ponoči nek 18 let star boJgarski partizan s puško v roki vstavil princa Cirila, regenta in strica mladoletnega kralja Simeona II. in ga pripeljal v vladno palačo, da je podpisal 3istino, s katero je potrdil vlado bolgarske narodne fronte ministrskega predsednika Kimona Georgijeva.
Partizani so obkolili vladno palačo in so aretirali vse mini stre, ki so ravno bili na seji. A-retiran je bil tudi bivši ministrski predsednik Bogdan Fi-lov, eden izmed treh regentov.
ni formah po ulicah in nemških koles po ulicah, so bile vsepo-vsad ameriške uniforme. Mesto je bilo sicer pod vojaško vlado, toda ta vlada je ibila prijateljska. Vendar jedi je bilo težko dofbiti, še težje, kot pod nemško okupacijo, kajti tedaj je cvetel črni trg in je vsakdo, ki je imel dovolj denarja, mo&el kopiti, kaT je hoteL
Ko sem zaostal za bežečimi Nemci, sem vide*, kako so gnali govejo ©m® %	_
WEDNESDAY, SEPTEMBER 20,1944
T-T
GLAS NA
S&Bt —' SB
51st Year
u> un fttii usr ka kboIm držati av nnnrn
•7-—; ZA POL UBTA »840; ZA OHTRT UDTA 12.—.
Oljkine vejice
Sedaj, fco je vojua za Nemčijo izgubljena in «ko je popolni poraz nacijev zagotovljen, je tudi nemški kapital, ki je osredotočen v nemških mednarodnih "kartelili", pripravljen žrtvovati svoje pokorne sluge — Adolf Hitlerja Hermana Goeringa in Josip Uoebelsa.
Omenjeni monopol nemških mednarodnimi kartelov se je namreč wveiil, da zanj ni več nade, da fci kedaj zadolbil kontrolo svetovne trgovine potom umorov in vojne. Radi tega je sedaj pripravljen razpravljati in tudi skleniti mir z aflgleskiini in našimi istovrstnimi podjetji.
Nekako pred pertimi leti so ne«i»ki lastniki kartelov pričeli z svetovno vojno v namenu, da dobijo na ta način saj 51 od-siotkov ikontrole nad svetovno trgovino in dobički, toda sedaj s«* javlja, da so nemški velepodjetniki v Porurju in tudi oni v Hamburgu in Bremenu pripravljeni na <to, da se zadovoljijo z manjšim sodelovanjem z angleškimi in tudi našimi velikimi podjetij.
Vsakdo se še spominja dobe, ko so angleška velepodjetja posla ta Chamfcerlaina k Adolf u Hitlerju, da potom njega pomiri nemške podjetnike, — in sedaj je prišel čas, da nemški podjetniški monopol predHaga mir svojim »tekmecem na sveto vnem trgovišou.
Pred nekako dvema ali tremi tedni, je naše časopisje javilo, da sta prišla v Basel v Švici, nemški diplomat, Franz von Papen in dr. Walther FTnrik, predsednik Tiemške Reichs-hartke, kjer sta se slncajno sestala z imenitnimi "inozemei". Tako je prišlo v javnost prvič povsem novo ime nemškega vo-rloitelja, kar zopet znači, da se je vodstvo prave vlade v Nemči ji povsem spremenilo.
Dr. Funk, predsednik nemške Reiclisibanke, je bil dosedaj nevktoii, in splošnosti nepoznani predstavnik nemške ekonomične sile, kajti v kolikor pride splošna javnost v poštev. bila je njegova dolžnost ostati v ozadju. On je druge vrste človeik, kakor notoričen Hjamraar Sohacht, toda on zna govoriti na kol-I h te ralni način o dobičkih, kajti v tem pogledu je 011 svetovna avtoriteta,	, 1
Fraz von Papena ni treba predstavljati splošni javnosti, kajti ves svet ve, da je on one vrste podgana, ki je vedno ob pravem času ostavil potapljajočo se ladijo in se rešil na dingo, ki je še bila aa površju vode. On je bil vedno v družbi največjih lopovov in največjih goljufov svetovnega monopola trgovine, medtem ko je istodobno bil tudi v direktni zvezi z podtalnimi naeijskimi gangsterji. Leta 1916 je bil v New Yorku kot nemški diplomat, na kar so ga priseljniške Oblasti depor-tirale, ker se je dognalo in potom zvezinih oblasti tudi neopo-rekljivo dokazalo, da je bil v neposredni zvezi z razstrefcami na pomolu Big Tom v Jersey City, N. J. m v Kingsland. Toda to njegovemu nemškemu ugledu ni škodočalo, »kajti potem, ko se je moral vrniti v Evropo, postal je vedno dobrodošel gost v znani "Clivden House", ki je iast znane Lady Astor, kater« ga je nazivala "svetovnim" človekom.
Toraj dr. Waither Funk in grof Frane von Papen sta prva dvm "svetnika", ki prinašata sedaj -svetovnemu podjetništvu oljkino vejico in javljat* da se bode nemški podjetniški monopol zadovoljil z manj nego petdesetimi odstotki svetovnega dobička. Seveda, Walther in Franz, nikakor nista zastopni k A nemške poulične druhali. pač pa vse dostojno 111 ugledno mmsfeo IjmKvo, katero želi, da se doseže konec prelivanja krvi in da »vlada zopet mir in red — kakor po prvi svetovni vojni ...	" *
L. UM
BALKANSKA ZVEZA IN RUSIJA
(Napi? a I Donald Bdi
» •

a JL
imajo velik uspeh
1 e

Brza osvoboditev Francije je nekolik*o zasenčila dogodek, velikega zgodovinskega pomena — osvoboditev Balkana. Ruski pobod osvV>bojnje te dežele ne le nemškega jarma, temveč tudi njih lastnih vladajočih klik, ki niso bile nikdar po duhu oddaljene od nacizma. Badi tega je to, ikar se dogaja, re-volucijski pokret, ki bo na kontni mojega razvoja /pomete! s takozvano balkanizacijo držav na jugovzhodu Evrope.
Kaj to pomeni, bo morda marsikdo spregledal. Mnogo Amerikancev si bo mislilo — kaj nas briga kaj se godi tam v mali Bolgariji z njenimi 7 milijoni prebivalcev, ali Grčiji, ki jih tudi nima več, ali celo Albaniji s kon^ij enim milijonom? Tndi Rumnnaja, Madžarska in Jugoslavija, vsaka s približno 15 milijoni prebivalcev ise zde nevažne za ustroj bodočega sVeta.
Toda to so stare ideje. Balkan kot politična praznina in vir neprestanih težav in skrbi za Evuopo in svet se ne bo več pojavil v povojni dobi, kajti v teku je revolucijonarno gibanje, ki bo preustrojilo »ves ta prostor od več kot 60 milijonov duš. Pričakovati nnora-mo, da se bo rodila balkanska federacija, ki bo pottenc.ijalno mogočnejša od Francije, kij ima 212 kvadratnih milj in le 42 milijonov prebivalcev. Ta k a država pa bo dovolj silna, d» .postane važna za vse velesile, in tudi za Afmeriko <samo.
(Morda bo kdo trdil, da je prebivalstvo Balkana izključno tk*rneČko in da njeno zaostalo prebivalstvo ne utegne igrati nobene vloge v zidanju novega sveta. Toda nikjer ni rečeno, da bodo te dežele ostale na isvoji sedanji stopnji raavo-ja. To je bog.-|t svet — z bogatimi ležišči premoga, železa bakra, mlangana, kronia, živega srebra in petroleja.
Vrhu tega pa so balkanski narodi čudovito spretni delavci. Na noben način niso manj spretni kot ruski mužiki, katerim je -svet tudi1 odrekal in-dmstrif>»k»e spodobnost«, ki so pa pokazali celem svetu, kaj je možno ustvariti v teku komaj dveh desetletij. Sicer pa tudi ni res, da na Balkanu ni industrij. Rudarstvo je že zdaj zelo razvito, andustrijalizacija je že na potu, a tekom vojne so Nemci prene>ii v balkanske kraje tudi precej svojih industrij, deloma, da se izognejo letalskim napadom, deloma ker so hoteli na licu mesta predelati izkopano rudo, in da izkoristijo lokalne delavske stile.
Kdino-le od poKtične in socialne stroktwre 4eb dežel je odvisno kako hitro bo napre dorala industrializacija teh defcpl. Dokler je bilo ta 6 različnih in antagonistienih držav. »o bile seveda le igrače v rok*h -velikih sil. Ko je bila Turčija izpodrinjena iz Balkana je naspala rivaliteta med Avstrijo rn Rusijo, ki je povzročila prvo svetovno vojno Povlediiic« je bila, da sta bili obe potisnjeni iz Balkana ven, a na njuno mesto sta stopile Francija. Italija in Nemčija. Pakt v Muenchenu je pregnal Francijo. Ohamlberl in-ova garant ija Rumjunija je bil poiskus Anglije, da «i pridobi nekaj kontrole na tem ozemjju, toda poskus se ,je ponesrečil. Zdaj
je bila .izločena Italija s svojim polomom. Nemčija, ki je prišla na Balkan kot naslednica Avstrije, bo v nekaj tednih popolnoma poražena in bo tudi izginila iiz pozorišča. Neizogibno je vsled tega, dt* bo Sovjetska Unija prišla na Balkan kot 'vodilna sila.
Kar je ogromme važnosti — velika iin značilna sprememba — je to, da topot vodilna vloga Rusije na Balkanu ne bo imela nobenih nasprotnikov. Od turških časov sem bo to prvič v zgodovini, da na Balkanu ne bo nasprotujočih isi vplivov, izzemiši morda Grčijo in Egejske otoke. Nemčija in Italija bo^ta definitivno iz-podrinjeni. Francija bo imela dovolj skrbi, da si obdrži svojo pozicijo kot. kolonija In a država, Anglija pa na Balkanu ni nikdar imela toliko .interesov, da bi radi njih utegnila tvegati sipor z Rusijo. Zedinje-ne I>ržave pa tudi ne bodo šle tekmovati s Sovjeti v ozemlja, kjer nimajo nobenih drugih trgovskih interesov kot numrosiki petrolej, ki je le neznaten del petrolejskih polj, ki so pod ameriško kontrolo.
Balkanske dežele pa se sam<e ne morejo protiviti ruskemu vplivu, ne glede na to, da bodo najbrže same rade sprejele ruski vpliv. Runi imajo dobre zaveznike v v>-eh balkanskih deželah. Prvi tu maršal Tito s jm)jiiivi partizani. Potem pride grška EAN„ *labejša, toda čisto sLična Titovemu po-kretu. Na Bolgarskem in tudi v Rirnrani ji obstojajo med kmečkim prebivalstvom močne komunist iene .partije. Kar se Madžarske tiče, pa je brez dvoma, da bodo po vojni velepo-set-va izginila v revolucionarnem pokretu. 'ki bo pometel s fevdalizmom, zastarelo socialno formo, ki ne ho mogla preživeti svoje zveze z Mussold-nijem in Hitlerjem-
Kako ogromna je sila teh re-volncijonamih polfretov na Balkanu, je razvidno iz dejstva, da so jih skozi četrt stoletja zaman zatirali najprej kralji in stare reakcijoname klike, pozne jo pa domači fašisti s pomočjo Hitlerjeve Gestapo. Kljub temiu so danes krepkej^i kot kdajkoli prej. Njih cilj1 ni komunizem, vsaj v pogledu kmetijstva ne, temveč neka nova oblika kmečke demokracije s socijalrzacijo vseh velikih industrij bo do spoja med zahodno demokracijo .in sovjetskim sistemom. Vsekakor pa se bodo o
nikakor ne bodo hoteli doseda njega načina industrializacije, ki je bila le eksploataoija po tujem kapitalu. Ako izrazimo to z drugimi besedami — pričakovati ni priključitve Balkana k Sovjetski Rusiji kot nove sovjetske republike, pač pa, da se bo rodila nova drŽava, tki «e bo naslanjala pred vwm na Rusijo.
'Iz zadnjih dogodkov na Balkanu je razvidno, kako namerava postopati Sovjetska. Ru »ija. Rmminskega kralja, na primer, niso pahnili # prestola s silo, tem-več so ga popravili v .položaj, v katerem mu ni preostalo ničesar drugago kot, da sam svoje ročno previiže nsmor-jeno*t svoje države. Poklicati je moral starega kmečkega vodjo Juliu Mani 11-a in celo pre-ga njenega vodjo numninških
Z I V I IZVIRI
Spiaal IVAN MATIClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početko^ v starem slovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezan*.
Cena $2
KNJIGARNA
SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
konfunistov, ki je danes na čelu rumuiife-ke mirovne delega cije kot miinister brez porfelja. Bolgarska vladajoča klika je sicer poskusila uiti potrebi, da gre Mo pot. toda bilo je zastonj, akoravno Bolgarska dejansko ni bila v vojni Sovjet-tsiko Rusijo. V teku komaj par tednov je Bolgarija menjala svojo »vlado trikrat in je od Bagrianova zlezla do Georgijeva, ki zdaj ne predstvalja pravzaprav le nove vlade, teiifveč že nov režim, ki je popolnoma sličen Titovemu.
'•Dosedanji razvoj stvari je ]K>kazal tri važne posledice rrv skega prodiranja na Balkan: prvič, da so ne pojaivile sldčne vladne organizacije v vseli bal-kanskiih deželah, in da bo Madžarska brez dvoma sledila čim l)odo Rusi zajedli Budimpešto. Drugič, da je postalo Trno Morje rusko jezero. Rusd ne bodo nikdar več dovolili, da postane ruttnunsko pristanišče Constanca ali l>olgarska Varna ali Burgas, izhodišče za novo invazijo proti njenim, pozicijam na Krimu. Tretjič, pa je vpliv teh dej>tev na politično situacijo Turčije.
Turčaja ima skupno mejo z Rusijo južno od Kiavkaza- Na C.meni Morju je bilo dozdaj vedno njogoče poklicati druge pomorske -sile na pomoč proti Rusiji. Toda danes stoje stva ri tako, da Amglija najbrže ne bo več •zahtevala, da obdrži svoje 7iiiožnoi>t.i v ( Vnem Mor hu kajti danes tam ni več no-rTa^lo be 11 ili angleških interesov. Turčija bo v bodoče za Rusijo le »3e mala neprijetnost, ker bi ji ... , - _ .. _ mogla zapreti dohod v Sredo-pirali pred vsem na Rusijo, ker ZPm?ko Morje, toda Rusija bo
mL*ah/\1* V\ KA/4A li^vinli J	^J» _	'
brez dvoma gledala na to, da to nevarnost odipravi, tako ali tako. Turčija si je zaigrala vse možnosti, da bi govorila s poudarkom na mirovni konferenci----Vzroki turškega oklevanja so bili notranji. Posledice bodo pa zunanje politične.
AZGLEDNIK

ITALIJANSKI VOJNI JETNIKI
Več nego pred letom dni, se(lijo. kjer bi se lahko borili pro-je Italija podala na milost in ti Nemcem, ki so sedaj naii in nemilost zaveznikom in javno njiliovi sovražniki, potem—se-
naznanUa vsemu svetu, da se jiin bode pridružila v vojni j»io-ti Nemčiji. Kijub tej, dosedaj klaverni izjavi Italije, j>a imamo -še vedno na tisoče italijanskih vojnih jetnikov v Zjedinje-liili državah, katerih prisotnost ni nikomur ljulba, pač pa dokaj razburljiva, ker je povsem nelogična. Mnogo teli jetnikov so nastanili v taborišču Shanks v neposredni bližini New Yorka in zopet drn-gi so nastanjeni v raznih vojaških tafljorijščili v sosedni državi Kew Jersey.
Prftožlbe radi teli. nedobrodošlih vojnih jetnikov se mno-že dnevno, toda pristojne vla-dine oblasti še vedno izjavljajo, da naša osrednja vlada dosedaj še ni imela časa izdelati posebne odredbe glede teh jetnikov. Ta izgovor ima le neznatno vrednost, ako uvažuje-1110 dejstvo, da je imela za to delo kar leto dni časa.
Položaj je postal tak. da mora vlada nekaj ukreniti, ali pa izjaviti, da njene pristojne oblasti ne nameravajo ničesar storiti. Aiko so polen'tanski vojni jetniki toliko vredni vsled njihovega dela pri vojnih potrebščinah, da se jim prireja razne zaflxive in izlete, 111 da se ji'h drži v Z'jedinjenih drŽavah
veda, naj kar ostanejo pri nas. V tem slučaju pa naj oblasti izjavijo, so li ti jetniki v resnici jetniki, ali pa naši zavezniki.
Tekom minolega tedna se našim legijonarjem prve svetovne vojne ni dovolilo, da bi najeli posebne "Imse" v katerih bi se vozili k svoji konvenciji v Atlantic Citv, toda naša vojna u-prava je primorala isto transportno družl>o, da je morala v svojih busih voziti italijanske vojne jetnike iz nekega taborišča v New Jerseyu v newyorski zoologični vrt v Bronx Parku. To je seveda že višek diskriminacije med razliko potnikov, — oziroma med italijanskimi vojnimi jetniki, in našimi vojnimi veterani iz prve svetovne vojne. In čemu naj Irode italijanskim vojnim jetnikom dovoljeno hoditi po ulicah ter nadlegovati ženske; čemu naj jim bode dovoljeno pohajati v gostilne, tako, da za naše ljudi vsled i-talijanske zalege — ni prostora?
Vsled tega naša javnost sedaj zahteva, da se z omenjenimi Italijani postopa kot z pravimi vojnimi jetniki, ali pa naj se jih neimidoma pošlje domov, kjer naj se bore proti svojim Tirejšniim zaveznikom, oziroma
.	.	iiiii r.,\ \ i v, umu
mesto da se jih oJpremi v Ita- T1J>ni-kim barbarom.
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
"Atlanta Constitution" v At-laiiti, Ga., je dognala, da so se naši "isolacijonisti" dokaj spremenili od leta 1940 nadalje in dostavlja: "Frazo o "naših dečkih" so izumili ljudje, kateri so ponudili svoje ideje in ideale javnosti, in .svoja srca— sebičnosti" . . .
______________ kako m j« tm podražila
fit Ittvfttalto ttadrtttbatad *apir in droge tiskar ckft prtttiMhL*. t* it fjtM Mlgurajo vdno dopofly*aje Bata, lahko gredo upra^ništrn na roka m tam, da imajo redno, če le mogoče, ma-prej yle*eno »eroČBiBO. ALI NE BI OBNOVTLI SVOJO NAROČNINO 6B DANES in ne čakajte na opomin, ker e »tem prihranite upraVništm ncpomsm BirosKf 7
Xova velesila, ki bo mogo čen faktor, vstaja na jugovzhodu Evrope — Balkanska Federaei.ja, /k*i bo pod vodstvom Rusije. Turčija bo pa naj1>rže igrala slično vlogo v Mali Aziji. Tako bo vse ravnovesje sil v vzhodnem delu Sredozemlja spremenjeno.
(ONA.)
GLAS IZ KANADE
Kirkland Lake, Ont. — Tukaj vam pošiljam Money Order $3.50 za podaljšanje naročnine na lisi "<34as Naroda", ker ga rad citam, posebno, ker piše veliko novic iz stare domovine in o splošnem svetovnem položaju in o našem junaku maršalu Titu, kateri je zajel Mihajlovi-čev glavni stfan.
Najlepše pozdrave vsem Slo-ventoem in Slovenkam sirom F. S. in Kanade. Tetoi "GWas Naroda" pa mnogo dobrih naročnikov.
Nkk fi^uua.
44Washington Post", objavila > te dni članek, v katerem razpravlja v.prašanje glede a-meriških sdalnih posadk v Neimčiji potem, ko bode zopet zavladal mir v Nemčiji, da s'e s pomočjo nagega vojaštva prepreči evcntuelna bodoča a-gresivnos?t Nemčije. C lank ar prxle glede tega vprašanja do zaključka, da vojaško posredovanje Zjedinjenih držav v Nemčiji srploh ne bode mogoče, ako bode o tem vprašanju, ko bode nastala potreba naše intervencije v Nemčiji, — razpravljal in debatiral naš kon-gress . . .
Xewy oi šk a *' Da i ly News'' trdi, <la — ako bode F. D. R. zopet izvoljen predsednikom, postanejo Zjedinjene države — ^lnonarhija", in povdarja, da ima naš predsednik štiri sinove: Klliott, Franklin D. Jr.,. Janje* in John A., kateri bi v -lučaju <<lnonarhije,, morali živeti za stalno v geografično pra\iih državah sedanje republike. Tam bii jih državljani mora.li izvoliti govemerjem Tudi bi bilo potreba — tako pravi 44News" — izvoliti je-dnega irmed predsednikovih sinov, prestolonaslednikom, kateri postane naslednik svojega očeta, oziroma "Roosevelt II."
Toda isti list objavlja tndi slike vseli štirih predsednikovih sinov, ki pa jatsno dokazujejo, da fso ti dečki tipični Američani, np pa povsem navadni 44kraljiM . . .
Kupite en "extra" bond ta teden!
BISERI JUGOSLOVANSKIH PESMI NA PLOŠČAH
SONART ALBUM M 6
(Na nemhHsi; Ukor: Daleko m'e moj Split: Domorin! i ljuhavi: Cor f-vz jt-zvr« in Ko lani sem . . .1
MOJKTERSKO DELO GLASOVITE IN SLAVNE PRIMADONE METROPOLITAN OPERA COMPANY, — NAgE
Zinke Milanov
Ker jp 7 i n k a Milanov naš«> gore list. j«- naša ditlžnnMt. da 2 njo bra-limo in ixmaMittno. «1« igramo njene plošre pred Ainerikanci. ki nh»o imsli priložnosti slišati naše ZINKE in naše pe*mf, kakor jili |H»je največja iimetni«-a današnjepa ftisa.
TRI PLOŠČE po 10 INČEV V KRASNEM ALBUMI' S SLIKO NAŠE ZINKE NA PLATNICAH —	65
Vprašajte trgorca v vašem rne^tu. ali pišite na:
SONART RECORD CORPORATION
251 West 42nd Street	New Vorfa 18, N. Y.
Ravno fcaJco naročite iHo»5eo M-IIHT., PREDRAG MILANOV recitira: ''.SJobodi" od Desauke Maksiniovic in "Mi dolaziuio'' od Rev. Drenovea.
i
NOVE PESMI NA PLOŠČAH
V veliko east si štejem, da morem prvi naznanit' tiMottin svojim rojakom p«» ŽdmSenih državah in Knnadl. rtn je pri m^i mofrorp d<4dti SONART ALBUM ŠT. M-6. kHicor tudi DRUGE SONART PLOŠČE. — Pišite na JOHN MARSICH. INC, 463 We*»t 42nd Street, New Yorit 18, New York
WEDNESDAY, SEPTEMBER 20, 1944
ItAlMtLAK tL M
ji
Kanadski festaik
Poročila te ranih naielTriP, kj«r bivajo In delajo Slovenci
Vesti
7JL POBOLJŠAN JE BLAGOSTANJA KANADSKEGA PREBIVALSTVA
Ottawa. — Kanadski parlament, jse je pričel prav resno zanimati za poboljšanje blago stanja kanadskega prebivalstva, in tudi ministrski predsednik Mackenzie King, je sedaj zii to zadevo uprav navdušen. Te dni je namreč izjavil, da »e mora sknbeti za to, da bode v bodoče kar največje število ljudi zaposlenih in da do-*>ivajo po možnosti najboljšo plačo. Tudi se javlja, da bod^ vlada Srbela za to. da !>odo poljedelci doibivali pri mori to dobre cene za svoje pridelke.
Vsled tega hode bodoči kanadski .sooijalni in ekonomični program znašal lepo svoto v znesku tri tisoč milijonov do larjev, od Icatere svote -bodo i-niela podeželna naselja, vasi in mali trgi povprečno več koristi, kaikor pa središča tovarn in ve lfki h trgovin. Vlada v IhkIočc ne bode več podpirala in skrbela za velika podjetja v toliki meri, kakor pred vojno, pač pa I rode .gleda la na to, da *»e življenje in ^blagostanje navadnega človeka in njegove rodbine poboljša potom boljšega zaslužka.
PLAČ? KANADSKIH VOJAKOV
Plače kanadskih vojakov niso slabe, ako pomislimo, da dobivajo dobro hrano in udobna stanovanja" v vojaških taboriščih. Takoj po prihodu novinca v vojaško službo, dobiva povsem navaden "rekrnt" po $1.30 dnevne plare, oziroma vsa kili 15 dni se mu izpJača po $20., o-ziroma po $19 ali pa |>o $20..'i0 — kolikor je že dnevov ta ali oni mesec.
Potem, ko vojak odsluži prve štiri mesce svoje služJbe. se ^ mu plača avtomatično poviša na $1.40 na dan in po preteku nadaljnih dveh mescev, dobiva po $1.50 na dan.
Tekom zgoraj omenjenih mesi-ev se pa po navadi vsak vojatk oženi. V tem slučaju dobiva njegova žena od kanadske vlade po	na mesec in po-
lejr tejra mora tudi njen mož jjwrispevati mesečni znesek sfrJM. ftfod svoje plače za svojo ženo, tako da mu ostane od njegove
SLOVENSKA URA" "AMERI&KA
V PESMARICI
oo fkUritM Me
slovenske pesmi:
Pndoknlr* — oioAi sbor s bari
pteiče na mesec le $22.
Ako pa vojak napreduje, in tudi ako je po>lan s "komando" v neznane um dE raje, se mu plača avtomatično poveča. *
Razlika med civilisti in vojaki na dan izplačevanja je le ta. da morajo vojaki stati v redu; ko je ta ali oni vojak pozvan, da prejme svojo plačo, mora izplačevalca vojaški pozdraviti, na kar dobi denar. Vojaki prav rado "salotirajo" ob takih priiikah. katerim pravijo "pay day parada*®.
Jugoslovanski obiskovalci is Zjedinjenih držav
Iz Kirkland Lafee, Ont., se javlja, da je na dbis-ku Miss Cor-rina Mijatovič iz Madison, 111., in sicer pri stricu in teti, Mr. in Mrs. Ivanu Butorac. Z njo je prišla tudi njena sestrična, Ana Stili novas katera biva svojimi stariši v Sudbnrv, Ont.
Obilo poljskih pridelkov
Ottawa. — Poljedelski izvedenci osrednje vlade djominija, naznanjajo, da se je v vsej Kanadi letos pridelalo raznih poljskih pridelkov v skupni vrednosti $71«,394,000, oziroma, da so in bodo kanadski farmer j i do bili imenovano svoto za svoje letošnje pridelke, kar pomenja, da je vredtoost poljskih pridel-jkov napredovala za 30% v pri-I meri z letom 1943.
Osrednja Vlada tudi javlja, da so se vsi pridelki, vključno pridelke pri živinoreji, izdatno podražili od leta 1940 nadalje; to velja tudi za žito. Vlada je tudi ustanovila poseljen odbor, ki je dobil svoto v znesku 200 milijonov dolarjev v svrho nakupovanja poljedelskih pridelkov za slučaj, ako bi cene pričele padati vsled eventuelnega konca sedanje svetovne vojne.
Vabo sdravstveno stanje v Kanadi iz vojaškega pogleda
Vladi ne zdravstvene oblasti so ravnoikar objavile statistična poročila o zdravstvenem stanju v Kanadi. Iz teh poročil posnamemo, da so zdravstvene oblasti "potrdile*® h kanadskemu vojaštvu 834,113 mladeniče v, — toda 607,164 so jih morale zavrniti, kar je uprav velikansko število nesposobnih mladeniče v.
Iz tega sledi, da zdravstveno stanje v Kanadi, ni bas po-voljno. Mladeniči, ki so se morali prijaviti k naboru, so mladi ljudje, toda kljub temu so jih moral zavrniti kot nesposobne več kakor »tretjino. Med »tarej-šimi ljudmi je t o raj ta primer še večji, toda ti niso bili pozvani k vojaškem službo vanju.
MOJEMU NARODU
Josip Stritar
Marljiva davkoplačevalci v Manitobi
Brandon, Man. — Prvič v zgodovini krkajsnjega mesteca, je davčni urad dobil vse davke za letošnje leto. Davkoplačevalci so prvič tekom zadnjih 40 let točno plačali svoje davke v znesku $34,000 — in sedaj dolgujejo le isvotico $6.—. katero bodo pa tudi plačali pred novim letom.
ODREDBE ZA LOVCE V KANADI
t. PoidriT — moSkt zbor t. Uhko noC — moliti ib»r 4. OtnAkl ivon — m««« nt sbor t. Pomladi)aka — m«4anl »bor, i
bariton mnovpivotn «. Uro L — mm. MIo	mntkl
In maUat m bor 7. Ura n. — m metan) abor ft. AJ tan taki odmori — aa molki ta ftenakl sbor. a bari to« aa-
ta ipnaill*VMji
CBN 4 B1IO
KOMAD
»ANY
216 West 18th Street New York 11, N. Y.
Kanadske oblasti so ravnokar izdale običajne od red I >e za letošnjo lovsko sezono in sicer najpreje za lov ua ptice:
< Vi septembra do 15. de-cenrfbra je dovoljeno streljati divje rare in <?o>i; ostaie ptiee selivke so izvzete, kakor tudi race plemena (eiders" in »rosi plemena *'Brant *'.
V sevei nem Ontario je lov na ra«*e in »fosi dovoljen le od 15. septembra do 5. decembra. V county jih Kssex. Kent in Elgin, je sezona lova gosk (razun pasme Brent) dovoljena od 1. novembra do 10. januarja.
Lov na divje peteline v pokrajinah severno o črte Quebec—-Cochrane — Winnipeg, o-ziroma severno mi železniške proare Canadian Xationa! Railways, je dovoljen 1. do 31. oktobra; na 41 snefe'* od 1. oktobra do 30. novembra.
lx>v za vso sezono na gosi pasme "brentgozdne race., labude, ''avocete" grlice, obrežne ] rt ice, itd., je prepovedan.
Streljati pice selilke, je strogo za hranjeno; tudi eventuchm prodaja takih ptic je zabranje-na : nihče ne sme razdejati gnezda teli ptio.
Vsak lovec lahko ustreli po 12 za lov dovoljenih rac in pet divjih go sij (dovoljenih pasem) na dan. po 8 divjih petelinov na dan, itd. Tekom sezone lovec ne sme postreljati vee. kakor 150 divjih rac (dovoljenih pasem) in 50 divjih gosij razun pa.snie "Brtamt". "RaM avtomatičnih pušk, oziroma pu£k, s katerimi je mogoče izstreliti po več, kakor dva strela, je zabranjena. in <*evi lovskih pušk ne smejo meriti v premeru več. kakor 10 "gauge". Vada je zabranjena, kakor tudi streljanje iz čolnov na motorski pogon in jadernic.
Nagrobni spomenik na vrtu pred hišo
Hamilton, Ont. — Nepoznani zlikovci so se pošalili z državljanom, Herbert McArdle na ta način, da so te dni tekom nioči pripeljali lep ma.gr aim i spomenik, katerega so postavili na njegov vrt pred hišo. Ko je bilo to dokaj težavno de!o dovršeno, so "grob" tudi o-krasili z venci, cvetlicami in svilenimi trakovi, ter se odpeljali nezuanokam. Polieija še vedno zaman išče nepoznane ša-ljivce.
Narodi boje bije jo krvave, oblastno z mečem zemljo si.
delijo; narodom z jeklom pijejo
postave, ki v sužnih sponah žalostno
medtijo; krvavi lavor si vi j o krog glave,
pridobljen z jokom vdov in s
podrtijo; brat z bratovo krvjo si piše dela.
da slava njih na veke bi živela!
Po svetu 'koder se oko ozira, razsaja maščevanje, srd,
•krivici a; mogočni brata slabjega zatira,
ti*pi človeštva večja polovica, i!Sovraštva .svet poln in
poln prepira, v temo zavita sveta je
reVnica; kdo v bran se stavil bode sili jezni,
kdo luč prinesel bratovske ljubezni ?
Ti rod moj, mili rod; ti hudobije, sovratšva razdejal "boš carstvo kleto.
Komu pač v prsih blažje s-rce bije,
komu za bratov srečo bolj je
vneto ? Ti boš pomiril smrtne
razprtije, prinesel ljudstvom
bratoljubje sveto; tvoj bode venec zmage res
krvave: Naprej moj rod — "Naprej zastava Slave!"
(" Bazovica")
Priznanje Kitajcem
Montreal, Out. — McGillovo vseučilišče \ tukajšnjem mestu je ravnokar ustanovilo nekoliko štipendij za kitajske dijake medicinske fakultete imenovanega vseučilišča. Prvo tozadevno štipendijo je dobil dr. Yang Gia Liand, ki je istodobno tudi profesor zapadno - kitajskega vseučilišča, ki pa sedaj tukaj nadaljuje s svojimi študijami.
Ustanovitev novih podjetij
Za>topniki raznih velikih podjetij so se pričeli v novejšem času zanimati za severne pokrajine pro vi nci je < Ontario, in poseben odbor bode te dni raz-[»oslal posebna poročila ^lede uddbiiosti in prirodnega 1>ofra-stva imenovanih krajev, najmanj 5000 kanadskim podjetnikom. Omenjeni odbor so ustanovili v središču severnega Ontario, v Kirkland Lake. Pod eg omenjeni ii 5000 podjetnikov, dobilo je vse potrebne informacije tndi CKX) oglaševalnih tvrdk. med njimi tudi take, ki sebavijo izktjučno le z touri>ti-ko.
NOVA IZDAJA '
Hammondor
BVETO V* I
ATL AS
V nJem najdete zemljevide vMga sveta, H so take potnimi, da morate ilediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvali.
NaroiMe pri: "O L A S TJ NARODA", 51« West VM Street, New York 11. N. T.
TRI LETA ZAPORA RADI NEPOSTAVNE PRODAJE
ZLATE RUDE
Iz Kirkfcutd Lake, Ont., se zlato rudo. Potom preiskave se
MHHVRIflMfifflVfflHflflliffi^
javlja, da je bilo tamošnje sodile početkom tega mesca dokaj zaposleno. Pri tem sodišču moral «e je zagovarjati neki Omer Hurtibise, ki je bil obtožen. da je imel v svoji posesti dokaj zlate rude, kar je protizakonito. Svoj prestopek zakona je pri sodišču pripoznal, ia dobil je tri leta zapora v zaporih v Kingstonu.
Henri Gagne in Joseph Mcr-cler, sta bila obsojena v jedno-aetno ječo vsaki, in sicer radi ropa in neki Lewis Saliga je dobil tudi leto dni zapora vsled tatvine avtomobila.
Imenovani Hurtibise. ki je i-mel v svoji posesti zlato rudo, dasi ravno je to strogo zabra-njeno, poslal je za $700, zlate rude v livarno, kjer so zadevo takoj prijavili pristojnim oblastim.
Zakon namreč določa, da za-more jo le lastniki rudnikov ali ■ pa njihovi podnajemniki imeti 1 gotovo količino zlate rude v svoji posesti; tudi prijavljeni kupci in prodajalci zlate rude so v to opravičeni, nikakor pa ne za-sebniki. Hurtibise je kopalci a to rudo v nekam 'ciaknu* z nekim drmgirn prosp«ktirjem, od katerega je dobil omenjeno
je pa dognalo, da Hurtibise ni imel nškake zveze z postavno dovoljenim kopanjem date rude, kar je končno priznal in bil
obsojen v triletni zapor. •
Neka Louise Seidlitz. je morala plačati $1500. denarne kazni, ker je pošiljala kanadski denar in drugo lastnino nezakonitim potom iz Kanade v Zjedi-njene države, ne da bi prosila za tozadevno dovoljenje. Skupni znesek njenih pošiljatev iz Kanade vlZjedinjene države, je znašal nekako $7000. Nekoliko tega denarja so oblasti še pra vočasno zaplenile. Mrs. Seidlitz se je nameravala izseliti v Z jedi njene države. Mrs. Seidlitz biva v Monteitlru, Ont.
KobiKce povzročile veliko škodo
Vernon B. C. — Živinorejci tukajšnjega okraja, poročajo, da se je v okraju Okanagan pojavilo na milijone kobilic, katere so v neprimerno kratkem času v niči le vso travo in drugo zelenje, tako, da je živina o-stala brez potrebne paše. Radi tega se je pridelek mleka pomanjšal tekom zadnjih dveh tednov kar za 20 odstotkov.
IZ PITT8BURGHA
"Dan svobode »slovanskega naroda v Evropi se bliža, a o-stra. pravična sodba in kazen za nacije." Tako se je izrazil naš g. predsednik Roosevelt v svojem pismu, ki ga .je poslal kot pozdrav drugemu Ameri-kansko-Slovanskemu kongresu, ki se bo vršil 23.—24. septembra v Carnegie ilosioc Hafl, (Oakland) v Pittsburghu, Pa.
" Kakor se vsi veselimo prostosti naših dragih iz naeij-skih krempljev in doprinešenja zaslužene kazni zatiralcem, jaz u-pam in sem gotov, da se vsi zavedate dolžnosti in odgovor nosti, katere moramo vsi pod-vzeti, ako hočemo doseči to in imeti trajen mir. Zaupanje i-mam, da vse Vsiše delovanje bo premišljeno in navdušeno za pospeševanje 'zmage, Hrajnega miru in dobre volje vsem ljudem."
Tako naš predsednik Roosevelt piše. Congress je prejel pozdrave tudi od drugih gover-nerjev raznih držav, tako vidite dragi moji, da tudi amerikan-ski krogi vpoštevajo. naš slovanski narod, dasi ne tako velik po (številu, pač pa velik in nesmrten po dutra- im volji. Delegatov vem, da boste poslali kar največ mogoče na to tako važen kongres. Ne zaostajajmo za drugimi Slovani. Želimo de mokracije. želimo prostosti tu kaj in v domovini, torej na noge in udeležujmo se shodov, manilfestacij, kongresov v A merikansko - slovanskem smislu in duhu.
Torej na svidenje!
Marv Skerlong.
Mafia zadufinica
V nedeljo, 1. oktobra bo v slovenski cerkvi^ sv. Cirila na Osmi cesti v New Yorku ob 10. uri peta sv. maša za pokojnega Franka Turnška, ki je dai svoje mlado življenje za domovino. Sorodniki se vabijo, da pridejo k sv. maši.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam fci Vašim Otrokom
KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto
Članstvo 39,160	Premoženje $6,500,000.00
SOLVBNTNO8T K. S. K. JEDNOTB	128.43%
C« btffei d«br« mM ta Yv«Jbn dragim, isramj «e prt mjMJil, fm-Meni in (MdsolTflntnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JBUNOT*. kjer ao U*« cavatojci n mrtnlne. razno poikodbo, operacijo, »roti bolezni In ooemoclootL
K. 8. E. JEDNOTA sprejema moAke ln leoske od It. do M. Mat otroke pa takoj w rojstvu fn do M. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat« sedanje dobe ed $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA Jo prara mati vdor fn sirot. Ce le nM *ian all ilanlca te iMRofiM ta bogate katoIHke podporne orratdzarije, potrudi se to pristopi takoj.
Za pojasnita o zavarovalnini ln za vse droge podrobnosti oo obrnite Mi nradnflke In aradnlce krajernlb drnMev K. 8. K. Jednoto, ali pa aa:
GLAVNI URAD
361-353 No. Chicago Street,	Joliet, Illinois
ZNI2ANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker ieli, da se čim bolj razširi za
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica
"MLADI VOJAKI"
Je Nr. Jerry W. Kopriv&ek uredil s založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani ceni. to Je
Sedaj 35c
Dva komada za 11 centov.
NaroČite labko tudi pri:
Slovenic Publishing Ca
216 West 18tli Street New York 11. N. Y.

Angleški
Molitveniki
iTllIlIHIIIIIIHIIIIIHIHIIHIIHIHI!
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v finem usnju $1.50
"KEY OF HEAVEN" v imitiranern usnju $1.-
Narocite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
Podprite napadi — Kupujte bonde Vojnega posojila.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO	ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki Je zbudila pozorno* vsega ameriUega Je pisatelj nasvet, kako bi Mlo mogoče p« sedanji vojni
. Iz vseh evropskih drtav, tudi is JngoelavlJe, v Ameriko In pomagali postaviti nojboij natal najbogatejšo driavo na svetu. Sedaj Je prHel lam. te driaia pomagajo narodom, ki so Jim pomagaB do sijaja hi noil. Pot na dve strani — kakor bi iMfO prestaviti Is angiettine — Je Jako zanimiva knjiga ln Ja |d
"What's Your Name"
"Ooveiki odgovori na vprašanje. Id se tMe sre«e milijonov . . (%
tanje ta Indige Je bogata pIMano."--Tako oe Je izrazil veDU
■meriild dnevnik o tej knjigi
Pri naročbi ae poslužite naslednjega kupona
PoSUam Money Order n 9.............. aa laluoiuCuo
podpUeno(l) knjigo(1) :
•.............................................
If oje ime .....................................................
ftt., ulica all Box it..............................................
Mesto in državi............................................ .
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET - NEW TORK U N. Y.
t.
ygPNESDAY, SEPTEMBER 20,1944
TVtAHOfLIEl L
PROKLETfl
Spisal vvm.tt RICHEBOURG
Is francoščine prestavil J. L
(124)
Rouvenat je bil prebledel kakor mrlič; njegove oči so žarele liki oglje!
"Dalje! ..." hripne, "dalje!
**Ali vas to tako zanima?" povpraša Mardoche dobro •rdno.
"O, «lo*«elo].s.» V * r
"No, vidite: spomin bndi spomin, in taiko se je domislil mladi mož tudi, da je njegovo mater v gos tirnici obiskal kme-tovalw, ki je otroka vzel v naročje ter po poljivboval ..."
Bouvenat si a tresočimi rokami poseže v lase ter se na sloni na drevo.
"Meni se v istini zdi, da vas stvar vedno bolj zanimal" opomni berač.
"Mardoche, povejte mi takoj ime tega mladega človeka, v ujete, hitro, hitro!"
"Njegovo ime naj vam povem? Nima drugega kakor ono, ki mu ga je dala njegova mati ..."
"Leon, kaj ne, Leon t"
"Kako dobro znate rqganiti, gospod Rouvenat!" de Marci oehe z dozdevno začudo. "V istini, zove se Leon!"
Rouvenat si pritisne obe roki na srce, potem globoko vzdi-ime. Nepopisno veselje mn je odsevalo iz očij. Bil je ves iz-premenjen!
Mardoche se je smehljal, glavo nekoliko kloneč. Potem dostavi: "Povedati vam moram še, da je glumač, ki ga je odgojil, in ki se zove Goš, našel v usnjati torbici ki jo je nosila "•boga Leonova mati, dvanajst tisoč frankov v zlatu. To je bila sreča; kajti s" to svoto je mogel ubogi glumač najdenčku oskrbeti izborno vzgojo. In tako je danes gospod Leon že izšolan vseučiliščnik."
Kouvenat se ni mogel dalje premagovati. Pričel je milo ibteti!
"Kuj Vi j očete, gospod Rouvenat! Pa kaj vam je?" povpraša Mardoehe.
' Da jočem! To je čudno, kaj ne? Pa odpustite Mardoche, jaz ue morem drugače!"
"O. pred mano se vam ni treba sramovati solza !"
In tudi beraču zablišei sotza v očeh!''
"Pa saj tudi vi joče t o, Mardoche!" zaikiiče Rouvenat.
*4Kdo bi pa tudi ne jokal!"
"Mardoche, mladega moža torej ni več tukaj * Ali je v Parizu T"
"Da že iztiri dni je tam!"
Rouvenat poparjen zaječi.
"Kako ga zdaj najti?" zašepeče.
"Ali vam ni prav, da je tam?"
"Jaz sem obupan zaradi tega, Mardoche."
"Tedaj ste premenili svojo ideio?"
"Da."
„ Vsled tega. kar sem vam tu pravil?"
Da, to je pomagalo. Pa vi tega ne morete nikoli umetif"
"<>, bas napak. jaz umom to stvar prav dobro!"
"To ni mogoče, stari!"
"MisliteT" zakriči Mardoche visoko vzravnavži se; glas se mu je tresel. "Jaz vam pa povem gospod Rouvenat, da ste y mladem tem možu, ki ljubi Blanelie-o, ki ste ga zavrgli m ki vam je življenje rešil, spoznali njega, ki ste ga pred trinajstimi leti zaročili z Blam*e-o; kajti on je sin Lucile lierove, lieerke vašega gospodarja!"
Rouvenat se zgane ter strmi v prosjwka. Potem ga prime z* roko ter zakriči z zadanim glasom: "Odkod to vse ^ este"
in ' J?** -nn0*° odbori Mardoche počasno "	Trut ""»J« ™ -rt". ^ poznajo skrivnosti
•Si " P V6: Jaaiaos Mellier- Pipr« Rouvenat. in še
"Pa Ho ste vi!" klikne Kouvenat.
me! Kaj ne-	se uinojtro izpreme-
Rouvenat hripavo zakriči, mnakne se najprej korak na
SiE"" ^ ^ Mard0Chp-	« <*£me lrturno
pritisne na «voje srce.
"Jean Renaud!" zaldiče ihteč. -Jean Renaud, dragi moj Jean Renaud ti si, ti vdano mi s^e. ti ubogi mučenj tebe nnam v naročju, 1<*e pritiskam na svoje prsi! O, kako. da te nisem tako dolgo spoznal! Zdaj .Še3e ^nem, kaj me je brž prvi trenotek vleldo k tebi! Pa zakaj se nisi dal spoznati' /akaj mi nisi zaklical: "Pierre, jaz sem Jean Renaud"' O kako so me mogle tako varati oči! ... In potem ta dolga brada ... zdaj te spoznam, to je tvoje milo, odkrito pošteno oko! Pa izpremenjen si vendar ... tvoj glas je ves drugačen! Oj Ma.ro nasmehJjevanje pa še imaš! O Jean Renaud. dlragi moj Jean Renarud, dej da te se enkrat objamem!"
In oba starčka pritisneta drug druzega na srce. Potem sedeta na velik kamen.
In Rouvenat prične: "Ti ulbožec! kako si izpremenjen! Koliko si moral trpeti! In to vse za Meliiera, zame!"
"Rouvenat, ti si svojo obljubo pošteno držal; ti si odgo-jit mojo hčerko, ti si jo rad imel kar je bilo bodi pozabljeno!"
"Ti ai zadovoljen ž njo, kaj ne? Lepa je, Jean Renaud, tvoja hčerka in kako krr.tka. Jjulba dobra! . . . Verjemi mi, »a »vetu ne najdeš 'boljše stvari nego li je Blanche, presrČna moja Blanche, tvoja hčerka!"
44In kolikokrat si bil pri nas in nikoli nisi zinil besedice! O, ti si izvrstno igral vlogo .beračevo!"
(Nadaljevanj« afedU
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Cena je $5#°°
Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NAHODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
VASA PRVA DOLŽNOST DO NAŠE DEŽELE
Xew York, X. Y., iy. sep. — Največja važnost, zakaj so naši mladi fantje izpostavljeni -mrti na razprostranih bojnih poljih, je ohraniti način ameriškega življenja — imiišo vladno obliko in naš način življenja.
Vi, ki ste rloma. ste bili na-prošeni, da jim j>omagate v njihovem naporu na več načinov. Naprošeni ste bili, da ku-fcnjete vojne bonde, daste kri, sodelujete z vsemi programi domače fronte. Pa je še neka druga — in zelo važna — dolžnost. ki jo morate storiti, da pomagate našim vojakom doseči njihov <41 j.
Ta dolžnost je, da se registrirate tako, da 1>oste mo^li voliti. To je lahka dolžnost, toda zelo važna, kajti celi temelj Amerike je narodova pravica izbrati ljudi, ki vodijo našo vlado.
Te pravice ne smerno vzeti lahko, kajti to pravieo moramo obdržati, s katero smo poslali
svoje sinove, da se We in mo- tf e do KI bite krvavečem Tla
rebiti tndi mnrjejo. Zato postane ta pravica vaša sveta dolžnost do vaših vojakov in do va-
Iz urada Slovenskega ameriškega a narodnega sveta-
3^35 W. 26th St., Chicago 23,
Zbiranje materiala
slovenski arhiv
Za
j Jr. Boris Fnrlan je podal SANSu iz Londona pismo, ki ga je prejel iz Slovenije — od drja. Joža Zemjjaka, načelnika odseka za informacije in propagando pri predsedstvu Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta. To je baje prvi uradni dopis, ki je prišel .iz osvobojenega dela Slovenije. Glasi
Odsek za informacije in propagando pri predsed-sf.va tSNOS
; 7. aprila 1944
Univerzitetnemu profesorju dr. Borilen Furlanu!
Odsek za .informacije pri predsedstvu iSNOS Vas prosi, da bi zbirali, odnosno organizirali zbiranje v anglo-amerd-škem svetu vseh člankov, ča-f-opisoV. knjig, letakov, !?lik itd., ki sh tičejo naiodno osvobodilne l>orbe slovenskega na roda, ter ta material, kolikor je mogoče »in v kolikor je ak-zanimiv
an nadalje priporo-so ta akcija razširila
še domovine — kot dobri Amerika lici, — ki verjete v Ameriko — da se registrirate, da boste mogli voliti.
Prav gotovo pojdite na vaš volilni prostor v tednu med 9. in 14. oktobrom, da bo vase ime vpisano v knjigo, da »boste v novembru mogli poslužiti se|tunino zanimiv in uporabljiv svoje pravice, za katero se vsijtndi pošiljali v Slovenijo. O
__!___ I- * 1 ..	_. _ v c-♦ o 1 r. ^f^-n t*i T*rv n r»n n I i r.	< 1 n - r
sebnega odseka v okviru Sa, ki bi organiziral zbiranje vsega tega materiala in ga začasno In: anil v Afirterika. V po-čtev bi prišle v^e tipkane stvari, tudi programi -in letaki, izdani ob »priliki shodov, zborovanj, veselic, itd., letnik slovenskih in jugoslovanskih ča opisov, magazinov in revij.
Dr. Fui ca, če bi tudi na nabiranje znanstvenih in le}K*slovnih knjig. Knjižica v Sloveniji -o večinoma uničene.
SANRov nov<i izvršni odlK>T je na iwoji 7>rvi seji 4. soptenv bra irazpravljal o obeh pismih in zaključil storiti vse v svoji moč,L tla -r- ugodi prošnji in priporočilu. V posebni odsek za zbiranje slovenskega in angleškega materiala v Ameriki o borbi slovenskega naroda so l»ili izvoljeni: prvi }VMlpre<l-ed-nilc Janko M. Rogelj, zapisnikar Jacob Znpan in odbornik Frank Zaitz. Ex-officio člana tega odseka sta tudi predsednik Ktkin Kristan in tajnik
Kuliel.
borimo — praviee, ki loči naš stale stvari pa hranite, da >e Xaše ameriške rojake jjrosi-ameriški način od diktatorstva osvoboditvi prenesejo v do- mo. da km»|>erirajo s tem od-—pravice, ki jo želite nedotak- nwiv.ino.	^	jborom ter takoj pričnejo zb:-i
njeno pustiti svojim otrokom in ^ ostalem >e Vam odsek za rati v svoji okolici ves prinve-možem, ki se bore v vojni —[informacije in propagando za-jren
pravice voliti!	jhvaljuje za Vaše delo v Aoigli- si odsek za infoninacije in ]>ro-
Ako se ne registrirate ,,e!.i» npa da bomo kmalu l^h-patrando SXOSa. Obdr/avane morete voliti; če pa ne volite,Iko z fVam^ nnveznli tesneje >o bile že številne veselice zanemarite svojo dolžnost. Za ,s?t,ke-	,shodl' znT,a'r° in <lni£rf
'ce vsem delegatom, članom iz-vržnega in širšega odl>oia pa tudi za vozne stroške. Nekateri delegati so odklonili položiti račun in so darovali vsoto SANSu. Imena teh bomo ob javili drogi teden. V imenu izvršnega odbora jim izrekam globoko zahvalo. Nekateri de legati pa sploh računa niso položili. Te prosimo, da to storijo čim proje. < *e kateri iznifd upravičencev ni prejel ček a
naj nas nemndoma. obvesti *
V petek, septembra, ^e vršj v Pittsbnrirhu letna seja Združenega odlx>ra južno-lo-vanskih Amerikarvcev. Ta o<l-lK»r je bil organiziran na podlagi resolucije, ki jo jp sprejel slovenski narodni kongres, in na »iniciativne korake, ki jih j«- pod v zel fs-ANiSov izvršni odbor. SANiS je podprl Z*lrn-ženi odlHjr tekom enega leta v znes.ku deset t'soe dolarjev Ni!v«lo ni- more zin katr. da n: ta fnllvor po<l prtid»-edništvom Loni>a Arlaimiča ilosesrel veli-kesra uspeha, ki s«* sedaj zrca li v prijati-lj-kih »Mlncšajih. ki jih imajo zavezniško -ilo z Narodno <»svobo«lilno vojsko Ju goslaviijc po«l \ ixl-4'vorn mar ;nla Tita. T>o teli prijateljskih on noša je v je v veliki meri pri >frreval tudi SA/NiS in Zdrnže ni n«lbor. Na seji 4. septembra izv.TtŠiii »hUmu- izvolil sledn-če za-l^pniUe za Združeni odbor: Lon:- AtlanvČ, Kthin Kristan. Janko X. TJotrelj. Fre/1 i A. Vider, Mirko O Kuliel. Al

to prav gotovo yjojdite na svoji voli t ve ni prostor od do 14. oktobra, da bo vaše ime vpisano v voli t veni imenik.
— Vse-ameriški odbor za Deweya in Brickerja (Jugoslova nska sekcija. >
Smrrt fašizmu — svobod« <liIve. narofln!	;mo
Načelnik rKl.^eka:	'fl<-
, ,	bina Novak in Frank Zaiitz.
mater,al. za katerega pro- K,r se ^tra Xov;ik n, ,M( 11l0.
irla iwleležiti pr\e -eje. jo bo * nadome-toval brat Vincent Ca ^ inkar. Omenji-ni bodo tudi Pnre"SAX>Sovi dele era t i na dniirem
Ob
in
takih
roda v domovini! — Pošlji te Vas dar se dane« Sloven skemu Pomožnemu Odboru,'^mu priporočal m-tanovitev po-
Dr. Joža Zemlja k.
(Pečat) (Be-edilo pečata: Predsedstvo Slovenskega narodne o-<vol>odilneij-a sveta - Ods^k za informacije in propaerando.
Simbol na pečatu: Obris Triglava, nad nj:m pa peterokraka partizanska zvezda.)
T>r. Fnrlan je v svojem pi-
i -j -i.	.V!,ll,1k.ah ^[Zborovanju Vse,|ovan-keea
morda b,l, rabljem letaki, pam-L,^,.^ ki v.:; T PiHj.
; t:, T>rv<hn Turami. vstop:|,nlikhii in o4 ^At>mhra
- - jih — ------1
[KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
IGRE
28
Magda
(Igral — Alojzij Remec
I
Domače iiv&li
Spini Damlr Fetg«!
Kreutzer jeva sonata
»pisal U N. Tolstoj
S
Andrej Ternove
Spini Iran Albreht
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Splllmao
12
Frank Baron Trenk
Po rasnih Tirih napisal GJuro Pandorin
IS
Pariški zlatar
Poslovenil 811
▼ostat K.
14
Pravljice in pripovedke sa mladino *
ftnhal Rflveatw KnftnrnlV
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ogrtnee
18
Mladim srcem
Drugi zrezek. Zbirka sa cloreasko mladino. Hpiaal K^arer HeSro
19
Student naj bo
Spisal Pr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(ladala dražba sr. Mohorja) U SknpoU
26
Denar
Or. Karl Englls — Poalorenl) Dr. Albin Ogrls
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal je oni. ki ga nistf knpili l
15
Buneftki invaUd
Spisal SU^ter KoMdk
85
Praški Judek
Spil 1 m an.no v a povest — Pre-vel Josip Volo
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Golln
30
Potopljeni zvon
(Igra) — Gerhart Hanptmann
31
Bevizor
(Igra) Nikolaj Vartljerll
82
Spodobni ljudje
(Igra) — L Upovee
38
Črne maske
(Igra) — L. Andrejev
34
Antingone
(Igra) Poslorenll C. Gol ar
36
Sveti Juzt
(Igra) — Spisal dr. F. Petroolt
38
Tončkove sanje na Miklavžev veder
(Igra) — J. Erbeinlkia F. Boje
niee itd. (V jih se iniate ali ee jih ima odlK>r ali kateri dni^i rojak, /berite jih in jih odpoisljtite v SAXSov urad. To velja tndi za članke in v lokalnih ameriških časopisih ;n revijah. Zbirajte vse. <v-e so tndi dopisi nasprotni osvobr>-dilnemn sribanjn ali njegovemu vodstvu. Vso to 1k> jslnžilo za zgodovinske podatke o naj-\ažnejši torki zgodovine slovenskega naroda. Slovenski n a ro< 3 že sedaj radoveden, kako sn>o mu slovenski Anie-nikanei pomagali v njegovi ve-
ftazni <'a-Slikarski |»oro«'evni c-i. ki so so udeležili SANSoa e konvencije, so jxxlali zolo u godilo sliko o j »otoku tetra zbr»^ rovanja.	jim je hvale-
žni za ugodno reportažo, ka kor tinli za moralno pomoe. ki -o jo po njihovi li<ti do sedaj nudil: S.VXiSn. Želimo, da se tudi naši rojaki zavedajo podpore SAXSu naklonjenih listov iti jih podpirajo.
T*o .pred.^ethiiikih vol'tev je
v	j i le ;e nekoliko tednov. 7>olžno?f
Irortni borbi do Timiage. Rado- v,nko?n državljana da na
vecren je tudi, kdo mu m po- volilni dm voU za PT10 aIi drn
wrK« Je saloga teh knjig aelo omejena, Je pel MnOhi prlporoSJlvo Tte shirk, da an bo m ta naOa mogočo raakega wdor(riJitt
liiagal ali eel o z vsemi silami nasprotoval. Tudi to bo zapihano v zgodovini.
Pošiljka iz starega kraja
SAX8 je prejel iz starejra ki aja pred nekaj dnevi zaboj raznega gradiva, ki so tiska na osvobojenem delu Slovenije. Vsebuje številke raznih ra-sopisov. brošur, letakov', razglasov in elankov, tipkanih, minwoirrafli-anih in tipkanih Ob priložnosti se bode priredila razstava vsega teara in si-CTinii snio, da bo vzbudila veliko zaeudenja. presenečenja in navdušenja. Razne informativne elanke in spis'e bomo dali objaviti v na-ših listih. Pa-aite na nje. Razodete bodo razne zadeve .in novice, ki vas Kodo ginile do solz v občudovanju ogromne borbe, ki jo vodi ta mali. izdani, a nepre-magani narod. In razsrdile in zgražale vas bodo noviee o ra znili -izdajicah, nekdaj uglednih prvakih slovenskega kulturnega, (političnega in verske-era življenja, ki pa danes služijo krvn ik\i Slovencev in vsega slovanstva — Hitlerju — in zapeljujejo nedolžne fante in nnože, da prisegajo zvestojx) do groba — firarjn nemškega rajha, SS-ovcem in proti zave-znikomj. Na eoi istrani si vije cvet naroda lavoriko večne slave, na drugi strani pa brezvestni hitlerjansiki hlapčoni one^ ea-ščajo slovensko ime in slovensko čast.
Takoj po konvenciji SANSa po bili poslani čeki za dnevni-
g« politično stranko in njune kandidate. Sloven-ki Ame!v-kanei imamo tudi svojo dolžnost kot državljani. T>a jo izvajamo. -o moramo registrirati. Kdor še n i registriran, a ima pravieo voliti, -e naj registrira pri svojem volilnem odboru takoj, dokler je se čas Slovenski Amerikanei moramo podpreti one kandidate, ki so naklonjeni Zedinjeni Sloveniji In federativni .Tuaroslaviji.
Mirko "ivuhel. tajnik.
SMRT MATERE V JARŠAH
Xa.š ugledni Michael Pirnat iz Ridgewooda, L. i., X. Y.. predse<lnik ]>evskega društva "Slovan" v Brookh-nu, je pred dnevi iz starega kraja prejel sporočilo, da mu je že pred dvema letoma umrla njegova mati
v	Jaršah v visoki starosti nad 90 let. Poročilo tudi pravi, da so bili vsi Francelnovi, kakor se pravi podomnče pri Pirnato-
vi	hi^i. izseljeni na Bavarsko
Mr. Pirnat je prejel tudi pismo po Rdečem križu, ki mu naznanja, da je Tohnajner, ki je bil pred mnogimi leti v New Yorku dobro poznan, umrl in da je Riedl župan v Ihanu.
Mr. Pirn a tu, Mrs. Tessie Kovač, roj. Pirnat in ostalim sorodnikom naše sožalje.
V NAJEM SE ODDA:
Slovencu ali Slovenki, velika ter moderno opremljena soba. Vprašajte med 6. in 7. uro zvečer. — Tel. (HEgeman 34)645.
<2x)