Zavarovalnioki horizonti R E V I J A Z A Z A V A R O V A L N I O T V O I N A K T U A R S T V O Vsebina Zavarovalništvo 1 2 3 4 Novice Uvodnik .......................................................................................... 3 dr-Darko Medved Nadzor nad produkti in ureditev upravljanja zavarovalnic ............... 5 in distributerjev zavarovalnih produktov (POG) mag-Andreja Kovačič Zavarovalništvo v Sloveniji 2008-2015 .......................................... 23 mag-Nataša Anžlovar Zavarovalniška etika in družbena odgovornost v digitalni dobi .........41 mag-Dragica Hari Zavarovanje za primer »regresnega« zahtevka ZZZS in ZPIZ .........57 mag-Boštjan Savšek Novice ........................................................................................................................................ 79 2 Zavarovalniški horizonti, 2017, št. 1 ZAVAROVALNIŠKI HORIZONTI Revija za zavarovalništvo in aktuarstvo Izdajatelj: Slovensko zavarovalno združenje, GIZŽelezna cesta 14 SI-1000 Ljubljana Uredniški odbor: Dr. Darko Medved Dr. Slavka Kavčič Dr. Mihael Perman Dr. Janez Komelj Mag. Dejan Srše Sergej Simoniti Odgovorni urednik: Dr. Darko Medved Strokovna sodelavka: Mateja Lamovšek Lektoriranje: Tanja Modrijan Grafična priprava: Trajanus, d.o.o. Revija izhaja četrtletno in je brezplačna. Objavljena je na spletni strani www.zav-zdruzenje.si/zavarovalniski-horizonti. Vse pravice pridržane. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira. Uvodnik dr. Darko Medved Zavarovalništvo doživlja v zadnjih letih velike spremembe na regulatornem področju, ki bodo nedvomno pomembno vplivale na prihodnje poslovanje zavarovalnic-Komaj so vpeljale Solventnost 2, že jih z začetkom naslednjega leta čaka uskladitev z direktivo IDD, s 1-januarjem 2018 pa tudi implementacija direktive PRIIPs-Ob tem ne smemo pozabiti, da bodo 1-januarja 2021 začeli veljati novi računovodski standardi za zavarovalne pogodbe IFRS 17, ki bodo do temeljev spremenili poslovanje zavarovalnic- Upoštevaje vse že veljavne in načrtovane zakonske spremembe smo zato v uredništvu zelo veseli, da lahko v tokratni številki predstavimo prispevek mag-Andreje Kovačič o nadzoru nad produkti in ureditvi upravljanja zavarovalnic in distributerjev zavarovalnih produktov (POG)-Ureditev POG ima svoje temelje v direktivi Solventnost 2 in je ena izmed ključnih delov direktive IDD-Vsebina POG bo sicer podrobneje določena z delegirano uredbo, vendar so določene smernice, ki jih je objavila EIOPA, že vključene v obstoječi zakon o zavarovalništvu in jih morajo zavarovalnice zato izvajati-Prepričani smo, da bo omenjeni članek zato zanimivo strokovno branje- V prispevku, ki ga je pripravila mag-Nataša Anžlovar, je predstavljena zanimiva in nadvse potrebna analiza slovenskega zavarovalniškega trga od leta 2008 do 2015, torej v obdobju, ki ga je zaznamovala svetovna gospodarska kriza, ki se je začela konec leta 2007-Hkrati so, kot ugotavlja avtorica, na poslovanje zavarovalnic dodatno vplivale tudi številne naravne katastrofe, kot so žled, toča in poplave, ter ne nazadnje prilagajanje spremembam zavarovalniške zakonodaje in evropskim direktivam- Morda se še premalo zavedamo, da je digitalna prihodnost že sedanjost tudi v zavarovalništvu-Mag-Dragica Hari v prispevku z naslovom Zavarovalniška etika in družbena odgovornost v digitalni dobi predstavlja zavarovalniško etiko in družbeno odgovornost kot ključna dejavnika pri uvajanju digitalizacije v zavarovalne procese-Upoštevaje možnosti zlorabe in krajo digitaliziranih osebnih podatkov, si bodo morale zavarovalnice postaviti jasno ločnico med »ali lahko« in »ali je prav«, da določene podatke zbirajo, upravljajo in hranijo- V prispevku z naslovom Zavarovanje za primer regresnega zahtevka ZZZS oziroma ZPIZ, ki zaokroža tokratno izdajo, mag-Boštjan Savšek obravnava možnost oblikovanja zavarovanja civilne odgovornosti v primeru kritja regresnega zahtevka, ki ga uveljavljata ZZZS in ZPIZ napram delodajalcu za stroške, ki so zavodoma nastali zaradi uveljavljanja zdravstvenih in drugih socialnih storitev kot posledice poklicne bolezni ali nezgode na delu-Gre za obliko zavarovanja, ki je v zahodnih državah dobro poznana­ Želim vam ustvarjalno branje! 1 Nadzor nad produkti in ureditev upravljanja zavarovalnic in distributerjev zavarovalnih produktov (POG) Mag. Andreja Kovačič* Povzetek: Evropsko združenje zavarovalnih nadzornikov EIOPA je aprila 2016 izdalo Pripravljalne smernice o nadzoru nad produkti in ureditvi upravljanja zavarovalnic in distributerjev zavarovalnih produktov (v nadaljevanju: smernice POG). Naslovljene so na pristojne organe, v njih pa je opredeljeno ravnanje v pripravljalnem obdobju pred prenosom Direktive o distribuciji zavarovalnih produktov (ang. Insurance Distribution Directive, v nadaljevanju: direktiva IDD)1 . Nadzor nad produkti in ureditev upravljanja zavarovalnic (ang. product oversight and governance arrangements, v nadaljevanju: ureditev POG) imata svoje temelje v Direktivi o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost 2, v nadaljevanju: direktiva Solventnost 2)2 v sklopu določb o vzpostavitvi učinkovitega sistema upravljanja za zavarovalnice ter v direktivi IDD, ki uvaja zahteve z vidika varstva potrošnikov za zavarovalnice in dodatno še zahteve za distributerje3 zavarovanj, ki v direktivi Solventnost 2 niso zajeti. S smernicami POG je opredeljeno, da morajo zavarovalni produkti in prodajne poti le-teh ustrezati potrebam opredeljenega ciljnega trga za posamezni produkt skozi celotno življenjsko dobo zavarovalnega produkta. Dodatno je v njih izpostavljena končna odgovornost vodstva zavarovalnice oziroma distributerja zavarovalnih produktov za vzpostavitev, izvajanje, pregled in stalno notranjo skladnost s temi smernicami. Vsebina, prikazana v prispevku, ni zavezujoča. Izraža pogled avtorice na obravnavano tematiko in ne njenega delodajalca. Subjekti nadzora morajo vselej upoštevati vso relevantno zakonodajo z obravnavanega področja. Klju.ne besede: zavarovalnica, zavarovalni produkt, POG, distribucija, IDD, sistem upravljanja, varstvo potrošnikov, distributer, zavarovalni posrednik Abstract: In April 2016, the EIOPA published the Preparatory Guidelines on Product Oversight and Governance (POG) arrangements, which are addressed to National Competent Authorities (NCAs) and concern how to proceed in the preparatory period leading up to the transposition of the Insurance Distribution Directive (IDD). POG arrangements have their basis in the Solvency II Directive, under the requirements for insurance undertakings to have an effective system of governance in place, and in the IDD Directive. The latter specifies the requirements from a consumer protection point of view for insurance undertakings and adds the requirements for distributors, who are not within the scope of the Solvency II framework. The POG Guidelines define that insurance products and related distribution channels should fit the needs of the identified target market for the specific product. Furthermore, they clarify that the management of insurance undertakings and distributors bear ultimate responsibility for the establishment, implementation, subsequent reviews and continued internal compliance with the POG arrangements. The content presented in the article is not binding. It presents the view of the author and not her employer. Supervised entities must comply with the relevant legislation regulating their activities. Keywords: insurance undertaking, insurance product, POG, distribution, IDD, consumer protection, distributor, insurance intermediary * Področna sekretarka, Agencija za zavarovalni nadzor. 1 Uvod Nedavni pretresi na finančnih trgih so pokazali, kako pomembno je zagotavljati učinkovito varstvo potrošnikov v vseh finančnih sektorjih. Da bi lahko poskrbeli za ustrezno raven varstva potrošnikov v celotni Evropski uniji, je treba okrepiti zaupanje potrošnikov in bolj poenotiti normativno ureditev distribucije zavarovalnih produktov (IDD, str. 20).4 S tem namenom sta Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje in trge (ang. European Securities and Markets Authority, v nadaljevanju: ESMA) in Evropski bančni nadzorni organ (ang. European Banking Authority, v nadaljevanju: EBA) že izdala smernice za nadzor produktov in ureditev upravljanja. Evropski nadzorni organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (ang. European Insurance and Occupational Pensions Authority, v nadaljevanju; EIOPA) pa si s smernicami POG prizadeva zagotoviti enake pogoje na finančnih trgih in preprečiti regulatorno arbitražo. Varstvo potrošnikov mora biti v središču poslovne strategije vsake zavarovalnice. Vsebinsko je varstvo potrošnikov pokrito v okviru veljavne zakonodaje, ki ureja varstvo potrošnikov (Zakon o varstvu potrošnikov), v splošnih pravilih civilnega prava (Obligacijski zakonik) in znotraj ureditve Solventnost 2 oziroma z Zakonom o zavarovalništvu (Ur. l. RS, št. 93/2015, v nadaljevanju: ZZavar-1). ZZavar-1 poudarja varstvo potrošnikov, odgovornost vodstva in obvezno vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja zavarovalnic. Problematika varstva potrošnikov zavarovalnih produktov je dodatno obravnavana v direktivi IDD in smernicah POG, s katerimi so uvedene nove zahteve za distributerje zavarovalnih produktov. V prispevku je predstavljena obravnavana problematika, vsebina ureditve POG in pravna podlaga le-te. Natančneje je opisana vsaka posamezna smernica in izpostavljene vsebinske razlike smernic POG v primerjavi s strokovnim nasvetom EIOPE glede vsebine delegirane uredbe, ki jo predvideva 25. člen direktive IDD5 (v nadaljevanju: delegirana uredba POG). Ob koncu je predstavljeno, kako bodo nove zahteve vplivale na zavarovalnice, zavarovalne posrednike in potrošnike, sledi sklep. 2 Opredelitev problema Potrošniki po vsej Evropi se v zadnjih letih soočajo s finančnimi produkti, ki ne izpolnjujejo njihovih pričakovanj. Zavarovalniška industrija razvija zavarovalne produkte, ki poleg zavarovalnega kritja vključujejo tudi investicije ali varčevanje. Zavarovalne pogodbe so zato postale vse bolj zahtevne, njihov del pa so tudi tveganja, ki so za običajnega potrošnika težko razumljiva. Še bolj problematično je, da nekateri razvijalci zavarovalnih produktov6 (zavarovalnice) pri razvoju svojih produktov ne namenjajo dovolj pozornosti potrebam ciljnega trga, kar lahko vodi do oškodovanja potrošnikov. Vse to je postal velik izziv tudi za distributerje, ki tržijo zavarovalne produkte zavarovalnic. Distributerji zavarovanj se v veliki meri zanašajo na informacije o produktu, ki jim jih posredujejo tisti, ki so zavarovalne produkte razvili (ponavadi so to zavarovalnice), a ob tem ne dobijo vedno vseh pomembnih informacij, ki so potrebne, da bi lahko popolnoma razumeli lastnosti posameznega zavarovalnega produkta in ciljne skupine, ki ji je namenjen. Takšno pomanjkanje informacij o zavarovalnem produktu povzroča tveganje, da distributerji stranki ne predlagajo zavarovalnega produkta, ki bi bil v njenem najboljšem interesu. Zgodi se, da zavarovalni produkt ne ustreza profilu potrošnika niti ne izpolnjuje njegovih pričakovanj, na primer, ko zavarovalni produkti nudijo stranki zelo omejeno zavarovalno kritje ali celo izključujejo tista tveganja, ki jim je stranka očitno izpostavljena. Neustrezni produkti, če se tržijo množično, lahko celo omajejo finančno stabilnost. Za ponovno vzpostavitev zaupanja potrošnikov in s tem učinkovito delovanje finančnih trgov so potrebni prava kombinacija ustreznega regulatornega okvira in nadzora, zdrava konkurenca, finančno izobraževanje in opismenjevanje ter osredotočanje zavarovalnic na potrebe potrošnikov (EIOPA, 2016a, str. 38–39). Ookodovanje Razliona stopnja varstva potroonikov potroonikov Pomembno vlogo pri varstvu potrošnikov ima nadzor nad zavarovalnimi produkti, zato bo to predstavljalo eno ključnih področij nadzora pristojnih organov v prihodnosti. Ključno je, da se nove zahteve v zvezi z nadzorom produktov in glede upravljanja zavarovalnic pravilno izvajajo že od samega začetka in da se začnejo uporabljati čim prej. To je tudi razlog, da so bile aprila 2016 izdane smernice POG, na podlagi katerih naj bi pristojni organi upoštevali dosleden in usklajen pristop k izvajanju nadzora nad ureditvijo POG že v pripravljalnem obdobju do popolne implementacije direktive IDD (EIOPA, 2016a, str. 14). 3 Smernice POG Smernice POG se nanašajo na razvoj zavarovalnih produktov in izpostavljajo zahteve za razvijalce7 in distributerje8 zavarovalnih produktov. V osnovi urejajo nadzor produktov ter zahteve glede upravljanja zavarovalnic prek opredelitve procesov, funkcij in strategij, katerih cilj je zagotoviti upoštevanje interesov potrošnikov skozi celoten življenjski cikel zavarovalnega produkta, to je od oblikovanja in razvoja le-tega, do plasiranja na trg ter stalnega spremljanja in pregledovanja skozi celoten življenjski cikel, vse do dokončnega umika produkta s trga (EIOPA, 2016a, str. 17). Smernice POG uvajajo nekatere ključne elemente sodelovanja med razvijalci zavarovalnih produktov in njihovimi distributerji ter poudarjajo pomen krepitve izmenjave vseh informacij, vezanih na zavarovalni produkt (EIOPA, 2016a, str. 39). Smernice POG so pomembno povezane s sistemom upravljanja zavarovalnice v okviru Solventnosti 2 in Zakona o zavarovalništvu (Ur. l. RS, št. 93/2015, v nadaljevanju: ZZavar-1), kiod zavarovalnic zahteva ustrezno varstvo potrošnikov, opredeljuje jasno odgovornost vodstva zavarovalnice ter terja, da imajo zavarovalnice vzpostavljen trden in zanesljiv sistem upravljanja. Na podlagi zahtev ureditve POG mora vsaka zavarovalnica oziroma razvijalec zavarovalnih produktov zagotoviti, da zavarovalni produkt stalno ustreza potrebam opredeljenega ciljnega trga za ta produkt. Slika 1: Razlogi za Smernice POG – analiza problematike Vir: EIOPA, Final Report on Public Consultation on Preparatory guidelines on product oversight and governance arrangements by insurance undertakings and insurance distributors, 2016, str. 40. 3.1 Pravna podlaga Ureditev POG ima svoje temelje v direktivi Solventnost 2 in je ena izmed ključnih sestavnih delov novih regulatornih zahtev direktive IDD. Ureditev POG je vsebina 25. člena direktive IDD »Nadzor produktov ter zahteve glede upravljanja«, v katerem je v prvem odstavku navedeno (IDD, čl. 25): »1. Zavarovalnice, pa tudi posredniki, ki pripravljajo finančne instrumente za prodajo strankam, imajo vzpostavljene, vodijo in pregledujejo postopke za odobritev vsakega zavarovalnega produkta ali pomembnih prilagoditev obstoječih zavarovalnih produktov pred njihovim trženjem ali distribucijo strankam. Postopek odobritve produkta mora biti sorazmeren in primeren glede na naravo zavarovalnega produkta. Postopek odobritve produkta opredeljuje ugotovljeni ciljni trg za vsak produkt in zagotovi, da so ocenjena vsa pomembna tveganja za tak trg ter je predvidena strategija porazdelitev v skladu z ugotovljenim ciljnim trgom in da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev, da se zavarovalni produkt proda na opredeljenem ciljnem trgu. Zavarovalnica razume in redno pregleduje zavarovalne produkte, ki jih ponuja ali trži, pri čemer upošteva vse dogodke, ki bi lahko bistveno vplivali na morebitno tveganje za opredeljeni ciljni trg, da oceni vsaj, ali je produkt še skladen s potrebami opredeljenega ciljnega trga in ali je načrtovana distribucijska strategija še ustrezna. Zavarovalnice, pa tudi posredniki,9 ki pripravljajo zavarovalne produkte, morajo dati distributerjem na voljo vse ustrezne informacije o zavarovalnih produktih in postopku za odobritev produkta, pa tudi o opredeljenem ciljnem trgu zavarovalnega produkta. Kadar distributer zavarovanih produktov ponuja ali priporoča zavarovalne produkte, ki jih ne pripravlja, uredi vse potrebno za pridobitev informacij iz petega pododstavka in razumevanje lastnosti ter opredeljenega ciljnega trga vsakega takega zavarovalnega produkta.« Direktivo IDD bo treba prenesti v nacionalno zakonodajo v roku dveh let od objave, natančneje do 23. februarja 2018. Vsebina 25. člena direktive IDD bo podrobneje določena z delegirano uredbo POG, ki je neposredno uporabljiva v Republiki Sloveniji. Za premostitev vmesnega obdobja do dokončne implementacije direktive IDD oziroma do začetka veljavnosti delegirane uredbe POG je EIOPA izdala smernice POG, ki določajo naslednje (Solventnost 2, izjava 16, čl. 17, čl. 40–41): »Glavni cilj ureditve in nadzora zavarovalnic in pozavarovalnic je primerna zaščita imetnikov polic in upravičencev …« »Države članice zagotovijo, da so nadzornim organom zagotovljena potrebna sredstva za dosego glavnega cilja nadzora, to je zaščita imetnikov polic in upravičencev, ter da imajo ustrezno strokovno znanje, zmogljivosti in pooblastila.« »Države članice zagotovijo, da imajo upravni, upravljalni ali nadzorni organi zavarovalnice ali pozavarovalnice končno odgovornost za skladnost zadevnega podjetja z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo.« »Države članice zahtevajo od vseh zavarovalnic in pozavarovalnic, da imajo na voljo učinkovit sistem upravljanja, ki zagotavlja dobro in preudarno upravljanje dejavnosti.« Ureditev POG je lahko del sistema upravljanja znotraj zavarovalnice, vendar pa to ni nova ključna funkcija niti ni nujno povezana s funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo notranje revizije, funkcijo skladnosti ali aktuarsko funkcijo, ki so predpisane kot obvezne ključne funkcije z ZZavar-1. Kljub temu je za vzpostavitev in poznejši pregled ureditve POG odgovoren upravni, upravljalni ali nadzorni organ zavarovalnice (EIOPA, 2016a, str. 17). Pri uporabi smernic POG pristojni organi upoštevajo tudi, kjer je to potrebno, smernice EIOPE, in sicer smernice o sistemu upravljanja, smernice o obravnavanju pritožb v zavarovalnicah ter smernice o pritožbah, ki jih obravnavajo zavarovalni posredniki (EIOPA, 2016a, str. 18). 3.2 Namen in cilji smernic POG Namen smernic POG je podpreti in usmerjati nacionalne nadzorne organe pri izvajanju zahtev ureditve POG v pripravljalnem obdobju do prenosa direktive IDD in delegiranih aktov, izdanih na njeni podlagi (EIOPA, 2016a, str. 3). Cilj smernic POG je zagotavljati enako raven varstva potrošnika in primerljive standarde v korist vseh potrošnikov. Spodbujati želijo enake konkurenčne pogoje med posredniki ne glede na to, ali so ti povezani z zavarovalnico ali ne. Potrošnikom je v korist, če distribucija zavarovalnih produktov poteka prek različnih distribucijskih kanalov in posrednikov z različnimi oblikami sodelovanja z zavarovalnicami, pod pogojem, da se za vse uporabljajo podobna pravila o varstvu potrošnikov (IDD, str. 21). Cilji smernic POG so tudi (EIOPA, 2016a, str. 41–42): • Vzpostaviti dosledne, smotrne in učinkovite nadzorne prakse znotraj države članice v zvezi z notranjo ureditvijo POG s strani zavarovalnic in distributerjev zavarovalnih produktov z namenom preprečevati škodljivo prodajo (ang. miss-selling) zavarovanj zaradi neustreznega oziroma slabega zavarovalnega produkta. • Podati določene usmeritve glede razvoja zavarovalnih produktov na podlagi medsektorskih načel v zvezi s postopkom odobritve produktov, kot ga je sprejel skupni odbor (ang. Joint Committee) vseh treh evropskih nadzornih organov (ESMA, EBA, EIOPA). • Pripraviti se na izvajanje ureditve POG kot to določa direktiva IDD. Ti cilji so skladni tudi z osnovnimi cilji Solventnosti 2 (EIOPA, 2016a, str. 42), ki so izboljšanje varstva zavarovalcev, zavarovancev in upravičencev ter spodbujanje medsektorske usklajenosti. 3.3 Na koga in na katere produkte se smernice POG nanašajo Zavarovalne produkte lahko distribuirajo različne kategorije oseb ali institucij, kot so zavarovalni zastopniki, posredniki, banke, zavarovalnice, turistične agencije, podjetja za najem vozil ipd. Med distribucijskimi kanali obstajajo razlike, zato je pomembno zagotavljati enako raven varstva potrošnikov (zlasti na področju razkrivanja informacij potrošnikom) ne glede na to, kje ti kupijo zavarovalni produkt – bodisi neposredno pri zavarovalnici ali pri posredniku. Direktiva IDD in posledično smernice POG zato zajemajo vse navedene osebe ali institucije ne glede na to, ali opravljajo aktivnosti distribucije zavarovanj kot glavno ali kot pomožno dejavnost, saj je bistveno, da so konkurenčni pogoji enaki za vse distributerje. Smernice POG se nanašajo na vse zavarovalne produkte in niso omejene le na življenjska zavarovanja ali druge bolj zahtevne zavarovalne produkte, pri njihovi uporabi pa se upošteva načelo sorazmernosti. To pomeni, na primer, da je testiranje življenjskih produktov zahtevnejše kot testiranje preprostih premoženjskih produktov (EIOPA, 2016a, str. 62). Smernice POG se ne uporabljajo za produkte za zavarovanje velikih nevarnosti, kot je navedeno v četrtem odstavku 25. člena direktive IDD. Obseg smernic POG je omejen na nove zavarovalne produkte. Za »nov« produkt se šteje tisti, ki je v celoti razvit na novo, in tudi obstoječi zavarovalni produkt, če je bil bistveno spremenjen oziroma preoblikovan (na primer preoblikovanje zavarovalnega kritja ali ciljnega trga, nove lastnosti produkta, ki spreminjajo tveganja, ki jim je potrošnik izpostavljen, itd). Vsekakor pa mora biti v interesu zavarovalnice, da pregleda obstoječe zavarovalne produkte in oceni, ali lahko ti predstavljajo vir oškodovanja potrošnika in, če da, temu ustrezno sprejme ukrepe za omejitev tveganja takšnega oškodovanja (EIOPA, 2016a, str. 65). 3.4 Vsebina smernic POG Ureditev v smernicah POG se nanaša na notranje procese, funkcije in strategije, katerih cilj je razvoj in plasiranje produktov na trg ter spremljanje in pregledovanje le-teh v času njihovega življenjskega cikla. Ureditev POG se razlikuje glede na to, ali regulirani subjekt nastopa kot razvijalec in/ali kot distributer zavarovalnih produktov, in se nanaša na (EIOPA, 2016a, str. 17): • opredelitev ciljnega trga, za katerega se produkt šteje za primernega; • opredelitev tržnih segmentov, za katere se produkt šteje za primernega; • izvedbo analize produktov za oceno pričakovane učinkovitosti produkta v različnih stresnih scenarijih; • pripravo pregleda produkta z namenom preveriti, ali produkt povzroča oškodovanje potrošnika, in če ga, sprejem ukrepov za ustrezno spremembo produkta, da se ta učinek čim bolj zmanjša; • opredelitev ustrezne prodajne poti ob upoštevanju značilnosti ciljnega trga in produkta; in • preverjanje, da prodajni kanali delujejo skladno z ureditvijo POG zavarovalnice oziroma razvijalca produkta. Ureditev POG dopolnjuje zahteve po razkritju informacij na prodajnem mestu o glavnih značilnostih produkta, tveganjih le-tega, končni ceni produkta, ki jo mora plačati potrošnik (EIOPA, 2016b, str. 5). 3.4.1 Ločene smernice za razvijalce in ločene za distributerje Ureditev POG se nanaša na sklop ukrepov skozi celotni življenjski cikel zavarovalnega produkta. Nadzor produkta v času njegovega življenjskega cikla vključuje vrsto vlog in odgovornosti, ki jih imajo tako razvijalci kot distributerji, med njimi pa obstaja pomembna razlika. Smernice so razdeljene na dve poglavji, pri čemer so v prvem poglavju (smernice od 1 do 12) obravnavni razvijalci zavarovalnih produktov, drugo poglavje (smernice od 13 do 21) pa je namenjeno distributerjem zavarovalnih produktov, ki tržijo zavarovalne produkte, ki jih sami ne razvijajo (sem lahko spadajo tudi zavarovalnice). Tabela 1: Pregled smernic POG Poglavje 1 Pripravljalne smernice za zavarovalnice in zavarovalne posrednike, ki proizvajajo zavarovalne produkte z namenom prodaje potrošnikom Poglavje 2 Pripravljalne smernice za distributerje zavarovalnih produktov, ki distribuirajo zavarovalne produkte, ki jih sami ne proizvajajo Smernica 1 –Vzpostavitev nadzora nad produkti in ureditve upravljanja Smernica 13 – Vzpostavitev ureditve distribucije produktov Smernica 2 – Cilji nadzora nad produkti in ureditve upravljanja Smernica 14 – Cilji ureditve distribucije produktov Smernica 3 – Vloga vodstva Smernica 15 – Vloga vodstva Smernica 16 – Pridobitev vseh potrebnih informacij o ciljnem trgu od proizvajalca Smernica 17 – Pridobitev vseh drugih potrebnih informacij o produktu od proizvajalca Smernica 18 – Distribucijska strategija Smernica 4 – Pregled nadzora nad produkti in ureditve upravljanja Smernica 19 – Reden pregled ureditve distribucije produktov Smernica 20 – Posredovanje podatkov o prodaji proizvajalcu Smernica 5 – Ciljni trg Smernica 6 – Spretnosti, znanja in izkušnje osebja, ki oblikuje produkte Smernica 7 – Preskušanje produkta Smernica 8 – Spremljanje produkta Smernica 9 – Popravni ukrepi Smernica 10 – Distribucijski kanali Smernica 11 – Oddajanje oblikovanja produktov v zunanje izvajanje Smernica 12 – Dokumentacija nadzora nad produkti in ureditve upravljanja Smernica 21 – Dokumentacija Vir: EIOPA, Pripravljalne smernice o nadzoru nad produkti in ureditvi upravljanja zavarovalnic in distributerjev zavarovalnih produktov, 2016, str. 7–12. Razvijalci zavarovalnih produktov in distributerji morajo slediti različnim usmeritvam, zato da je pokrit celotni življenjski cikel posameznega produkta. Temu pristopu sledi – tako kot ESMA v okviru svojega strokovnega nasveta v zvezi z MiFID II in kot EBA v okviru smernic POG za bančni sektor – tudi EIOPA s smernicami POG, ločenimi za razvijalce in za distributerje zavarovalnih produktov. Z zajemom obojih je mogoče zagotoviti, da se bo produkt, ki je oblikovan prav za določeno ciljno skupino, znotraj slednje dejansko prodajal. Razlika med smernicami za zavarovalnice na eni strani in za distributerje na drugi omogoča bolj jasna pričakovanja nadzornega organa v relaciji do teh tržnih udeležencev (EIOPA, 2016a, str. 57). Zavarovalnica lahko nastopa v vlogi distributerja, kadar trži zavarovalne produkte, ki jih sama ne razvija. V tem primeru mora zavarovalnica izpolnjevati zahteve, ki veljajo za distributerje. Kadar je zavarovalnica razvijalec in distributer svojih zavarovalnih produktov, mora izpolnjevati le zahteve smernic POG, ki veljajo za razvijalce (EIOPA, 2017, str. 16). 3.4.2 Kdaj se distributer smatra kot razvijalec zavarovalnega produkta? Z delegirano uredbo POG bo v primerjavi s smernicami POG dodatno vpeljana usmeritev glede opredelitve, kdaj se distributer smatra kot razvijalec zavarovalnega produkta: to je takrat, kadar ima pri oblikovanju in razvoju zavarovalnega produkta odločujočo vlogo. Enako velja tudi za zavarovalnice, ki za posamezni zavarovalni produkt ne nudijo zavarovalnega kritja, imajo pa odločujočo vlogo pri njegovem razvoju (EIOPA, 2017, str. 26). Kadar se distributer (oziroma zavarovalnica) smatra kot razvijalec, mora z zavarovalnico, ki plasira zavarovalni produkt in nudi zavarovalno kritje (sorazvijalec), skleniti pisni dogovor o medsebojnem sodelovanju in določitvi vlog ter še posebno jasno določiti postopke za opredelitev ciljnega trga. Zavarovalnica – sorazvijalec ostaja polno odgovorna do stranke za nudenje zavarovalnega kritja, medtem ko obe stranki neodvisno ostajata odgovorni za skladnost z ureditvijo POG razvijalca produkta, kot to določa 25. člen direktive IDD (EIOPA, 2017, str. 16). Za odločujočo vlogo se smatra, ko distributer avtonomno določa bistvene značilnosti in glavne elemente zavarovalnega produkta, vključno s kritjem, stroški, tveganji, ciljnim trgom ali odškodnino/zavarovalnino in jamstvom zavarovalnice posameznega zavarovalnega produkta, ki z vidika ocene tveganja s strani zavarovalnice niso bistveno spremenjene (npr. ko zavarovalni posrednik razvije zavarovalni produkt za določeno tržno nišo na podlagi njegovih izkušenj in znanja s posameznega trga (ang. white labelling)). Da je vloga distributerja odločujoča, se smatra, ko je ta bistveno vključen v eno od naslednjih aktivnosti: Razvoj novega produkta: prevzame pobudo za razvoj in definiranje glavnih elementov posameznega produkta; za posebno vrsto strank definira določeno obliko kritja, ki na trgu še ne obstaja, in prosi zavarovalnico, da to kritje ponudi; zavarovalnica nudi kritje in izračuna premijo na podlagi zahteve distributerja. Sprememba bistvenih elementov obstoječega produkta: spreminja glavne elemente pri obstoječem zavarovalnem produktu. Prisotnost ene od navedenih aktivnosti pa ob tem ne pomeni nujno, da se distributer uvršča med razvijalce. To je odvisno od posebnih okoliščin posameznega primera in od celotne analize povezanih dejavnosti, ki jih distributer izvaja v zvezi z določenim produktom (EIOPA, 2017, str. 15–16). Med razvoj novih produktov se ne štejejo prilagoditve obstoječih produktov posamezni stranki v fazi prodaje kot tudi ne prilagojene (ang. tailor-made) pogodbe na zahtevo posamezne stranke (EIOPA, 2017, str. 27). 3.4.3 Načelo sorazmernosti Smernice POG upoštevajo načelo sorazmernosti. Merila za načelo sorazmernosti kot tudi za njegovo uporabo so navedena v direktivi IDD in direktivi Solventnost 2. Namen uporabe načela sorazmernosti je omejiti breme izvajanja smernic POG za majhne zavarovalnice (razvijalce) in distributerje ter izogibati se preobremenjujočim procesom izvajanja smernic za bolj enostavne produkte. V smernicah POG je jasno navedeno, da morata biti ureditev POG in ureditev distribucije zavarovalnih produktov sorazmerni s stopnjo zahtevnosti in tveganj v zvezi s produkti kot tudi z naravo, obsegom in zahtevnostjo poslovanja zavarovalnice (EIOPA, 2016a, str. 57). 3.4.4 Vsebinski pregled posameznih smernic V nadaljevanju podajamo opis posameznih smernic. Kadar je vsebina le-teh za razvijalce in distributerje sorodna, jo predstavimo skupaj v isti točki. 3.4.4.1 Smernica 1 in smernica 13 – vzpostavitev ureditve POG/distribucije Skladno s smernicama 1 in 13 mora razvijalec vzpostaviti in izvajati ureditev POG, distributer pa ureditev distribucije zavarovalnih produktov, in sicer za vsak produkt ločeno. Z ureditvijo POG morajo biti vzpostavljeni ustrezni ukrepi in postopki za oblikovanje, spremljanje, preverjanje in distribucijo produktov za potrošnike ter ukrepanje v zvezi s produkti, ki bi lahko potrošnikom škodovali. Za razliko od razvijalcev pa distributerjem ni treba oblikovati in pregledovati zavarovalnih produktov, temveč morajo sprejeti ustrezne korake za pripravo na distribucijo posameznega zavarovalnega produkta potrošnikom. Ureditev distribucije mora zato določati ustrezne ukrepe in postopke za presojo palete produktov in storitev, ki jih distributer namerava nuditi svojim strankam, za pregled te ureditve ter za pridobitev vseh potrebnih podatkov o produktih od razvijalcev. Pri vzpostavitvi ureditve POG oziroma ureditve distribucije za posamezni produkt se upošteva načelo sorazmernosti. Ureditev POG mora biti pripravljena v obliki pisnega dokumenta (politike), ki ni nujno ločena listina, ampak je lahko sklic na že obstoječega v organizacijski strukturi in procesih zavarovalnice, ki vsebuje vse potrebne informacije. Tudi ureditev distribucije mora biti pisni dokument in je treba z njo – enako kot z ureditvijo POG – seznaniti vse udeležene, zaposlene v podjetju, ki so kakorkoli povezani s procesi v zvezi z razvojem in distribucijo zavarovalnih produktov (EIOPA, 2016b, str. 7, 10). Dobra implementacija ureditve POG vodi do produktov, ki ustrezajo potrebam opredeljene ciljne skupine potrošnikov in ji prinašajo dodano vrednost. Smernica 1 – Vzpostavitev nadzora nad produkti in ureditve upravljanja Smernica 13 – Vzpostavitev ureditve distribucije produktov Vzpostavitev in izvajanje Ureditve POG za vsak produkt Načelo sorazmernostiPisni dokument, ni nujno ločen dokument Seznanitev zadevnih zaposlenih Vzpostavitev in izvajanje ureditve distribucije za vsak produkt Načelo sorazmernosti Pisni dokument Seznanitev zadevnih zaposlenih 3.4.4.2 Smernica 2 in smernica 14 – Cilji ureditve POG/distribucije Cilj ureditve POG oziroma ureditve distribucije mora biti preprečevati in zmanjševati oškodovanje potrošnika, podpora ustreznemu upravljanju nasprotja interesov ter zagotavljanje, da so cilji, interesi in značilnosti potrošnikov ustrezno upoštevani (EIOPA, 2016b, str. 7, 10). 3.4.4.3 Smernica 3 in smernica 15 – Vloga vodstva V smernicah POG je opredeljeno, da imajo končno odgovornost za vzpostavitev, izvajanje, poznejše preglede in stalno notranjo skladnost z ureditvijo POG oziroma ureditvijo distribucije zavarovalnih produktov upravni, vodstveni ali nadzorni organi oziroma enakovredni organ razvijalca ali distributerja (EIOPA, 2016a, str. 45). Takšna zahteva je skladna z zahtevo glede sistema upravljanja v ZZavar-1. Ureditev POG je mogoče vključiti v zavarovalnico na različne načine, vloga ključnih funkcij pa je lahko med podjetji različna in/ali se spremeni skladno s spremembo notranjega procesa razvoja produktov ter posledično nadzora in upravljanja. Smernica 2 – Cilji nadzora nad produkti in ureditve upravljanja Smernica 14 – Cilji ureditve distribucije produktov Ureditve POG za posamezni produkt se med seboj razlikujejo – ustrezati mora tveganjem, ki jih nosi zavarovalec posameznega produkta; načelo sorazmernosti; ureditev POG ne posega v osnovna načela zavarovanja (načelo solidarnosti in matematičnih metod, uravnoteženo se upošteva individualne in kolektive potrebe zavarovalcev) (EIOPA, 2016a, str. 25–26). Vzpostaviti ustrezne procese, preden se produkt začne tržiti – predvideti možna tveganja nasprotij interesov, ukrepov, ko pride do oškodovanja potrošnikov; načelo sorazmernosti in načelo tveganja (ang. risk-based) – upoštevanje posebnosti posameznega distributerja: narava, obseg in zahtevnost posla, tveganja produkta (EIOPA, 2016a, str. 33–34). Smernica 3 – Vloga vodstva Smernica 15 – Vloga vodstva Odgovornost vodstva za ureditev POG; vodstvo potrdi ureditev POG in vsako spremembo le-te; vodstvo lahko v vzpostavitev in preglede ureditve POG vključi ključne funkcije – (EIOPA, 2016a, str. 26). Odgovornost vodstva za ureditev distribucije (kadar se naloge distribucije delegirajo interno ali eksterno v zunanje izvajanje). 3.4.4.4 Smernica 4 in smernica 19 – Pregled ureditve POG/distribucije Razvijalec oziroma distributer mora redno pregledovati ureditev POG in ureditev distribucije, zagotoviti njuno veljavnost in ažurnost ter ju po potrebi spremeniti, kar še zlasti velja za morebitno distribucijsko strategijo v okviru ureditve distribucije (EIOPA, 2016b, str. 7, 11). Smernice ne določajo, kako pogosto v življenjski dobi morajo zavarovalnice pregledati, ali zavarovalni produkt v vsaki fazi življenjskega cikla ustreza potrebam ciljnega trga. Odločitev o tem, kako pogostno bo preverjala ureditve POG za posamezni zavarovalni produkt, je prepuščena zavarovalnici. Pogostost izvajanja tega procesa lahko zavarovalnica prilagodi notranjemu procesu razvoja produkta, pri čemer upošteva velikost, obseg in kompleksnost zavarovalnice ter število raznovrstnih produktov, ki jih ponuja (načelo sorazmernosti). Smernica 4 – Pregled nadzora nad produkti in ureditve upravljanja Smernica 19 – Reden pregled ureditve distribucije produktov Razvijalec sam opredeli minimalno pogostnost rednega pregledovanja in kdaj je potreben izredni pregled ureditve POG za posamezni produkt. Dokumentirati preglede POG – kdo jih opravi, priporočila in odločitve vodstva z razlogi zanje (EIOPA, 2016a, str. 26). Izvajanje rednega pregleda ureditve distribucije za vsak produkt, če je še veljavna in aktualna z vidika preprečevanja in zmanjševanja oškodovanja potrošnikov, ker se lahko spremeni ciljni trg (glede na prvotno določenega) (EIOPA, 2016a, str. 36). Delegirana uredba POG bo dopolnila smernico 19 (za distributerje) z naslednjimi določbami (EIOPA, 2017, str. 32): • distributer mora, če je distribucijsko strategijo vzpostavil sam neodvisno, le-to prilagoditi skladno z ugotovitvami pregleda ureditve distribucije; • pri pregledu ureditve distribucije distributer preveri, ali se produkt trži opredeljeni ciljni skupini ali zunaj nje; • distributer sam določi pogostnost pregledov ureditve distribucije za posamezni produkt; • distributer mora razvijalcu na njegovo zahtevo dati pomembne prodajne informacije in, če je treba, tudi informacijo o rednih pregledih ureditve distribucije kot podporo razvijalcu pri pregledih produkta. 3.4.4.5 Smernica 5 – Ciljni trg Prepoznavanje ciljnega trga spada v pristojnost in odgovornost zavarovalnic oziroma razvijalcev, ki morajo določiti ciljni trg za vsak zavarovalni produkt, pri tem pa upoštevati značilnosti produktov ter želje in potrebe potrošnikov. Noben produkt ne sme biti izvzet iz te usmeritve – zavarovalnica mora opredeliti ciljni trg za vse zavarovalne produkte, saj je to ključno za razvoj produkta in pripravo ustreznih informacij, ki jih mora zavarovalnica posredovati distributerjem in potrošnikom (EIOPA, 2016a, str. 64). Ureditev POG vsakega produkta mora vključevati ukrepe za opredelitev ustreznega ciljnega trga za ta produkt. Razvijalec pri tem upošteva, na primer, davčne obremenitve različnih produktov, stopnjo znanja in razumevanja zahtevnosti produkta, zavarovalno kritje in izključitve, finančne zmožnosti ipd. (EIOPA, 2016a, str. 27). Delegirana uredba POG bo v tem delu podrobneje določala (EIOPA, 2017, str. 27), da mora razvijalec opredeliti ciljni trg za vsak produkt. Ker opredelitev ciljnega trga pomeni skupino potrošnikov s podobnimi lastnostmi, je treba le-to ločiti od posamične ocene, ali je zavarovalni produkt v skladu z zahtevami in potrebami (ang. demands and needs) ter (če je to ustrezno) ali je v trenutku prodaje primeren in ustrezen (ang. suitable and appropriate) za posamezno stranko. Razvijalec mora oblikovati in trgu predstaviti le produkte (oziroma pakete produktov) s takšnimi lastnostmi in prek takšnih distribucijskih kanalov, ki so skladni z interesi, cilji in značilnostmi ciljnega trga (EIOPA, 2016b, str. 8). Z delegirano uredbo POG bo v tem delu dodatno vpeljana zahteva – kjer je to relevantno z vidika zahtevnosti in narave zavarovalnega produkta –, da mora biti produkt usklajen tudi z znanjem in izkušnjami s področja naložb, s finančnim stanjem (vključno z naklonjenostjo tveganju) in naložbenimi cilji tipične stranke opredeljenega ciljnega trga (EIOPA, 2017, str. 27). Ob presoji skladnosti produkta z opredeljenim ciljnim trgom mora razvijalec upoštevati raven informacij, ki so ciljnemu trgu dostopne, ter stopnjo finančnih zmožnosti in pismenosti ciljnega trga. Razvijalec mora tudi opredeliti, za katero skupino potrošnikov produkt ni primeren, kar dodatno pripomore k oblikovanju bolj jasne slike glede mej opredeljenega ciljnega trga. Opredelitev ciljnega trga je pomembna za distributerje, da razumejo, komu lahko prodajo zavarovalni produkt (EIOPA, 2016a, str. 27). Smernice POG ne predpisujejo razdrobljenosti ciljnega trga niti meril, ki jih je treba upoštevati, da bi opredelili ciljni trg. Prav tako ne predpisujejo pogojev, pod katerimi bi bilo mogoče posamezni zavarovalni produkt ponujati zunaj opredeljenega ciljnega trga, pojasnjujejo pa, da to v izjemnih primerih ni prepovedano. A distributerji bodo morali v teh primerih upravičiti, zakaj so določeni zavarovalni produkt ponudili potrošnikom, ki ne ustrezajo opredeljeni ciljni skupini za tisti produkt (EIOPA, 2016a, str. 63–64). Z delegirano uredbo POG bo dodatno vpeljana določba glede potrebne stopnje razdrobljenosti opredelitve ciljnega trga, v odvisnosti od značilnosti, profila tveganja, zahtevnosti in narave produkta, in to tako, da se pri tem izogne skupinam potrošnikov, katerih zahteve in potrebe niso skladne s produktom (EIOPA, 2017, str. 28). 3.4.4.6 Smernica 6 – spretnosti! znanja in izku—nje osebja! ki oblikuje produkte Delegirana uredba o dopolnitvi direktive Solventnost 210 (v nadaljevanju: delegirana uredba S2) določa v točki e prvega odstavka 258. člena, da morajo zavarovalnice zaposliti osebje s spretnostmi, znanjem in strokovnimi kompetencami, ki so potrebni za pravilno izvajanje dodeljenih pristojnosti. Iz te določbe izhaja tudi opredelitev Smernice 6, ki pravi, da mora razvijalec zagotoviti, da ima osebje, ki je vključeno v razvoj zavarovalnih produktov, potrebne spretnosti, znanja in izkušnje, da lahko ustrezno razume glavne značilnosti produkta ter interese, cilje in značilnosti ciljnega trga (EIOPA, 2016b, str. 8). To pomeni, da mora biti osebje, ki kakorkoli sodeluje v procesu razvoja produkta, deležno določenega strokovnega izobraževanja, da lahko razume značilnosti in vključena tveganja zavarovalnega produkta ter tudi interese, cilje in značilnosti ciljnega trga. 3.4.4.7 Smernica 7 – Presku—anje produkta Zavarovalnice morajo produkt, preden ga plasirajo na trg – ali če se ciljni trg spremeni ali če se spremeni obstoječi produkt –, temeljito preskusiti. Cilj takšnega preskušanja je preučiti, ali je produkt skladen s potrebami ciljnega trga v celotni življenjski dobi produkta. Če rezultati preskusov pokažejo, da produkt ni skladen z interesi, cilji in značilnostmi ciljnega trga, razvijalec produkta ne sme plasirati na trg. Testiranje se opravi po načelu sorazmernosti, in sicer kvalitativno in, kadar je ustrezno, na količinsko opredeljiv način, odvisno od vrste in narave produkta ter z njim povezanega tveganja za oškodovanje potrošnikov (EIOPA, 2016b, str. 8). Pri testiranju produkta upošteva razvijalec vsa pomembna tveganja, ki bi jim bil izpostavljen potrošnik, ki bi ta produkt kupil. Če preskušanje produkta in analize scenarijev, ki so po potrebi vključene v samo testiranje, pokažejo povečano tveganje za ciljni trg, mora razvijalec pred plasiranjem ta produkt ustrezno spremeniti (EIOPA, 2016a, str. 28). Preskušanje je treba izvesti na vseh zavarovalnih produktih, tako na življenjskih kot premoženjskih. Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih se na primer opravi kvantitativni preizkus z namenom ugotoviti, ali so tveganja in donosi iz naslova teh produktov ustrezno uravnoteženi znotraj različnih scenarijev. Pri premoženjskih zavarovanjih se lahko denimo preverja, pri katerih pogojih ali scenarijih se pojavi prekrivanje zavarovalnih kritij posameznega produkta z ostalimi. Na podlagi te analize lahko zavarovalnica uskladi zavarovalno kritje produkta z drugimi produkti, ki jih ponuja, da bi preprečila ali zmanjšala prekrivanje teh kritij (EIOPA, 2016a, str. 57). V navedenem viru literature so prikazana konkretna vprašanja, s katerimi je mogoče preskusiti različne oblike zavarovalnih produktov v praksi (EIOPA, 2016a, str. 28). Produkta ni nujno testirati le z analizo scenarijev, mogoči so tudi drugačni pristopi, kot je na primer testiranje potrošnikov na podlagi tržne raziskave. Testiranje produkta naj ustreza vrsti in naravi produkta ter tveganju, ki mu je izpostavljen potrošnik, ki je vezan na ta produkt. Zavarovalnica se sama odloči glede testiranja posameznega produkta od primera do primera (EIOPA, 2016a, str. 57). 3.4.4.8 Smernica 8 – Spremljanje produkta Razvijalec mora v času distribucije produkta stalno spremljati, ali je ta še skladen z interesi, cilji in značilnostmi ciljnega trga (EIOPA, 2016b, str. 8). Razvijalec kot del procesa spremljanja produkta in njegovega revidiranja upošteva, na primer, višino škodnega količnika, politiko izplačevanja škod, vzroke za pritožbe oziroma z drugimi merili za oceno, ali je določeni produkt koristen za potrošnika (EIOPA, 2016a, str. 30). Z delegirano uredbo POG bo dodatno opredeljena obveznost razvijalca, da stalno spremljanja in redno pregleduje produkt z namenom opredeliti ključne dogodke, ki bi materialno vplivali na glavne značilnosti produkta, zavarovano kritje in jamstva, ki jih nudi produkt. Razvijalec bo moral spremljati tudi, ali se produkt trži zunaj opredeljenega ciljnega trga, in sam določiti pogostnost izvajanja rednega pregleda produkta (EIOPA, 2017, str. 28–29). Pomembno bo, da bosta razvijalec in distributer uskladila pogostost izvajanja njunih pregledov produkta oziroma ureditev distribucije. Razvijalci bodo morali presoditi, katere dodatne informacije za pregled produkta potrebujejo od distributerja, ter opredeliti, kako te informacije dobiti in od katerih distributerjev (EIOPA, 2017, str. 20). 3.4.4.9 Smernica 9 – Popravni ukrepi Popravne ukrepe izvede razvijalec produkta, če v času življenjske dobe le-tega odkrije okoliščine, ki so povezane s produktom in zaradi katerih ta ne ustreza več osnovnim potrebam ciljnega trga, ali ko je koristnost produkta za potrošnika znatno drugačna od pričakovane. Kadar nastanek takih okoliščin škoduje potrošniku, mora razvijalec produkta ustrezno ukrepati, da ublaži razmere in prepreči ponovno oškodovanje. Razvijalec produkta ustreznost le-tega preverja preko rednega ali izrednega (na podlagi informacij s strani distributerja, pritožb) preverjanja. Popravni ukrep oziroma spremembo produkta lahko razvijalec opravi le tako, da je ta skladen z interesi, cilji in značilnostmi opredeljenega ciljnega trga in da te spremembe nimajo negativnega učinka na zavarovalce oziroma potrošnike, ki ta produkt že imajo. Razvijalec mora po potrebi vključene distributerje in potrošnike takoj obvestiti o vseh ustreznih popravnih ukrepih (EIOPA, 2016a, str. 30). 3.4.4.10 Smernica 10 – Distribucijski kanali Razvijalec mora izbrati distribucijske kanale, ki so primerni za posamezni ciljni trg, ob upoštevanju posebnih značilnosti produkta. Distributerja mora izbrati z ustrezno skrbnostjo ter mu zagotoviti kakovostne, to je jasne, natančne in ažurne informacije. Skrben distributer ima potrebno znanje, izkušnje, usposobljenost za razumevanje produkta in značilnosti opredeljenega ciljnega trga, da lahko razume produkt, ga pravilno umesti na trg, opredeli ciljni trg za ta produkt in potrošnikom poda ustrezne informacije, ter da hkrati opredeli skupino potrošnikov, za katero produkt ni primeren. Razvijalec mora poskrbeti, da distributerji ravnajo v skladu s cilji njegove ureditve POG za posamezni produkt, in to tudi preverjati – predvsem, ali se zavarovalni produkti prodajajo opredeljenemu ciljnemu trgu ob upoštevanju značilnosti posameznega distribucijskega kanala. Če razvijalec meni, da distribucijski kanal ne deluje skladno z njegovo ureditvijo POG, mora sprejeti popravne ukrepe. Informacije distributerjem s strani razvijalca ne nadomeščajo ustreznega razkritja informacij v trenutku prodaje produkta potrošniku na podlagi specifikacije njegovih zahtev in potreb (ang. demands and needs) ter svetovanja (EIOPA, 2016a, str. 31). Že direktiva IDD (IDD, čl. 25) predpisuje, da mora razvijalec dati na voljo distributerju vse ustrezne informacije o zavarovalnih produktih in postopku za odobritev produkta, pa tudi o opredeljenem ciljnem trgu zavarovalnega produkta. Predpisuje tudi obrnjeno – da mora distributer urediti vse potrebno za pridobivanje vseh navedenih informacij od razvijalca in razumevanje lastnosti ter opredeljenega ciljnega trga posameznega zavarovalnega produkta, kar natančneje opredeljujeta smernici 16 in 17. Direktiva IDD ne specificira natančneje, katere so te informacije, bo pa to s ciljem krepiti izmenjavo informacij med razvijalci in distributerji opredelila delegirana uredba POG. Delegirana uredba POG bo vsebinsko dopolnila smernico 10 tako, da bo poleg zahteve po jasnih, natančnih in ažurnih informacijah določila še stopnjo podrobnosti informacij. Razvijalec bo moral distributerju posredovati vse potrebne informacije o zavarovalnem produktu, o procesu odobritve produkta, ciljnem trgu in distribucijski strategiji, kar vključuje informacije o glavnih značilnostih zavarovalnega produkta, njegovih tveganjih in stroških ter okoliščinah, ki lahko povzročijo nasprotje interesov za oškodovanje potrošnika (EIOPA, 2017, str. 29). Medsebojne obveznosti razvijalec in distributer opredelita in specificirata v medsebojnem pisnem dogovoru. 3.4.4.11 Smernica 11 – Oddajanje oblikovanja produktov v zunanje izvajanje Zavarovalnica lahko odda različne naloge in procese, zlasti razvoj produktov, v zunanje izvajanje tretjim osebam. Zavarovalnica mora ohraniti polno odgovornost za skladnost z ureditvijo POG, kot jo opredeljujejo smernice POG, kadar za razvoj produktov pooblasti tretjo osebo (EIOPA, 2016b, str. 9). 3.4.4.12 Smernica 16 – Pridobitev vseh potrebnih informacij o ciljnem trgu od proizvajalca Ureditev distribucije produkta mora zagotoviti, da distributer pridobi od razvijalca vse potrebne informacije o zavarovalnem produktu, postopku odobritve produkta in ciljnem trgu, da lahko razume potrošnike, ki jim je produkt namenjen, ter skupino potrošnikov, ki jim produkt ni namenjen (EIOPA, 2016b, str. 11). Razumevanje takšnih informacij s strani distributerja predstavlja predpogoj za vzpostavitev ustrezne distribucijske strategije, kot je opredeljena v smernici 18, saj tovrstne informacije pomagajo distributerju izbrati zavarovalne produkte, ki jih namerava tržiti, ter oceniti, katerim strankam bo posamezni produkt tržil (EIOPA, 2016a, str. 35). 3.4.4.13 Smernica 17 – Pridobitev vseh drugih potrebnih informacij o produktu od proizvajalca Smernica 17 vsebinsko dopolnjuje predhodno smernico 16 tako, da mora ureditev distribucije dodatno določati tudi obveznost distributerja, da od razvijalca pridobi še vse druge potrebne informacije o produktu za izpolnitev svoje obveznosti do potrošnikov. To zajema informacije o glavnih značilnostih produktov, njihovih tveganjih in stroških ter okoliščinah, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov v škodo potrošnika (EIOPA, 2016b, str. 11). V delegirani uredbi POG bosta smernici 16 in 17 združeni v eno določbo – »Pridobitev vseh pomembnih informacij o zavarovalnem produktu od razvijalca« –, v kateri bo obseg informacij, ki jih mora distributer pridobiti od razvijalca, dopolnjen še z informacijo o distribucijski strategiji. Delegirana uredba POG bo dodatno določala tudi, da morajo pridobljene informacije distributerju omogočiti, da razume produkt in ga ustrezno umesti na ciljni trg, da opredeli ciljni trg, za katerega je produkt oblikovan, in tudi ciljni trg, za katerega produkt ni primeren, ter ne nazadnje, da izvaja distribucijsko aktivnost v najboljšem interesu stranke skladno z direktivo IDD. S tem se vsebina v delegirani uredbi POG, ki sledi smernicama 16 in 17, uskladi z vsebino določbe v delegirani uredbi POG, ki sledi smernici 10. Medsebojne obveznosti, vključno s specifikacijo potrebnih informacij medsebojnega obveščanja (smernice 10, 16, 17 in 20), razvijalec in distributer opredelita v medsebojnem pisnem dogovoru. 3.4.4.14 Smernica 18 – Distribucijska strategija Z distribucijsko strategijo je opredeljeno, kako zavarovalni produkt prodajati potrošnikom. Kadar distributer vzpostavi svojo distribucijsko strategijo, ta ne sme biti v nasprotju z distribucijsko strategijo in opredeljenim ciljnim trgom razvijalca. To pomeni, da distribucijska strategija distributerja ne sme dopuščati, da bi se zavarovalni produkt tržil zunaj s strani razvijalca opredeljenega ciljnega trga. Lahko pa so v strategiji opredeljene okoliščine, v okviru katerih je mogoče izjemoma tržiti zavarovalni produkt zunaj njega. V tem primeru mora distributer ustrezno utemeljiti in dokazati, da je produkt v najboljšem interesu stranke, čeprav ta ni del opredeljene ciljne skupine. To mora dokumentirati skladno s smernico 21 (EIOPA, 2016a, str. 35–36). 3.4.4.15 Smernica 20 – Posredovanje podatkov o prodaji proizvajalcu Če distributer ugotovi, da produkt ni v skladu z interesi, cilji in značilnostmi ciljnega trga, ali če izve za druge okoliščine, povezane s produktom, ki povečujejo tveganje oškodovanja potrošnika, mora o tem nemudoma obvestiti razvijalca (EIOPA, 2016b, str. 11). Delegirana uredba POG bo dodatno opredeljevala tudi, da se mora temu ustrezno prilagoditi veljavno distribucijsko strategijo tega produkta. Informacije, ki jih mora distributer posredovati razvijalcu, se ne nanašajo na posamezno prodajo zavarovanja potrošniku (če je bila zavarovalna polica prodana potrošniku iz prave ciljne skupine), temveč se morajo nanašati na količino zavarovanj oziroma zavarovalnih polic, ki so bile prodane zunaj opredeljene ciljne skupine, povzetek informacij o kupcih, povzetek informacij glede pritožb v povezavi z določenim produktom in podobno. Izboljšana izmenjava informacij olajša razvijalcu spremljanje trga in produkta skladno s smernico 8. 3.4.4.16 Smernici 12 in 21 – Dokumentacija Smernice POG zahtevajo, da zavarovalnice in distributerji dokumentirajo vse ukrepe v zvezi z ureditvijo POG oziroma ureditvijo distribucije. Dokumentirati je treba tudi izmenjavo toka informacij med razvijalcem in distributerjem (smernice 10, 16, 17 in 20). Dokumentacijo je treba hraniti za obdobje najmanj petih let (EIOPA, 2016A, str. 59). Ustrezno dokumentiranje vseh ukrepov, ki jih zavarovalnice in distributerji sprejmejo v zvezi z ureditvijo POG, je pomembno za učinkovito interno upravljanje zavarovalnice in distributerja ter z vidika opravljanja nadzora s strani pristojnih organov. 3.5 Začetek uporabe smernic POG Agencija za zavarovalni nadzor je 25. januarja 2017 na svoji spletni strani objavila Stališče Agencije o uporabi Pripravljalnih smernic o nadzoru nad produkti in ureditvi upravljanja zavarovalnic in distributerjev zavarovalnih produktov pri izvajanju nadzora, v katerem navaja tudi pravno podlago za izvajanje nadzora nad zavarovalnicami. Na podlagi teh smernic Agencija za zavarovalni nadzor v postopkih nadzora nad zavezanci, določenimi v smernicah POG, od 23. februarja 2017 upošteva smernice POG na naslednji način: • z nadzorom usklajenosti zavarovalnic s tistimi smernicami, kjer za to obstaja pravna podlaga v ZZavar-1; • s spremljanjem postopkov usklajevanja ostalih distributerjev zavarovalnih produktov, ki niso zavarovalnice, za katere še ne obstaja pravna podlaga za izvajanje nadzora v ZZavar-1, in sicer v vmesnem obdobju do implementacije direktive IDD v slovensko zakonodajo oziroma do začetka uporabe delegirane uredbe POG, kar je predvideno za drugi kvartal leta 2017. Agencija za zavarovalni nadzor pričakuje, da so zavarovalnice in distributerji zavarovalnih produktov storili vse, kar je v njihovi moči, da so od 23. februarja 2017 dalje pri svojem poslovanju usklajeni s stališčem Agencije za zavarovalni nadzor. 3.6 Vpliv ureditve POG na zavarovalnice, posrednike in potrošnike Distribucijo zavarovalnih produktov ter razkritje informacij in informiranje zavarovalcev ureja osnovna zakonodaja Evropske unije, to so direktiva Solventnost 2, direktiva IDD ter za zavarovalne naložbene produkte še Direktiva o trgih finančnih instrumentov11 (v nadaljevanju Direktiva MIFID) in Uredba o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih12 (v nadaljevanju: PRIIP). Vsak od navedenih aktov uvaja določene zahteve s ciljem varstva potrošnika, ki jih je treba ustrezno vnesti v nacionalno zakonodajo. Ta bo med drugim morala nadzornemu organu dati okvir za celostno upoštevanje vseh tveganj, ki jim je izpostavljena zavarovalnica – vključno s tveganji, ki jih zanje predstavljajo zavarovalni posredniki na vseh stopnjah življenjskega cikla zavarovalnega produkta. Vse te nove zahteve pa lahko privedejo do tega, da bodo potrošniki prejeli od zavarovalnic in zavarovalnih posrednikov takšno količino in obliko informacij, dokumentov ter opozoril o posameznem zavarovalnem produktu, da se med njimi preprosto ne bodo več znašli – bodisi jih ne bodo brali, ker jih bo preveč, bodisi ne bodo znali presoditi, katera informacija je pomembna, ali pa informacij ne bodo pravilno razumeli. Tako se spet znajdemo v situaciji, ko potrošniki ne bodo mogli sprejeti informirane odločitve. To dejstvo bodo morali upoštevati zavarovalnice in zavarovalni posredniki pri vzpostavitvi ureditve POG oziroma ureditvi distribucije zavarovalnih produktov kot tudi Agencija za zavarovalni nadzor pri izvajanju nadzora. Slovenska zakonodaja bo morala pri tem vpeljati in upoštevati načelo tveganosti (ang. Risk Based Approach) ter načelo sorazmernosti tudi za identifikacijo in upravljanje tveganj ravnanja na trgu (ang. Market Conduct Risk). Agencija za zavarovalni nadzor bo namreč morala pri oceni tveganosti posamezne zavarovalnice ali zavarovalnega posrednika upoštevati tudi to tveganje. Implementacija smernic POG v slovensko prakso za zavarovalnice ne bi smela predstavljati večjih težav in stroškov, saj bi moralo njihovo vodstvo že danes, v sklopu sistema upravljanja zavarovalnice in upravljanja tveganj (ang. risk management), poskrbeti za ustrezno upravljanje tudi tistih tveganj, ki povzročajo oškodovanje potrošnikov (tveganja razvoja produktov, prodajnih poti ipd.), ter tveganj, ki izhajajo iz tega (npr. slabo ime, izguba strank). Smernice POG bodo predstavljale veliko večji izziv za zavarovalne posrednike, saj bodo morali tudi oni strukturirano pristopiti k upravljanju tveganj trženja zavarovalnih produktov in to ustrezno dokumentirati. Jasno bo opredeljena odgovornost vodstva zavarovalnoposredniške družbe za učinkovito implementacijo in izvajanje ureditve distribucije zavarovalnih produktov. S trenutno veljavno zavarovalniško zakonodajo namreč zavarovalni posredniki niso tako strogo regulirani z vidika sistema upravljanja, kot to velja za zavarovalnice. Uvedba novih zahtev glede ureditve distribucije bo za zavarovalne posrednike zato pomenila dodatne stroške poslovanja predvsem z vidika dodatnega dela in administracije. Zavarovalnim posrednikom, ki pa so se posluževali še slabih prodajnih praks (npr. zavajajoče prodaje zaradi provizijskega motiva ne glede na dejanske potrebe potrošnikov), pa bodo nova pravila predstavljala oviro pri doseganju želenih provizijskih prihodkov. Zavarovalni posredniki pa se morajo zavedati, da je zelo pomembno, da tesno sodelujejo z zavarovalnicami, ki produkte razvijajo, in da takšno sodelovanje dokumentirajo, predvsem zaradi jasne opredelitve medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter za lažje izvajanje nadzora. Takšno sodelovanje in predvsem definiranje medsebojnih vlog bi moralo izboljšati kakovost informacij in njihove izmenjave med zavarovalnicami in posredniki ter oboje spodbuditi k sodelovanju tako, da uvedba ureditve distribucije za posrednike ne bo časovno in stroškovno preobsežna, zavarovalnicam pa bo omogočala lažje obvladovati tveganja prodajnih poti. 4 Sklep Slabe tržne prakse ne škodujejo le potrošnikom, temveč lahko ogrozijo stabilnost finančnega sektorja. Z direktivama Solventnost 2 in IDD vstopamo v obdobje, ko ni dovolj le zavedanje zavarovalnic in distributerjev, da mora biti v središču njihove poslovne strategije potrošnik, temveč bo treba v tej smeri tudi delovati in to ustrezno dokazati. Solventnost 2 že živimo, v poslovanje pa je treba dokončno implementirati tudi direktivo IDD. Eden od vmesnih korakov k novim pravilom predstavljajo smernice POG, ki nas pripravljajo na postopni vstop k izpolnjevanju novih pravil direktive IDD. Ureditev POG za zavarovalnice ne prinaša tako drastičnih sprememb kot za druge distributerje zavarovanj, saj morajo imeti v sklopu učinkovitega sistema upravljanja že zdaj vzpostavljene procese, funkcije in strategije, ki zagotavljajo ustrezno varstvo potrošnika. Nove zahteve bodo predstavljale veliko večji izziv za ostale distributerje zavarovanj, saj z vidika upravljanja njihovega poslovanja distributerji z ZZavar-1 niso regulirani na način, kot so zavarovalnice. Zavarovalni posredniki se bodo vsekakor morali bolj zavedati svoje odgovornosti pri prodaji zavarovanj, saj bo Agencija za zavarovalni nadzor zdaj imela učinkovito orodje tudi za izrekanje sankcij nad posredniki – kršitelji. Direktiva IDD in ureditev POG pomenita velik korak k boljšemu varstvu potrošnikov, seveda pa se morajo tega zavedati tudi vsi zavezanci za spoštovanje ureditve POG. K potrošniku usmerjen pristop prek spoštovanja določb direktive IDD in ureditve POG lahko le koristi pri vzpostavitvi zaupanja potrošnikov v zavarovalni trg, pri boljšem obvladovanju tveganja prodajnih poti za zavarovalnico ter pri vzpostavitvi zdrave konkurence. 5 Literatura in viri • Agencija za zavarovalni nadzor. (2017). Stališče Agencije za zavarovalni nadzor o uporabi Pripravljalnih smernic o nadzoru nad produkti in ureditvi upravljanja zavarovalnic in distributerjev zavarovalnih produktov pri izvajanju nadzora. Najdeno 2. februarja 2017 na spletnem naslovu https://www.a-zn.si/wp-content/uploads/Stali%C5%A1%C4%8De-smernice­POG.pdf. • Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II). Uradni list Evropske unije, št. 12, 17. januar 2015. • Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev). Uradni list Evropske unije, št. 26, 2. februar 2016. • Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev). Uradni list Evropske unije, št. 335, 17. december 2009. • European Insurance and Occupational Pensions Authority (EIOPA). (2016a). Final Report on Public Consultation on Preparatory guidelines on product oversight and governance arrangements by insurance undertakings and insurance distributors. Najdeno 31. januarja 2017 na spletnem naslovu https://eiopa.europa.eu/Publications/Reports/Final%20report%20on%20POG%20Guidelines.pdf. 21 • European Insurance and Occupational Pensions Authority (EIOPA). (2016b). Pripravljalne smernice o nadzoru nad produkti in ureditvi upravljanja zavarovalnic in distributerjev zavarovalnih produktov. Najdeno 31. januarja 2017 na spletnem naslovu https://eiopa.europa.eu/Publications/Guidelines/SL_POG_GLs.pdf. • European Insurance and Occupational Pensions Authority (EIOPA). (2014). Consultation Paper on the proposal for Guidelines on product oversight & governance arrangements by insurance undertakings. Najdeno 31. januarja 2017 na spletnem naslovu https://eiopa.europa.eu/Pages/Consultations/CP-14150-Guidelines-on-product-oversight-amp;­governance-arrangements.aspx. • European Insurance and Occupational Pensions Authority (EIOPA). (2017). Technical Advice on possible delegated acts concerning the Insurance Distribution Directive. Najdeno 2. februarja 2017 na spletnem naslovu https://eiopa.europa.eu/Publications/Consultations/EIOPA%20Technical%20Advice%20on%20the%20IDD.pdf. • Zakon o zavarovalništvu. Uradni list RS, št. 93/2015. 1 Direktiva 2016/97/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) (Ur. l. EU, št. 26, 2. februar 2016). 2 Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (Ur. l. EU, št. 335, 17. december 2009). 3 Distributerji zavarovanj so vse fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo z distribucijo zavarovalnih produktov. Sem spadajo tudi zavarovalnice, ki tržijo bodisi svoje zavarovalne produkte bodisi zavarovalne produkte drugih zavarovalnic. Osrednjo vlogo pri distribuciji zavarovanj v Evropski uniji predstavljajo zavarovalni in pozavarovalni zastopniki in posredniki. 4 Distribucija zavarovalnih produktov je definirana v 2. členu direktive IDD. 5 Evropska komisija je EIOPO pozvala, naj pripravi strokovni nasvet glede morebitnih delegiranih aktov, ki jih predvideva direktiva IDD (ang. Technical Advice on possible delegated acts concerning the Insurance Distribution Directive). Strokovni nasvet EIOPE je bil objavljen 1. februarja 2017 na spletni strani EIOPE. Z njim EIOPA podaja med drugim tudi konkretne predloge glede vsebine delegirane uredbe iz 25. člena direktive IDD. Kadar v prispevku navajamo »delegirano uredbo POG« pri razlagi njene bodoče vsebine, se ta vsebina nanaša na omenjeni strokovni nasvet EIOPE, ki še ne predstavlja dokončnega veljavnega pravnega akta. 6 V slovenskem prevodu smernic POG so v zvezi z zavarovalnimi produkti uporabljeni izrazi proizvajalec/proizvajati, v prispevku pa za enak pomen uporabljamo izraza razvijalec/razvijati. 7 Za razvijalce se štejejo zavarovalnice in zavarovalni posredniki, ki razvijajo zavarovalne produkte z namenom prodaje potrošnikom. 8 Drugo poglavje Smernic POG se nanaša na vse distributerje, ki distribuirajo zavarovalne produkte, ki jih sami ne razvijajo. Sem spadajo tudi zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne produkte, ki jih same ne razvijajo. 9 Zavarovalni posrednik pomeni vsako fizično ali pravno osebo, razen zavarovalnice in pozavarovalnice ali njenih zaposlenih ter posrednika dopolnilnih zavarovanj, ki proti plačilu začne opravljati ali opravlja dejavnost distribucije zavarovalnih produktov (IDD, 2. čl.). Ta definicija, za razliko od ureditve zavarovalnih zastopnikov in posrednikov v ZZavar-1, vključuje tudi zavarovalnega zastopnika. 10 Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (Ur. l. EU, št. 12, 17. januar 2015). 11 Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (prenovitev) (Ur. l. EU, št. 173, 12. junij 2014). 12 Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (Ur. l. EU, št. 352, 9. december 2014). Zavarovalništvo v Sloveniji 2008-2015 šž * $ovzetek! N? poslovanjC zavarovalniA S SlovenijG sM S obdobjR oB let? 008 dM 01 poleE svetovnC gospodarskC krize! kG sC jC odrazil? S zmanjšanjR kupnC močG iL socialnimG stiskamG prebivalstva! teO spremem@ S evropskG zavarovalniškG zakonodaji! vplivalG tudG ekstremnG vremenskG pojavG koQ sM poplave! suš? iL žled" A neugodniK gospodarskiK razmeraK navklju@ jC slovenskM zavarovalništvM S krizniF letiF poslovalM razmerom? uspešno" ČC primerjamM izbranC preučevanC parametrC poslovanj? zavarovalniA iL zaposlenC S njih! takM lahkM ugotovimo! d? sM W rahlimG odstopanjG skozG preučevanM obdobjC ostalG n? enakG ravni" #ljučne besede! gospodarsk? kriza! slovenskC zavarovalnice! poslovanje! zaposlenG G22 "bstract! BetweeL 008 anB 01 ! thC globaJ economiA crisiP affecteB thC SloveniaL insurancC sectoO bV reducinE thC purchasinE poweO anB increasinE thC sociaJ hardshiN oD thC population! bV changinE EuropeaL insurancC legislation! anB bV extremC weatheO eventP sucF aP floods! droughQ anB hail" DespitC thC harsF economiA conditions! thC SloveniaL insurancC industrV operateB relativelV successfuJ iL thC yearP oD crisis" AfteO ? comparisoL oD selecteB businesP parameterP oD thC insurancC companieP anB theiO employees! iQ waP founB thaQ theV remaineB aQ thC samC leveJ witF slighQ deviations" #eywords! economiA crisis! SloveniaL insurancC companies! performance! employeeP G22 Da bi lahko ocenili, kako je svetovna gospodarska kriza, ki se je začela konec leta 2007, vplivala na poslovanje slovenskega zavarovalnega sektorja, moramo podrobno spoznati okoliščine, ki so vladale na zavarovalniškem trgu od leta 2008 do 2015. V prvem delu prispevka so tako opisane razmere in poslovanje zavarovalniškega sektorja po letih ter podane primerjave parametrov, kot so zbrana bruto premija in njen delež v slovenskem bruto proizvodu, zbrana bruto obračunana premija po zavarovalnicah ter bruto obračunana premija na zaposlenega, škodni rezultat, zavarovalna penetracija in gostota ter nekateri podatki iz bilanc stanja in uspeha zavarovalnic. V drugem delu besedila je pozornost namenjena primerjavi podatkov o zaposlenih v zavarovalništvu, kot so število redno zaposlenih v zavarovalnicah, fluktuacija, delitev po spolu, izobrazbi, poslovni funkciji, vrsti pogodbe, delovni čas, pedagoške ure izobraževanja in absentizma. * Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d. d. č – Slovensko zavarovalništvo je od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja do leta 2007 dosegalo visoke stopnje rasti, ki so bile višje kot splošna rast v gospodarstvu. Zavarovalne premije in naložbe iz zavarovalnih premij v Sloveniji so hitro pridobivale na pomenu, a še niso dosegle povprečja evropske udeležbe v BDP. Z nastopom finančne krize, ki je zmanjšala in odnesla prihodke od naložb ter povečala odhodke zavarovalnic, so slednje izkazale bistveno slabše poslovne rezultate, na katere so -predvsem v skupini premoženjskih zavarovanj -dodatno vplivale tudi škode iz naslova naravnih nesreč (Poročilo o stanju na področju zavarovalništva in o delu Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) za leto 2009, str. V). Štiblar (2008, str. 163) poudarja, da se morajo tudi zavarovalnice vrniti k osnovnemu poslu (ang. bacI tM thC corC business) zavarovanja potencialnih tveganj: zbiranju premij in izplačilu škod, pri tem pa slediti merilu solidnega in ne maksimalnega dobička. Slednji jih je vedno znova vodil v naložbe zbranih premij v špekulativne oblike izvedenih finančnih inštrumentov, postale so vse bolj tudi investicijske banke. č š Zaradi močnega vpliva neugodnih gospodarskih razmer na zavarovalniški trg, zmanjšanja kupne moči prebivalstva in ekstremnih vremenskih pojavov sta prva parametra, ki smo ju primerjali, višina zbrane zavarovalne premije ter višina zavarovalnin in odškodnin. Primerjava po letih je prikazana v Tabeli 1. čš ,- Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Skupna zavarovalna premija 2.018,9 2.072,9 2.094,3 2.053,4 2.054,1 1.977,5 1.937,5 1.975,3 Zavarovalnine in odškodnine 1.204,2 1.240,0 1.242,8 1.288,7 1.388,3 1.360,9 1.326,1 1.350,9 Vir: Statistični zavarovalniški bilten (v nadaljevanju SZB), SZZ, 2016, str. 8. Od devetdesetih let minulega stoletja so zavarovalnice iz leta v leto dosegale boljše poslovne rezultate, pri tem pa je bilo še posebno uspešno leto 2007. Poslovni rezultati za leto 2008 zaradi finančne krize in neugodnih vremenskih razmer obrnjeno izkazujejo precej slabšo sliko kot leto poprej (AZN, 2009, str. V). Obseg poslovanja zavarovalnic, izražen z obračunano zavarovalno premijo, se je leta 2008 v primerjavi z letom 2007 realno povečal le za 0,8 odstotka. Odstotek zbrane zavarovalne premije je v Sloveniji zaostajal za primerljivimi odstotki držav članic Evropske unije, predvsem na račun zbrane premije življenjskih zavarovanj. Ta je v Sloveniji leta 2008 znašala 1,4 odstotka BDP, medtem ko je v evropskih državah (EU-27) leta 2007 znašala skoraj 5,6 odstotka. Zbrana premija življenjskih zavarovanj se je v Sloveniji leta 2008 povečala za 4,1 odstotka in dosegla 27,9 odstotka (28,5 odstotka v letu 2007) celotne zbrane premije (leta 2007 v EU 63,3 odstotka celotne premije) (AZN, 2009, str. VI). Po kriznem letu 2008 so, vsaj v drugi polovici 2009, začeli kapitalski trgi umirjeno rasti, s tem pa se je zmanjšala izpostavljenost zavarovalnic neposrednemu tržnemu tveganju. Nekoliko je upadel delež življenjskih zavarovanj, kar je bilo v kriznih razmerah pričakovati. Pri življenjskih zavarovanjih je bilo občutiti trend k bolj klasičnim, »varnim« produktom, pri zavarovanjih z naložbenimi tveganji pa večje povpraševanje po produktih z vgrajenimi garancijami (AZN, 2010, str. VI). Zavarovalnice so leta 2009 obračunale 1.948,3 milijona evrov kosmate premije, od tega je bilo obračunanih 1.025,3 milijona evrov oziroma 52,6 odstotka v skupini premoženjskih (brez prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj), 506,9 milijona evrov oziroma 26 odstotka v skupini življenjskih in 416,1 milijona evrov oziroma 21,4 odstotka v vrsti prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Leta 2009 se je tako obseg poslovanja zavarovalnic, izražen z obračunano kosmato premijo, v primerjavi z letom 2008 povečal za 1,9 odstotka (AZN, 2010, str. 6). Leta 2010 so poslovanje zavarovalniškega sektorja omejevale negotove razmere na kapitalskih trgih, nizka gospodarska rast, nizka kupna moč prebivalstva in v manjšem obsegu vremenske ujme (Poročilo o finančni stabilnosti (v nadaljevanju PFS), 2011, str. 118). Dinamična rast slovenskega zavarovalnega trga, ki je bila značilna za zadnjih 20 let, se je leta 2010 upočasnila in je v primerjavi z letom 2009 znašala le odstotek (SZB, 2011, str. 7). Leta 2010 so zavarovalnice skupaj obračunale 1.948,5 milijona evrov kosmate premije, od tega je bilo obračunanih 1.022,8 milijona evrov oziroma 52,5 odstotka v skupini premoženjskih (brez prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj), 516,0 milijonov evrov oziroma 26,5 odstotka v skupini življenjskih in 409,7 milijona evrov oziroma 21,0 odstotkov v vrsti prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj (AZN, 2011, str. 6). Leta 2011 je slovensko zavarovalstvo kljub zmanjšani gospodarski rasti pokazalo svojo žilavost, ki izhaja iz dolgoročne usmerjenosti in značaja, ter uspešno sklenilo še eno poslovno leto (SZB, 2012, str. 7). Zbrana bruto premija se je leta 2011 glede na leto poprej zvišala za 0,5 odstotka. Glavni vzrok za nizko rast zbrane bruto premije so poslabšane gospodarske razmere, ki zmanjšujejo obseg sklenjenih zavarovanj. Škodni rezultat zavarovalnic, razmerje med bruto izplačanimi odškodninami in bruto zbranimi premijami, se je leta 2011 zvišal za 0,01 indeksne točke na vrednost 0,63. Škodni rezultat se je izboljšal pri premoženjskih zavarovanjih, in sicer zaradi ustreznih pozavarovanj in višjega zmanjšanja škod od zavarovalne premije. Škodni rezultat se je poslabšal pri življenjskih zavarovanjih za 0,15 indeksne točke. Ključni razlog je poslabšanje rezultata pri pokojninskih zavarovanjih, kjer je izrazito zvišanje škod zaradi doživetja in predčasnega prenehanja zavarovanj (PFS, 2012, str. 110–113). V kriznem času zavarovalnicam ni lahko povečati premije niti tržnega deleža. Zavarovanci namreč postajajo previdnejši in zahtevnejši. Iščejo več informacij o zavarovanju in racionalnejše rešitve. Upada število dodatnih zavarovanj k osnovnemu kritju. Zmanjšuje se število zavarovanj z večjim tveganjem, povečuje pa se zanimanje za zavarovanja z zajamčenim donosom. Vse pomembnejša spet postajajo klasična življenjska zavarovanja, vendar v sodobnejši preobleki. Zaradi pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov z veliko posledično škodo, povzročeno premoženju, postajajo zavarovanci glede svojega premoženja bolj gospodarni in za svoj denar zahtevajo vse bolj kakovostno zavarovanje premoženja. Zavarovalnice si zato prizadevajo prenoviti svoje zavarovalne produkte, jih usmerjati na potrebe posameznega zavarovanca, iščejo inovativne prijeme pri oglaševanju, odpravljajo elemente nelojalne konkurence (nerazumno velike popuste), izboljšujejo in skrajšujejo obdelavo škodnih zahtevkov itd. (SZB, 2012, str. 50). Leto 2012 je bilo za slovenske zavarovalnice še eno v vrsti uspešnih poslovnih let. Zavarovalnice so ostale najuspešnejši del slovenskega finančnega sektorja, primerjalno z letom poprej pa so se čutile posledice krize tudi v tej dejavnosti, predvsem pri življenjskih zavarovanjih. Skupna premija le-teh je bila manjša za slab odstotek, vendar je obseg skupne obračunane premije ostal na ravni iz leta 2011 in še vedno presegal 2 milijardi evrov. Razlog za praktično ničelno rast zbranih zavarovalnih premij gre gotovo pripisati številnim stečajem podjetij in porastu nezaposlenosti. Zaostreno stanje na trgu zavarovanj je povzročilo tudi močno cenovno konkurenco, ki drugače kot do tedaj ni navzoča le pri zavarovanjih avtomobilske odgovornosti, temveč tudi pri drugih. Leto 2012 je bilo za slovensko zavarovalništvo leto številnih racionalizacij, reorganizacij in priprav na izvajanje direktive Solventnost 2 (SZB, 2013, str. 7). Zavarovalnice so leta 2012 skupaj obračunale 1.956,1 milijona evrov kosmate premije, od tega je bilo obračunanih 975,4 milijona evrov oziroma 49,9 odstotka kosmatih obračunanih premij v skupini premoženjskih zavarovanj (brez prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj), 512,3 milijona evrov oziroma 26,2 odstotka v skupini življenjskih zavarovanj in 468,4 milijona evrov oziroma 23,9 odstotka v zavarovalni vrsti zdravstvenih zavarovanj (AZN, 2013, 17). Leta 2013 so se zahtevne razmere v gospodarstvu nadaljevale in vplivale tudi na slovensko zavarovalništvo. Povečana nelikvidnost, številni stečaji podjetij in povečana brezposelnost že nekaj let vodijo v vse manjše povpraševanje. Zavarovanje pa je storitev, ki se ji potrošniki razmeroma hitro odpovejo. Sprva se je to odražalo le na področju življenjskih zavarovanj, leta 2013 pa bolj opazno tudi pri premoženjskih. V celoti so zavarovalnice zbrale 3,7 odstotka manj premije kot leto prej (SZB, 2014, str. 9). Zavarovalnice so leta 2013 skupaj obračunale 1.905,8 milijona evrov kosmate premije, od tega je bilo obračunanih 926,3 milijona evrov oziroma 48,6 odstotka kosmatih obračunanih premij v skupini premoženjskih (brez prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj), 497,5 milijona evrov oziroma 26,1 odstotka v skupini življenjskih zavarovanj in 482 milijonov evrov oziroma 25,3 odstotka v zavarovalni vrsti zdravstvenih zavarovanj (AZN, 2014, str. 18). Blaginja potrošnika je za zavarovalni sektor pomembna, visoka nezaposlenost in velik delež revnega prebivalstva v povezavi s številnimi stečaji podjetij v zadnjih nekaj letih negativno vplivajo na povpraševanje po zavarovanju. Slovenski zavarovalni trg zato že od leta 2009 zaznava negativne stopnje rasti premijskih prihodkov ali minimalno okrevanje v posameznih letih. Enako sliko izkazuje tudi statistika za poslovno leto 2014 (SZB, 2015, str. 9). Leta 2014 so zavarovalnice skupaj, v skupini premoženjskih in skupini življenjskih zavarovanj, obračunale za 1.891,5 milijona evrov kosmate premije, kar je 0,8 odstotka manj kot leto predtem. Od tega je bilo v skupini premoženjskih zavarovanj obračunanih 1.386,9 milijona evrov oziroma 73,3 odstotka (od tega 472,6 milijona evrov v zavarovalni vrsti zdravstvenih zavarovanj) in v skupini premoženjskih zavarovanj 504,6 milijona evrov oziroma 26,7 odstotka (AZN, 2015, str. 20). Zavarovalnice so leta 2015 -po treh letih negativnega trenda -zabeležile pozitivno rast zavarovalniških bruto premij. Zbrana bruto premija je znašala 1,9 milijarde evrov, kar je za odstotek več kot leta 2014. Na to je pozitivno vplivala rast v življenjskem in zdravstvenem delu zavarovanj, medtem ko se je premoženjski del kot posledica spremenjenih navad zavarovancev in agresivne konkurence med zavarovalnicami ponovno skrčil (PFS, 2016a, str. 41). Zavarovalnice so v poslovnem letu 2015, kljub temu, da so se negotovosti na trgu povečale, izboljšale poslovanje. Dosegle so 134,4 milijona evrov čistega dobička. Izgubo so izkazale dve premoženjski zavarovalnici, tri življenjske zavarovalnice in tri zdravstvene. Tržni delež teh zavarovalnic je znašal manj kot 0,1-odstotni delež na premoženjsko, 10,5-odstotni delež na življenjsko in 21-odstotni delež na zdravstveno kosmato zavarovalno premijo. Pozavarovalnicam je čisti dobiček upadel za 9,3 odstotka, na 26 milijonov evrov. Na to je vplivalo 26,4-odstotno povečanje odhodkov za škode, medtem ko so se prihodki iz zavarovalnih premij povečali za 12 odstotkov. Na povečanje odhodkov za škode so vplivala izplačila škod po žledu iz leta 2014 in povečanje kosmatih zneskov škod v zavarovalnih vrstah drugo škodno zavarovanje in nezgodno zavarovanje (PFS, 2016a, str. 42). Zavarovalnice so v prvih devetih mesecih leta 2016 bruto premije medletno povečale za 0,9 odstotka. Na to sta pozitivno vplivali rasti na področju zdravstvenega in premoženjskega zavarovanja, medtem ko se je vrednost bruto premij življenjskih zavarovanj zaradi spremenjenih navad zavarovancev ponovno skrčila (PFS, 2016b, str. 61). č - Za preučevanje zanimiva parametra sta tudi bruto obračunana premija po zavarovalnicah in na zaposlenega v obdobju od leta 2008 do 2015, ki sta prikazana v tabelah 2 in 3. Kažeta produktivnost izbranih zavarovalnic in njihovih zaposlenih. č ,– Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Zavarovalnica Triglav, d. d. 752,7 743 719,9 695 645,6 603,8 591,2 584,9 Zavarovalnica Maribor, d. d. 251,8 266 259,6 263,2 263,2 252 250 249,2 Adriatic Slovenica d. d. 256,7 260,6 261,2 265,3 268,9 306,2 297,5 296,3 KD Življenje, d. d. 69,1 68,7 70,1 62,5 51,3 0 0 0 Zavarovalnica Tilia, d. d. 68,2 72,1 73,8 78,9 82,5 86,1 83,7 79,7 Triglav, Zdravstvena zav., d. d. 59,3 67,3 72,7 80,2 91,4 104 107,4 108,9 Generali zavarovalnica, d. d. 61,6 69,3 80,2 86,2 88,1 85,2 87,8 90,5 Grawe Zavarovalnica, d. d. 36,4 35,4 34,9 34,4 33,7 32,5 32,4 35,8 Wiener Stadtische, podr. v Lj. 0 12 19,3 20,9 23,2 24,4 25,7 27,3 Ergo zavarovalnica, podr. v Slo. 0,9 2,3 2,9 3,9 4,5 8,1 7 8,3 Vir: SZB, 2009, str. 19; 2010, str. 17; 2011, str. 19; 2012, str. 19; 2013, str. 21; 2014, str. 21; 2015, str. 20; 2016, str. 26. Iz Tabele 2 je razvidno, da je leta 2015 v primerjavi z letom 2008 utrpela največji upad zbrane bruto obračunane premije Zavarovalnica Triglav, d. d., rahel upad sta zabeležili Zavarovalnica Maribor, d. d., in Grawe zavarovalnica, d. d., medtem ko so opazen porast dosegle Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d. d., Zavarovalnica Tilia, d. d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d. d., Generali Zavarovalnica, d. d., Wiener Städtische zavarovalnica, d. d., podružnica v Ljubljani, in Ergo zavarovalnica, d. d., podružnica v Sloveniji. KD Življenje, Zavarovalnica, d. d., je do pripojitve k Adriatic Slovenici, Zavarovalni družbi, d. d., leta 2013 utrpela upad zbrane bruto obračunane premije. č ,– Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Zavarovalnica Triglav, d. d. 300 296 295 290 268 254,4 250 249,8 Zavarovalnica Maribor, d. d. 277 293 297 301 299 291 307,1 308,1 Adriatic Slovenica d. d. 248 259 275 266 266 291,6 289,6 271,3 KD Življenje, d. d. 442 386 385 353 394 0 0 0 Zavarovalnica Tilia, d. d. 156 181 191 207 222 225,5 216,9 205,4 Triglav, Zdravstvena zav., d. d. 723 821 932 1.028 1.188 1.284,5 1.278,2 1.296,5 Generali zavarovalnica, d. d. 190 215 238 261 231 225,9 221,6 221,3 Grawe Zavarovalnica, d. d. 173 198 210 195 177 183,8 174,4 181,7 Wiener Stadtishe, podr. v Lj. 0 670 880 804 861 842,6 886,3 976,7 Ergo zavarovalnica, podr. v Slo. 149 388 484 432 104 140,4 90,8 85,9 Vir: SZB, 2009, str. 19; 2010, str. 17; 2011, str. 19; 2012, str. 19; 2013, str. 21; 2014, str. 21; 2015, str. 22; 2016, str. 28. Iz Tabele 3 izhaja, da je največji upad bruto obračunane premije na zaposlenega leta 2015 v primerjavi z letom 2008 utrpela Zavarovalnica Triglav, d. d., manjšega pa Ergo zavarovalnica, podružnica v Sloveniji, medtem ko so ostale zbrale več. KD Življenje, Zavarovalnica, d. d., je v opazovanem obdobju do pripojitve k Adriatic Slovenici, d. d., utrpela postopen upad zbrane premije na zaposlenega. Leto Leto Pomembna kazalca stanja zavarovalništva v svetu in v posameznih državah sta zavarovalna penetracija in zavarovalna gostota. Zavarovalna penetracija (ang" insurancC penetration) je izražena v deležu zavarovalne premije glede na bruto družbeni proizvod. To kaže na pomembnost zavarovalništva v posamezni državi,saj je dober kazalnik višine prihodka, ki ga posamezni državi doprinese zavarovalništvo (Šker, 2010, str. 10). V Tabeli 4 je prikazana penetracija v obdobju od leta 2008 do 2015. , – Vir: SZB, 2009, str. 7; 2010, str. 46; 2016, str. 571 . Po pregledu podatkov iz Tabele 4 lahko ugotovimo, da predstavlja zavarovalništvo stabilnejši del finančnega sektorja, ki mu je tudi v času negotovih razmer uspelo zadržati raven približno 5 odstotkov slovenskega bruto družbenega proizvoda. Če pri zavarovalni penetraciji govorimo o indikatorju pomembnosti zavarovalne dejavnosti v posamezni državi, je zavarovalna gostota (ang" insurancC density) indikator zavarovalne zavednosti prebivalstva ter tržnega potenciala v prihodnosti (izračunamo jo s količnikom zavarovalne premije in števila prebivalcev). Višja kot je zavarovalna gostota, višja je zavarovalna zavednost prebivalstva in manj je potenciala za rast zavarovalne premije v prihodnjih letih. Zavarovalna gostota, predvsem na delu življenjskih zavarovanj,kaže stopnjo razvoja in blagostanja posamezne države (Šker, 2010, str. 10-11). Prikaz zavarovalne gostote je podan v Tabeli 5. , – Vir: SZB, 2016, str. 60. Čeprav se je zavarovalništvo v preučevanem obdobju izkazalo za stabilen finančni sektor, pa je iz podatkov v Tabeli 5 razvidno, da so bili prebivalci Slovenije kljub temu od leta 2011 do 2014 pripravljeni za storitve zavarovalniškega sektorja odšteti manj denarja kot v predhodnih letih, a se je trend leta 2015 zopet obrnil v pozitivno smer. Naslednja parametra, na katera naj bi gospodarska kriza močno vplivala, sta bilančna vsota in čisti dobiček. Tabela 6 prikazuje pregled izbranih podatkov iz bilance stanja in bilance uspeha zavarovalnic v Sloveniji v obdobju od leta 2008 do 2015, ko se je zavarovalništvo soočalo s številnimi ovirami. Prvi je pregled bilančne vsote, ki pove višino premoženja, s katerim zavarovalnica razpolaga (aktiva bilance stanja), pregled čistega dobička pa rezultat dobrega poslovanja zavarovalnic Slovenije po letih. 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Zavarovalna penetracija v ! 5,40 5,90 5,78 5,57 5,71 5,51 5,19 5,13 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Zav. gostota v evrih 996,59 1.019,96 1.023,14 1.001,59 999,30 960,52 940,07 957,58 š ,– Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Bilančna vsota 4.604,8 5.090,5 5.434,7 5.692,8 6.090,7 6.177,7 6.584,7 6.628,5 Čisti dobiček 2,9 23,1 77,9 99,4 117,3 101,8 133,8 134,4 Vir: AZN, 2010, str. 18, str. 25; 2012, str. 24, str. 28; 2014, str. 29, str. 33; 2015, str. 32, str. 37; 2016, 33, 37. Iz tabele 6 je razvidno, da so zavarovalnice opazovano obdobje leta 2008 začele z 2,9 milijona evrov čistega dobička, kar je za 96,8 odstotka manj kot leta 2007, ko so ustvarile čisti dobiček v višini 95,1 milijona evrov. Na neugodne poslovne rezultate zavarovalnic za leto 2008 je vplivala globalna kriza, ki je zajela vsa področja in tako znižala izid iz naložb ter posledično končni poslovni izid zavarovalnic. Na premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih, so dodatno vplivale katastrofalne škode, ki so bile posledica naravnih nesreč in neurij po vsej državi (toča) (AZN, 2009, str. 14–15). Zavarovalnice so za poslovno leto 2009 izkazale skupaj 23,1 milijona evrov čistega dobička (AZN, 2010, str. 18). Na ugodne poslovne rezultate zavarovalnic v letu 2009 je v veliki meri vplivalo izboljšanje razmer na kapitalskih trgih, kar se kaže v znatnem izboljšanju izida iz financiranja oziroma naložb, predvsem zaradi zmanjšanja odhodkov od naložb. Na premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih, so tudi leta 2009 -vendar v manjši meri kot v letu 2008 -vplivale katastrofalne škode, ki so bile posledica naravnih nesreč in neurij po vsej državi (toča) (AZN, 2010, str. 19). Zavarovalnice so za poslovno leto 2010 izkazale skupaj 77,9 milijona evrov čistega dobička, kar je približno trikrat več kot leto poprej. Na ugodne poslovne rezultate premoženjskih zavarovanj za leto 2010 je vplivalo predvsem znižanje škod v primerjavi s predhodnim letom. Na slabši poslovni rezultat kot pred letom je v skupini življenjskih zavarovanj vplivalo predvsem povečanje škod. Negativni rezultat zdravstvenih zavarovanj pa je predvsem posledica spremenjenega pokrivanja deležev storitev med obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem (AZN, 2011, str. 23). Bilančna vsota se je povečala predvsem iz naslova povečanja naložb (AZN, 2011, str. 56). Pozitiven trend opazovanih bilančnih postavk se je nadaljeval tudi leta 2011, ko so zavarovalnice kljub neugodnim razmeram na trgu dosegle boljši poslovni izid kot leto poprej, kar je posledica gospodarnejšega poslovanja zavarovalnic, ponudbe novih storitev in izbiranja zavarovancev (AZN, 2012, str. 53). Zavarovalnice so v poslovnem letu 2011 skupaj dosegle 99,4 milijona evrov čistega dobička, kar je za 27,6 odstotka več kot leto poprej (AZN, 2012, str. 23). Tudi leta 2012 so zavarovalnice, kljub temu, da so se gospodarske razmere poslabšale, izboljšale poslovanje. Ustvarile so 117,6 milijona evrov čistega dobička, tj. 18,4 odstotka več kot leta 2011 (PFS, 2013, str. 102). Zavarovalnice so v poslovnem letu 2013 izkazale za 101,8 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je za 15,5 milijona evrov ali za 13,2 odstotka manj kot leta 2012 (AZN, 2014, str. 28). Na poslovni rezultat zavarovalniškega sektorja je leta 2013 vplivalo dogajanje v bančnem sektorju. Zaradi ukrepov Vlade RS in Banke Slovenije za stabilizacijo bančnega sistema je moral zavarovalniški sektor opraviti odpise in slabitve podrejenih obveznic in lastniških finančnih inštrumentov nekaterih slovenskih bank. Odpisi so se odražali v znižanju bilančne vrednosti naložb zavarovalnic; v povišanju finančnih odhodkov, ki so znižali poslovni izid in otežili zagotavljanje zadostne donosnosti zavarovalnih produktov z zajamčenim donosom. Najpomembnejše tveganje za zavarovalniški sektor pa je predstavljalo nadaljevanje obdobja nizkih obrestnih mer, ki pa je povezano s šibkim makroekonomskim okoljem, ki negativno vpliva na povpraševanje po zavarovalnih produktih (PFS, 2014, str. 82). Leta 2013 sta bili oblikovani dve zavarovalniški skupini. Sava RE, d. d., je postala večinska lastnica Zavarovalnice Maribor, d. d., KD Življenje zavarovalnica, d. d. pa se je združila z Adriatic Slovenico, Zavarovalno družbo, d. d. V Sloveniji se je število zavarovalnic zmanjšalo na 14, pozavarovalnici sta ostali dve (PFS, 2014, str. 82). Postopno okrevanje domačega gospodarstva se je deloma odsevalo tudi v poslovanju zavarovalniškega sektorja, ki je leta 2014 ob siceršnjem nadaljevanju upadanja zbranih bruto premij zabeležil obrat v negativnem trendu. Kljub temu se nadaljuje okolje nizkih obrestnih mer, kar predstavlja najpomembnejše tveganje za zavarovalniški sektor. Nizka donosnost glavnega naložbenega razreda zavarovalnic, naložbe v dolgoročne vrednostne papirje s fiksnim donosom, predstavlja za zavarovalnice tveganje zaradi oteženega doseganja zadostne donosnosti zavarovalnih produktov z zajamčenim donosom in tveganje reinvestiranja prejetih kuponov in zapadlih obveznic (PFS, 2015, str. 81). Zavarovalnice so leta 2014 izkazale za 133,8 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je za 32 milijonov evrov ali za 31,4 odstotka več kot leta 2013. Negativni čisti poslovni izid je konec leta 2014 izkazala le ena zavarovalnica (enako tudi leta 2013) (AZN, 2015, str. 31). Bilančna vsota zavarovalnic se je leta 2014 povečala za 6,6 odstotka na 6,6 milijarde evrov. Zavarovalnice so ustvarile 133,8 milijona evrov čistega dobička in dosegle rast v višini 31,4 odstotka, donosnost kapitala je znašala 10,7 odstotka, leto pred tem pa 8,7 odstotka (PFS, 2015, str. 82). Leto 2015 je bilo za zavarovalnice, merjeno s čistim poslovnim izidom, uspešno. V poslovnem letu 2015 so izkazale za 134,4 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je za 0,6 milijona evrov ali za 0,4 odstotka več kot leta 2014. Negativni čisti poslovni izid, ki znaša 0,6 milijona evrov, sta konec leta 2015 izkazali dve zavarovalnici (AZN, 2016, str. 32). Bilančna vsota zavarovalnic se je leta 2015 v primerjavi s predhodnim letom povečala za 43 milijonov evrov oziroma za 0,7 odstotka in tako dosegla 6.628,5 milijona evrov (AZN, 2016, str. 38). Bilančni vsoti zavarovalnic in pozavarovalnic sta se do septembra 2016 medletno povečali za 5,1 odstotka na 7 milijard evrov in za 3,9 odstotka na 875 milijonov evrov. Na bilančno vsoto zavarovalnic je vplivalo povečanje bilančne vsote tako na strani življenjskih zavarovanj kot tudi na strani premoženjskih. Zavarovalnice so v prvih devetih mesecih leta 2016 ustvarile 92,9 milijona evrov čistega dobička, kar je za 15,4 odstotka manj kot v primerljivem obdobju leta 2015. Na slabši poslovni rezultat je vplivalo tako zmanjšanje čistega poslovnega izida iz premoženjskih kot tudi iz življenjskih zavarovanj (PFS, 2016b, str. 61). – š Kadrovski menedžment je v zadnjem času vse pomembnejši tudi v zavarovalništvu. Vedno več vodilnih delavcev v gospodarskih ali tudi negospodarskih družbah se zaveda, da so zaposleni resnično človeški kapital družbe. Njihovo delo in ideje so ključni za razvoj in uspešnost družbe (Štiblar in Šramel, 2008, str. 201). Pri zavarovanju, tako kot pri denarju, posel sloni na zaupanju. To pomeni, da so človeški odnosi s partnerji v poslu in s strankami ključni (ang. relationshiN insurance). Zaposleni in njihovo znanje, izkušnje, spretnosti, sposobnosti in veščine zato predstavljajo največjo vrednost vsake gospodarske in finančne družbe, tudi zavarovalnice. Ker gre v zavarovalniški industriji predvsem za delo z ljudmi, ki ga opravljajo zaposleni in ne stroji, to drži še toliko bolj. Uspešne zavarovalnice poudarjajo pomen kakovostnega dela z zaposlenimi ter pomembnost nenehnega izobraževanja in urjenja. Veliko pozornosti je namenjene tudi zadovoljstvu zaposlenih, ki pa ni nujno vezano le na plačo, temveč je pogosto povezano še z drugimi ugodnostmi, ki so jih deležni zaposleni, z odnosi s sodelavci in z nadrejenimi, z vzdušjem v delovnem okolju ter z možnostjo napredovanja (Štiblar in Šramel, 2008, str. 202). Kadrovanje v gospodarskih družbah, tudi finančnih, kot so zavarovalnice, lahko razdelimo na dve fazi (Štiblar in Šramel, 2008, str. 201): • pridobiti nove, kakovostne kadre, ki jih družba potrebuje za svoj razvoj; • obdržati pridobljene, v družbi izobražene kadre, da je ne zapustijo. Na uspešnost pri pridobivanju novih kadrov vplivajo predvsem plača, ugled družbe in možnosti napredovanja. Na to, da zavarovalnica obdrži svoje zaposlene, pa vpliva veliko dejavnikov. Vodstvo zavarovalnice mora biti pozorno, da: • delavci zaupajo in so naklonjeni razvojni viziji zavarovalnice; • delavci razumejo strategijo in cilje zavarovalnice; • se delavci identificirajo z vrednotami zavarovalnice in so aktivno vključeni v proces razvoja vrednostne orientacije; • je urejeno notranje komuniciranje tako med podrejenimi delavci kot tudi med nadrejenimi in podrejenimi; • skrbi za nenehno izobraževanje in urjenje zaposlenih, saj se sodobno poslovno okolje zelo hitro spreminja in zahteva od zaposlenih hitro prilagajanje; • zaposlenim omogoči razvoj kariere in primerno napredovanje; pogoji za standardno napredovanje (na primer leta izkušenj, uspešnost pri opravljanju dela) bi morali biti zaposlenim vnaprej znani; • so zaposleni motivirani za to, da dobro opravljajo svoje delo, tako s fiksnim plačilom kot z ustreznim stimulativnim nagrajevanjem; • delavci razvijejo pripadnost zavarovalnici, v kateri delajo; • zaposleni z zadovoljstvom opravljajo svojega dela. To, kako zadovoljne so z zavarovalnico stranke, je pomembno odvisno od zadovoljstva tam zaposlenih zavarovalničarjev, saj morebitna nemotiviranost le-teh ne prinaša dobrih poslovnih in prodajnih rezultatov. Pomembna naloga, s katero se srečuje vsak kadrovski menedžer, posredno pa tudi uprava zavarovalnice, je zagotoviti, da bo čim več delavcev dovolj motiviranih za to, da bodo svoje delo opravljali uspešno. Motiviranost zaposlenih je mogoče zagotoviti z različnimi ukrepi, ki jih uporabljajo uspešne zavarovalnice, ter s kombinacijo vseh teh ukrepov. Ti ukrepi so (Štiblar in Šramel, 2008, str. 203): • primerno osnovno plačilo za opravljeno delo; • ustrezno nagrajevanje oziroma stimuliranje, ko delavec preseže povprečne prodajne ali poslovne rezultate; • različne ugodnosti, ki delavcu pomagajo v določenih življenjskih obdobjih (na primer ustrezno zdravstveno, pokojninsko ter nezgodno zavarovanje, vrtec v družbi, štipendiranje otrok zaposlenih, gibljiv ali skrajšan delovni čas v času odraščanja otrok); • jasna, transparentna in delavcu natančno poznana možnost napredovanja. ,š š, - 18 članicam Slovenskega zavarovalnega združenja, g. i. z. (SZZ) v letu 2008 sta se leto zatem pridružili še Wiener Städtische zavarovalnica, podružnica v Ljubljani, in Allianz Hungaria Zrt., podružnica Ljubljana (SZB, 2009, str. 15). Leta 2010 se je njihovo število povečalo na 21, ko je bila med članice sprejeta še življenjska zavarovalnica Ergo Zavarovalnica, d. d. (SZB, 2011, str. 15), nato pa se ni spreminjalo do leta 2013. Na dan 6. 6. 2014 je imelo SZZ 20 članic, od tega 17 zavarovalnic, 2 pozavarovalnici in 1 drugo družbo, ki prav tako prodaja zavarovanja. V primerjavi z letom 2013 se je torej število članic zmanjšalo za eno, čemur je botrovala združitev zavarovalnic Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d. d., in KD Življenje, zavarovalnica, d. d. (SZB, 2014, str. 17). Leta 2015 je na slovenskem zavarovalnem trgu poslovalo petnajst zavarovalnic, dve pozavarovalnici in tri pokojninske družbe s sedežem v Sloveniji, šest podružnic tujih zavarovalnic in še dva nadzorovanca Agencije za zavarovalni nadzor (Jedrski pool, GIZ, SZZ – Škodni sklad in Odškodninski urad) ter Sklad obrtnikov in podjetnikov (SZB, 2016, str. 23). V nadaljevanju sledi pregled parametrov po letih, iz katerega bo razvidno, kako je gospodarska kriza vplivala na zaposlene v zavarovalništvu. Prvi parameter, ki je prikazan v Tabeli 7, je pregled števila redno zaposlenih v zavarovalnicah po spolu v obdobju od leta 2008 do 2015. Š ,– Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Število zaposlenih 6.331 6.306 6.128 6.099 6.152 6.079 6.058 6.117 Moški 2.655 2.667 2.578 2.557 2.588 2.550 2.562 2.584 Ženske 3.676 3.639 3.550 3.542 3.564 3.529 3.496 3.533 Vir: SZB, 2009, str. 43; 2012, str. 44; 2014, str. 44; 2016, str. 52. Iz podatkov v Tabeli 7 izhaja, da je število zaposlenih v zavarovalništvu v času slabše gospodarske aktivnosti od leta 2008 do 2014 počasi upadalo, izjemi sta leto 2012 in 2015. Trdimo torej lahko, da je kriza vplivala na število zaposlenih v zavarovalništvu v vseh letih; med zaposlenimi prevladujejo ženske. Iz Tabele 8, ki nam ponuja pregled števila zaposlenih po izbranih zavarovalnicah po posameznih letih v preučevanem obdobju, je razviden vpliv krize na zaposlene v posamezni zavarovalnici. Š ,– Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Zavarovalnica Triglav, d. d. 2.507 2.514 2.441 2.400 2.405 2.373 2.365 2.341 Zavarovalnica Maribor, d. d. 909 907 874 875 881 866 814 809 Adriatic Slovenica d. d. 1.033 1.006 951 998 1.010 1.050 1.027 1.092 Generali zavarovalnica, d. d. 324 322 337 330 381 377 396 409 Zavarovalnica Tilia, d. d. 438 398 387 382 372 382 386 388 Grawe Zavarovalnica, d. d. 211 179 166 176 190 177 186 197 KD Življenje, d. d. 156 178 182 177 130 0 0 0 Triglav, Zdravstvena zav., d. d. 82 82 78 78 77 81 84 84 Wiener Städtische, podr. v Lj. 0 18 22 26 27 29 29 28 Ergo zavarovalnica, podr. v Slo. 6 6 6 9 44 58 77 97 Vir: SZB, 2009, str. 19; 2010, str. 17; 2011, str. 19; 2012, str. 19; 2013, str. 21; 2014, str. 21; 2015, str. 22; 2016, str. 28. Iz Tabele 8 je razvidno, da je število redno zaposlenih leta 2015 v večini največjih zavarovalnic, ki so v slovenski lasti -to je v Zavarovalnici Triglav, d. d., Zavarovalnici Maribor, d. d., Adriatic Slovenici, Zavarovalni družbi, d. d.2, Zavarovalnici Tilia, d. d. -v primerjavi z letom 2008 upadlo, medtem ko v manjših, predvsem tujih zavarovalnicah s podružnicami v Sloveniji, kot so Generali Zavarovalnica, d. d., Grawe Zavarovalnica, d. d., Wiener Stdtische zavarovalnica, d. d., podružnica v Ljubljani, in Ergo Zavarovalnica, d. d., podružnica v Ljubljani, skozi celotno proučevano obdobje beležijo rast redno zaposlenih. Fluktuacija predstavlja odhajanje delavcev, zaposlenih v organizaciji, ki imajo namen skleniti delovno razmerje v kateri drugi organizaciji (Florjančič in Možina, 1987, str. 450). Bruto količnik fluktuacije kaže razmerje med številom zamenjanega osebja in povprečnim številom zaposlenih. Če ga pomnožimo s 100, dobimo stopnjo bruto fluktuacije, ki nam pokaže, ali gre pri dinamiki zaposlenih za problemski položaj ali ne (Rauh, 2010, str. 11). Ukrepati je treba v primeru neto fluktuacije, ki nastane zaradi notranjih vzrokov: odhodi zaradi prenizkih plač, slabih delovnih odnosov, neustreznih delovnih razmer, nezadovoljstva zaposlenih z možnostmi za izobraževanje ali napredovanje. Je negativen pojav, saj podjetju povzroča stroške, ki bi se jim bilo mogoče izogniti (Rauh, 2010, str. 11). Tabela 9 kaže prihode in odhode v zavarovalnicah po letih ter stopnje bruto in neto fluktuacije. , – 611 506 782 625 622 599 786 469 725 560 658 536 ! 2,28 15,99 24,03 19,7 21,6 18,61 ! –2,79 0,61 0,91 1,08 –0,6 1,03 Vir: SZB, 2011, str. 44; 2012, str. 44; 2013, str. 46; 2014, str. 44; 2015, str. 45; 2016, str. 52. Iz Tabele 9 je razvidno, da je v opazovanem obdobju v večini let število novo zaposlenih presegalo število odhodov, razen v letih 2010 in 2014, ko je bila zabeležena negativna neto fluktuacija. Prodaja kompleksnejših zavarovalnih produktov in predvsem življenjskih zavarovanj zahteva primerno izobraženega prodajalca, ki bo zmožen stranki razložiti vse vidike posamezne zavarovalne rešitve. Predhodna in razumljiva predstavitev lastnosti in prednosti nekega zavarovalnega produkta v medijih (v tisku, na radiu ali televiziji, na internetu) zagotovo pomaga pri uspešnosti prodaje le-tega. Tovrstno nagovarjanje potencialnih strank lahko predstavlja prvi stik stranke z zavarovalnico in začetek procesa ustvarjanja zaupanja v zavarovalno institucijo. Povečuje tudi povpraševanje po posameznem produktu in omogočaljudem, da se vnaprej seznanijo z bistvenimi informacijami, ki jih potrebujejo (Štiblar in Šramel, 2008, str. 201). Na Sliki 1 je prikazana izobrazbena struktura redno zaposlenih v zavarovalništvu od leta 2008 do 2015. Š ,– Vir: SZB, 2011, str. 45; 2013, str. 47; 2015, str. 45,3 Splošni in kadrovski podatki (v nadaljevanju: SKP) 2015. S Slike 1 je razvidno, da se izobrazbena struktura zaposlenih izboljšuje, saj je vsako leto več kadra, ki ima najmanj višješolsko izobrazbo. Ti so v opazovanem obdobju predstavljali že več kot polovico (53 odstotkov) zaposlenih, večina od njih ima visokošolsko, to je VII. stopnjo izobrazbe (2.103 ali 35 odstotkov vseh zaposlenih). V prid boljši izobrazbi kaže tudi stalno najvišja stopnja rasti števila oseb z magisterijem glede na ostale formalne stopnje izobrazbe – v zadnjem letu se je število teh povečalo za kar 16 odstotkov (SZB, 2014, str. 43). Leta 2014 je bila izobrazbena struktura zaposlenih podobna, vendar pa je očiten manjši delež žensk z magistrsko in doktorsko izobrazbo. Kadri z najmanj višješolsko izobrazbo so v opazovanem letu predstavljali kar 53,6 odstotka zaposlenih, večina od njih ima VI. (1.814 ali 29,9 odstotka vseh zaposlenih) in VII. stopnjo izobrazbe (1.210 ali 20 odstotkov vseh zaposlenih). Pri navedenih ravneh izobrazbe je zaradi prehoda na nov način evidentiranja izobrazbe zaposlenih prišlo do spremembe v razvrščanju, kar se kaže v primerjavi števila oseb v zadnjih dveh letih in posledično z izstopajočim indeksom rasti. Do zdaj stalno najvišjo stopnjo rasti glede na formalno stopnjo izobrazbe je beležilo število oseb z magisterijem, vendar se je leta 2014 število le-teh prvikrat zmanjšalo, in sicer za 6,7 odstotka (SZB, 2015, str. 44). Leta 2015 je bilo v zavarovalnicah še vedno zaposlenih največ oseb, ki so končale srednješolsko izobraževanje v gimnazijskih in tehničnih programih (39,7 odstotka), jih je bilo pa 2,7 odstotka manj kot leto pred tem in 7 odstotkov manj kot leta 2010. Nasprotno je vse več zaposlenih, ki so pridobili najmanj višješolsko izobrazbo, med njimi pa je precej več žensk kot moških. Glede na leto poprej je bilo leta 2015 v zavarovalnicah zaposlenih 5,5 odstotka več oseb s končano izobrazbo VI. ravni, ki so sicer predstavljale 31,3 odstotka vseh zaposlenih (1.914), in 6 odstotkov več oseb z izobrazbo VII. ravni (teh je bilo 1.283 ali 21 odstotkov vseh zaposlenih). V preteklih letih je imelo najvišjo stopnjo rasti glede na formalno stopnjo izobrazbe število oseb z magisterijem, ki se je lani že drugo leto zapored zmanjšalo (–14,8 odstotka) (SZB, 2016, str. 51). V nadaljevanju sledi primerjava števila redno zaposlenih v prodaji s številom ostalih zaposlenih v zavarovalništvu. š ,­ Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Zaposleni v prodaji 2.832 2.813 2.282 2.121 2.757 3.218 2.700 2.812 Ostali zaposleni 3.499 3.493 3.846 3.978 3.395 2.861 3.358 3.305 Vir: SZB, 2011, str. 45; 2013, str. 47; 2015, str. 45; 2016, str. 52. Iz Tabele 10 je razvidno, da se je s prodajo zavarovanj leta 2013 ukvarjalo 53 odstotkov vseh zaposlenih ali 3.218 oseb, kar je v absolutni vrednosti največ doslej, delež pa se v zadnjih letih (z izjemo leta 2012) vztrajno zmanjšuje. Prodajo prek prodajnega okenca ter prek telefona ali interneta opravljajo večinomaženske, medtem ko so zaposleni zavarovalni zastopniki predvsem moški. Število zaposlenih v prodaji je leta 2013 prvikrat, odkar se ta pojav opazuje, preseglo število ostalih zaposlenih. To je sicer nazadovalo žedrugo leto zapored in se tokrat ustavilo pri 2.861 osebah (SZB, 2014, str. 43). Število zavarovalnih delavcev, ki se ukvarjajo s prodajo zavarovanj, je leta 2014 precej upadlo in tako ponovno zaostalo za številom ostalih zaposlenih. Prodajni delavci so tako predstavljali 44,6 odstotka vseh zaposlenih. Od tega je bilo 60,1 odstotka internih zavarovalnih zastopnikov, 11,1 odstotka zaposlenih na prodajnem okencu in le 2,1 odstotka zaposlenih za trženje na daljavo. Prodajo prek okenca in po telefonu ali internetu opravljajo večinoma ženske, medtem ko so zaposleni zavarovalni zastopniki predvsem moški (SZB, 2015, str. 44). S prodajo zavarovanj se je v članicah leta 2015 ukvarjalo 2.812 oseb, kar je 46 odstotkov vseh zaposlenih v zavarovalnicah (1,4 odstotne točke več kot leto prej). Njihovo število se je, nasprotno od drugih zaposlenih, povzpelo za 4,1 odstotka. Največ, 26,7 odstotka, je bilo internih zavarovalnih zastopnikov, med njimi dve tretjini moških, medtem ko pri drugih načinih prodaje zavarovanj prevladujejo ženske. 11,8 odstotka prodajnih delavcev je delalo v prodaji prek okenca in 2,3 odstotka pri trženju na daljavo, pri čemer jih več kot četrtina ni bila razporejena v navedene skupine (SZB, 2016, str. 51). V Tabeli 11 je podrobneje prikazano gibanje števila zaposlenih po posamezni vrsti prodajne funkcije. , – Vrsta zaposlenih v prodaji 2012 2013 2014 2015 Zaposleni na prodajnem okencu 284 303 299 331 Zaposleni za trženje na daljavo (telefon, internet) 41 54 58 65 Interni zastopniki (brez pogodbenih) 1.716 1.640 1.623 1.636 Ostali prodajni zastopniki, ki niso zgoraj navedeni 716 1221 720 780 Vir: SZB, 2014, str. 44; 2016, str. 52. Iz Tabele 11 sledi, da v obdobju od leta 2012 do 2015 število zaposlenih na prodajnih okencih, zaposlenih za trženje na daljavo in ostalih prodajnih zaposlenih, ki niso prej navedeni, narašča, medtem ko število internih zastopnikov (brez pogodbenih) upada; izjema je leto 2015. Tabela 12 prikazuje pregled števila zaposlenih za nedoločen in določen čas v obdobju od leta 2008 do 2015. , – Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Nedoločen čas 5.422 5.479 5.479 5.486 5.462 5.574 5.559 5.584 Določen čas 909 827 649 613 690 505 499 533 Leto Vir: SZB, 2011, str. 45; 2013, str. 47; 2014, str. 44; 2016, str. 52. Delavci v zavarovalnicah in pozavarovalnicah so pretežno zaposleni za nedoločen čas in so večinoma zvesti svojemu delodajalcu. Leta 2013 je zavarovalnice zapustilo 560 ali 9,3 odstotka delavcev, število odhodov se je v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 22,8 odstotka. Novozaposlenih je bilo 625 oseb, koeficient fluktuacije prihodov je znašal 10,4 odstotka (SZB, 2014, str. 43). Leta 2014 je bila večina delavcev v zavarovalnicah in pozavarovalnicah zaposlenih za nedoločen čas, zaposlenost pa se skozi daljše obdobje giblje precej enakomerno. Letu 2014 je zavarovalnice sicer zapustilo 10,9 odstotka delavcev, število odhodov pa se je v primerjavi z letom prej povečalo za 17,5 odstotka. Novozaposlenih je bilo v primerjavi z letom 2013 0,5 odstotka manj, njihov delež v povprečnem številu zaposlenih pa je znašal 10,3 odstotka (SZB, 2015, str. 44). Tabela 13 prikazuje pregled števila redno zaposlenih glede na dolžino delovnega časa. ž č,– Vir: SZB, 2014, str. 44; 2016, str. 52. Iz Tabele 13 je razvidno, da se v zadnjih letih povečuje predvsem število oseb, zaposlenih za krajši delovni čas, kar je med drugim posledica pravice starša do krajšega delovnika do otrokovega tretjega leta oziroma do vstopa v šolo (SZB, 2016, str. 51). Da bi zavarovalnica lahko trajno povečevala svojo vrednost in poslovala družbeno odgovorno, je treba zaposlene ustrezno izobraževati ter jim omogočati, da pridobivajo znanje in z urjenjem razvijajo svoje sposobnosti. Sodobna družba se zelo hitro spreminja in temu morajo slediti tudi zavarovalniški produkti in storitve, ki postajajo vedno bolj kompleksni in zapleteni. Nenehno izobraževanje delavcev v zavarovalniški industriji je zato zelo pomembno: neuki prodajalec stranki ne more prodati produkta, ki ga ne pozna do popolnosti, tako kot tudi ne more pripraviti ustrezne, po meri oblikovane zavarovalne rešitveza zahtevnejše stranke, če ne pozna vseh vidikov in podrobnosti posameznih skupin produktov (Štiblar inŠramel, 2008, str. 203). Tabela 14 prikazuje pregled števila pedagoških ur funkcionalnega izobraževanja zaposlenih. Šš ž,– 2012 2013 2014 2015 Polni delovni čas 5.903 5.792 5.722 5.776 Krajši delovni čas 249 287 336 341 Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Št. pedagoških ur funk. izobr. 211.256 211.805 198.055 182.775 175.258 156.527 Vir: SZB, 2011, str. 45; 2013, str. 47; SKP 2013. Iz Tabele 14 je mogoče razbrati, da je število pedagoških ur funkcionalnega izobraževanja zaposlenih v obdobju od leta 2008 do 2013 zaradi neugodnih gospodarskih razmer upadalo. Tabela 15 prikazuje politiko izobraževanja lastnih kadrov, ki so jo v preučevanem obdobju izvajale zavarovalnice. ž ,– Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Št. zaposlenih vključenih v izobraževanje vsaj enkrat v koledarskem letu v 000 5.302 5.258 5.297 5.281 5.540 5.610 5.643 5.735 Število internih predavateljev 290 320 328 242 867 151 81 171 Stroški za izobraževanje zaposlenih v mio EUR 3,08 2,66 2,84 2,56 2,84 2,42 1,95 2,36 Vir: SZB, 2011, str. 45; 2013, str. 47; SKP 2013, SKP 2014, SKP 2015. Iz Tabele 15 je razvidno, da število zaposlenih, ki so bili vključeni v izobraževanje vsaj enkrat v koledarskem letu, raste skozi celotno opazovano obdobje, število internih predavateljev pa se je samo leta 2012 v primerjavi z letom poprej povečalo skoraj za trikrat. Pri stroških za izobraževanje zaposlenih in povprečnem strošku na zaposlenega je mogoče leta 2015 v primerjavi z letom 2008 opaziti padec. Stroka je poimenovala zdravstveni absentizem kot začasno zadržanost zaposlenega z dela zaradi bolezenskih vzrokov. Ta v Sloveniji predstavlja družbeni, organizacijski in pravni problem, saj ima občutne ekonomske posledice za delavce, delodajalce, gospodarstvo in državno blagajno (Šab in Škufca, 2012, str. 7). V Tabeli 16 so prikazani podatki o deležu absentizma v zavarovalnicah. ž -,– Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Delež absentizma v breme podjetja v (%) 2,48 2,81 2,65 2,43 2,15 2,17 2,11 2,36 Delež absentizma v breme ZZZS v (%) 1,9 1,73 1,69 2,09 1,83 1,44 1,61 1,99 Vir: SZB, 2011, str. 45; 2014, str. 44; 2016, str. 52. Skupaj s številom zaposlenih se zmanjšuje tudi skupno število opravljenih delovnih ur vseh zaposlenih v zavarovalnicah. Ob upoštevanju vseh izgubljenih ur zaradi bolezni in poškodb je število efektivnih ur še manjše. Leta 2013 je bilo zaradi bolezni in poškodb izgubljenih ur 437.000, kar predstavlja 3,62 odstotka vseh delovnih ur. V teh je naraščalo tudi skupno število opravljenih delovnih ur (SZB, 2014, str. 43). Ob dejstvu, da se že vrsto let zmanjšuje število zaposlenih, se pri tem zmanjšuje tudi skupno število delovnih ur vseh zaposlenih v zavarovalnicah. Pri tem je v zadnjih treh letih delež izgubljenih ur zaradi bolezni in poškodb manjši kot v preteklosti. Leta 2014 je bilo iz tega naslova skoraj 448.000 izgubljenih ur, kar predstavlja 3,7 odstotka vseh delovnih ur (SZB, 2015, str. 44). Leta 2015 se je po boljših rezultatih v preteklih treh letih povečal tudi skupni delež absentizma v zavarovalnicah; zaradi bolezni in poškodb je bilo izgubljenih 530.309 ali 4,4 odstotka vseh delovnih ur, pri čemer se je povečal predvsem obseg dolgotrajne bolniške odsotnosti, ki gre v breme ZZZS (SZB, 2016, str. 51). 38 Zavarovalniški horizonti, 2017, št. 1 Na poslovanje zavarovalnic v Sloveniji so v opazovanem obdobju od leta 2008 do 2015 poleg svetovne gospodarske krize vplivale tudi številne naravne katastrofe, kot so žled, toča in poplave. Socialna stiska in manjša kupna moč prebivalstva sta zmanjšali njihove investicije v vse oblike zavarovanj, ne le v življenjska in investicijska. Spremembe zavarovalniške zakonodaje in prilagajanje evropskim direktivam prinašajo za poslovanje zavarovalnic negotove čase, hkrati pa se jim s tem ponuja priložnost, da oblikujejo pregledne poslovne cilje in strategije. S pozitivnim razmišljanjem o prihodnosti, inovativnimi prodajnimi metodami in oblikovanjem zavarovalniških produktov, ki bodo s kritji in ceno privlačni za čim večji krog potencialnih zavarovancev, je mogoče omenjene ovire premagati tudi v najostrejših pogojih poslovanja. Pri tem pa imajo odločilno vlogo zaposleni v zavarovalnicah. Zavedati se je namreč treba, da vsaka sprememba v poslovanju podjetja vnaša med zaposlene strah in negotovost, ki pomembno vplivata na njihovo motivacijo in produktivnost. Podjetje mora z ustrezno večnivojsko komunikacijo poskrbeti za pozitivno vzdušje v družbi, za transparentno uvajanje sprememb v poslovanju in timsko povezovanje. Motivirani in izobraženi zaposleni z bogatimi izkušnjami pri oblikovanju zavarovalniških produktov in prodaji so lahko neprecenljiv vir informacij o prilagajanju produktov zahtevam potencialnih strank, za to pa morajo biti tudi ustrezno nagrajeni -ne le denarno, temveč tudi z urejenim in zdravim delovnim okoljem, prilagodljivim delovnim časom in možnostjo napredovanja. • Florjančič, J. in Možina, S. (1987). Planiranje in razvoj kadrov. Kranj: Moderna organizacija. • Poročilo o finančni stabilnosti. (2009). Ljubljana: Banka Slovenije. • Poročilo o finančni stabilnosti. (2010). Ljubljana: Banka Slovenije. • Poročilo o finančni stabilnosti. (2011). Ljubljana: Banka Slovenije. • Poročilo o finančni stabilnosti. (2012). Ljubljana: Banka Slovenije. • Poročilo o finančni stabilnosti. (2013). Ljubljana: Banka Slovenije. • Poročilo o finančni stabilnosti. (2014). Ljubljana: Banka Slovenije. • Poročilo o finančni stabilnosti. (2015). Ljubljana: Banka Slovenije. • Poročilo o finančni stabilnosti. (junij 2016a). Ljubljana: Banka Slovenije. • Poročilo o finančni stabilnosti. (december 2016b). Ljubljana: Banka Slovenije. • Poročilo o stanju na področju zavarovalništva in o delu Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2008. (2009). Ljubljana: Agencija za zavarovalni nadzor. • Poročilo o stanju na področju zavarovalništva in o delu Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2009. (2010). Ljubljana: Agencija za zavarovalni nadzor. • Poročilo o stanju na področju zavarovalništva in o delu Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2010. (2011). Ljubljana: Agencija za zavarovalni nadzor. • Poročilo o stanju na področju zavarovalništva in o delu Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2011. (2012). Ljubljana: Agencija za zavarovalni nadzor. • Poročilo o stanju na področju zavarovalništva in o delu Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2012. (2013). Ljubljana: Agencija za zavarovalni nadzor. • Poročilo o stanju na področju zavarovalništva in o delu Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2013. (2014). Ljubljana: Agencija za zavarovalni nadzor. • Poročilo o stanju na področju zavarovalništva in o delu Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2014. (2015). Ljubljana: Agencija za zavarovalni nadzor. • Poročilo o stanju na področju zavarovalništva in o delu Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2015. (2016). Ljubljana: Agencija za zavarovalni nadzor. • Rauh, M. (2010). Vzroki in posledice fluktuacije zaposlenih v dejavnosti varovanje (Magistrska naloga, Ekonomska fakulteta Ljubljana). Pridobljeno s http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/rauh477-B.pdf. • Splošni in kadrovski podatki. (2013). Slovensko zavarovalno združenje. Pridobljeno s http://www.zav-zdruzenje.si/statisticni-podatki-2013/zaposleni. 39 • Splošni in kadrovski podatki. (2014). Slovensko zavarovalno združenje. Pridobljeno s http://www.zav-zdruzenje.si/statisticni-podatki-2014/zaposleni. • Splošni in kadrovski podatki. (2015). Slovensko zavarovalno združenje. Pridobljeno s http://www.zav-zdruzenje.si/statisticni-podatki-2015/zaposleni. • Statistični zavarovalniški bilten 2009. (2009). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. • Statistični zavarovalniški bilten 2010. (2010). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. • Statistični zavarovalniški bilten 2011. (2011). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. • Statistični zavarovalniški bilten 2012. (2012). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. • Statistični zavarovalniški bilten 2013. (2013). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. • Statistični zavarovalniški bilten 2014. (2014). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. • Statistični zavarovalniški bilten 2015. (2015). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. • Statistični zavarovalniški bilten 2016. (2016). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. • Šab, N. in Škufca, M. (2012). Zakaj in kako obvladovati absentizem. V N. Šab (ur.) Absentizem – preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje, priročnik s primeri dobrih praks (str. 7-10). Novo Mesto: Gospodarska zbornica Dolenjske. • Šker, T. (2010). Osnove zavarovalništva. Gradivo za 2. letnik. Ljubljana: Zavod IRC. • Štiblar, F. (2008). Svetovna kriza in Slovenci. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. • Štiblar, F. in Šramel, F. (2008). Zavarovalništvo Slovenije v 21. stoletju. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. 1 Pri izračunu zavarovalne penetracije od leta 2010 do 2014 je upoštevan BDP po prenovljeni evropski metodologiji (Evropski sistem nacionalnih računov 2010) (SZB, 2015, str. 50). 2 Zavarovalna družba KD Življenje Zavarovalnica, d. d., je 1. 10. 2013 ves portfelj zavarovanj in zaposlenih prenesla na Adriatic Slovenico, Zavarovalno družbo, d. d. 3 Ob prehodu na nov sistem prikazovanja ravni izobrazbe je visokošolski strokovni program s 7. ravni po prejšnjem programu razvrščen na 6. raven po bolonjskem programu, zato podatki med letoma 2013 in 2014 med seboj niso primerljivi, kar se odraža tudi pri indeksu rasti (SZB, 2015, str. 45). 3 – Mag.Dragica Hari* $ovzetek! rilagoditev novim digitalnim tehnologijam postavlja zavarovalnice pred precejšnje zahteve, saj se soočajo z izzivi pri uvajanju novih prodajnih poti, medtem ko hkrati posodabljajo tradicionalne. Digitalizacija pomembno spreminja pričakovanja potrošnikov, zahteva drugačne spretnosti, drugačno kulturo in merila, posledično pa za vedno spreminja njihov odnos do zavarovalnic in interakcije z njimi. Z vzponom družbenih omrežij so zavarovalnice postale bolj vidne, kot so bile nekdaj. amen prispevka je predstaviti zavarovalniško etiko in družbeno odgovornost kot ključna dejavnika pri uvajanju digitalizacije. ožnosti za zlorabo podatkov bodo namre. vedno obstajale, zato si morajo preudarni vodje poleg vprašanja »ali lahko” postaviti tudi vprašanje »ali je prav«, da določene podatke zbiramo, upravljamo, delimo, hranimo. tično ravnanje v zavarovalnicah zagotavlja stabilnost, integriteto in zaupanje s spodbujanjem realnih pričakovanj. tika in družbena odgovornost sta različni, vendar ne ločeni vprašanji. tika je tista, ki kvalificira družbeno odgovornost kot dobro, in ne obrnjeno. ajprej je treba biti etično odgovoren, šele zatem si lahko odgovoren tudi družbeno. dzivno družbeno odgovornost mora prevladati strateška družbena odgovornost, povezana z osnovno dejavnostjo zavarovalnice, in preseči nesistematične filantropske iniciative, prikazane v denarju, ter postopoma preiti na oceno vpliva in integracije z družbenim okoljem. prispevku namenjamo posebno pozornost generacijsko raznolikim skupinam deležnikov ter odpravljanju stereotipov in stereotipnih groženj. onvencionalno mnenje, da zaposleni predstavljajo oviro pri digitalnem napredku, je zmotno. elja namre. prav nasprotno7 ne le t. i. digitalni domorodci, vsi zaposleni izkazujejo prepričanje, da bo digitalizacija izboljšala njihove delovne izkušnje in zaposlitvene možnosti. aša digitalna osebnost je podaljšek naše fizične osebnosti. e digitalna etika in družbena odgovornost lahko prevladata nad pastmi in omogočita digitalno prihodnost, v kateri bomo vsi želeli živeti. #ljučne besede! zavarovalništvo, zavarovalniška etika, družbena odgovornost, digitalna doba JEL klasifikacija: G22, A14, M14, O33 "bstract! Adapting to the new digital landscape presents many demands for the insurance sector, as it faces challenges in introducing new channels to the market while simultaneously remodelling traditional ones. Digitalisation is driving massive change in consumer expectations, requiring a different set of skills, culture and measurement, and therefore irrevocably changing the way consumers engage and interact with insurers. n the rise of social media, insurance companies are more visible to consumers than ever before. he present paper aims to present insurance ethics and corporate social responsibility as crucial issues in adapting to the new digital landscape. he potential for misuse of data will always exist, so thoughtful leaders must ask not only “Can we?„ when it comes to technology and data, but also “ hould we?„ thical behaviour in the insurance industry ensures stability, integrity and trust by promoting realistic expectations. thics and corporate social responsibility are different but not separate issues. thics is what qualifies corporate social responsibility * ,.. as good and not vice-versa. Being ethical comes first. he responsive corporate social responsibility of insurance companies has to be replaced by strategic corporate social responsibility, embedded in the core strategy, going beyond unsystematic philanthropic initiatives typically described in terms of money including their social impact. n the present paper, we emphasise generationally diverse groups of stakeholders and breaking stereotypes and stereotypical threats. Conventional wisdom suggests that employees are a barrier to digital progress, yet the opposite is in fact true. All employees, not only “Digital atives”, indicate that they believe the digital future will improve their work experiences and job prospects. ur digital selves are extensions of our physical selves. ractising digital ethics and social responsibility can outweigh digital threats and shape the digital future that we all want to live in. #eywords! insurance, insurance ethics, corporate social responsibility, digital age JEL classification: G22, M14, A14, O33 1 Uvod . I č . I , , . č ž , ( . ) č ( . ).1 D . , č , . č . , . . . ž . M ( . ) ( . ) , č , č ž , , č č . Č ž ž , č ž . . ,č, č č. O ž ž , .D ž ž čč.D ž ž ,ž č .A ,ž . Ež č,č.N č , ž.G . , , ( . . ), č , , ,. D,,, ,, č. , č ,(.I . ; . . ). 2 Zavarovalniška etika in družbena odgovornost 2.1 Imperativi sodobne zavarovalnice O,,, ž .,, ( č)ž. č ž,č č , čč č.G , č. ,č , , čč,č .O ,č .Č ,, . č, č,č ž,čč .G .D č .O č,žč . č č. L č, .K ž , .B (.) , ž,. , ž,. 2.2 Zavarovalniška etika – oksimoron? A ž č , 2 , čč , čč?N M C ( . ), ž (I , 2011); M F , N , č ž (F , 1970). F žč čč čž. E , , . ž č č . , č , , , . , , . ž , , . E č č , č . č č č . D č ( č ) , č , , , , č , č . K č č č č ? K ? E . E č , . č, č , . E č , , . D , č , . č , . K č ? Č , , ž . č č , č . , . č. ž .K čč, , , č.D č, , .N čč .č čč. . č ,č č ( . ). , čč . 2.3 Soodvisnost etike in družbene odgovornosti Dž č,, ž ,ž č. N ž,č . ,ž č,č.E , ž , . N č , ž (B -G ., 2011, . 8). K ž ? A ž ž? K, .Ež , žč,č , ž ž č (C ., 2015, . 12). D ž , č č čč.K čž ž ( , 2007, . 1). Nč ž .A , č, , ?Č ž ,?, ,ž , č. čž, ž. č, .Č ž č ,, č, čž č . . 2.4 Deljena odgovornost – okvir za razumevanje zavarovalniške etike č čč, , ž . B ( H , 2014, . 29) – , – .D , č, č , .O č . ž, žč. B (2007, . 86) ( . ) ž . B . D . E č , : ž , , , . , č ž ž č . A č ( , ), . č , , č č ž č . 2.5 Družbena odgovornost zavarovalnic O ž ž ž č ž ž . E : D , ž . , č , ž č , , . N , , č ž ž , , E č č. I , č , . . č . I , , . č , ž , č č č ž ž , , , č ž . ž , , , č . , č , , , č . M ž ž . 3 Doba digitalizacije 3.1 Pripadniki različnih generacij in generacijske razlike D ž . ž - , E č . , č ( , 2016). K - ? . , č , č , , . č č . O , . , č ž č čž čž.D č . K , , č - . generatio, , , , ž , č . , č , ž , č , č ( . C), č , , č ( . J , B G ), . , , č , č č . (2016) , . G , čž.O č . čžč ž, č, ,č.Mč , č ž , 60. . 90. č , , .K , ,.O č ,č . N , , , , . č ( č )3 č , č: Veterani (rojeni od leta 1922 do 1943): ž , č , , č. ž,, ,ž čč,č , – .D ž. ,č. , č č ,č ,( ). Otroci blaginje ali babyboomersi (rojeni od leta 1944 do 1960): , ,ž ,čž .č,č ž . čžč,č č . č č,ž. , žž,č , . Generacija X (rojeni od leta 1960 do 1980): . č ,č , č ž. ,č, ,, č . . č,ž č. č ž,ž čč ,ž – č, ,č .č, , č .B ,ž, , . Generacija Y (rojeni od leta 1980 do 2000): , -, žž.E ž ,, , č.,, č, ,, – , , ,ž, , , , ,č, čč . G č,čž . Generacija Z (rojeni po letu 2000): , ,,G .N .K () č, ,ž ž, . K , č č, . 3.2 Digitalni domorodci in digitalni priseljenci (2015) , , . K , , . ž , ž č , č . ž , č . 1990 č , , ž č . ž , č . D č , ž č č . G, . ,č , č, č 2000, č . č ž žž. ,č , ,,č č.č G G , 4 č ž , č . N žž,č č . ( , 2006, . 16). , č , ,ž . ž. ,ž ,č žž, ž, č. žč,ž , ( , 2006, . 13 15). , č č , . G č , č , č , . (2001, . 1) 1980, č ( . ), ( . ), č , , . D č , č ž , č č , č č . (2001, . 2) , č - č , ( . ). I , , , č , . č č ( ) , , č , ž , č . M ? č . , č . E . č , , ž , . , č . G D (2013) č aplikacijsko generacijo ( . ), : , ( . -), ; -č č, č, ,č , ; ( . -), – č;G D č : , ( . I: , , ). 3.3 Stereotipi in stereotipne grožnje ž . – ( , 1997 Až ., 2014, . 29) č , , ,ž ,, . D č, ,, ž,.č č .G žč, č . O, , , .ž, , ,,, . , ž,– . , ,č . ,, ,č ,, , č . , , . 4 Zavarovalniška etika in družbena odgovornost v digitalni dobi 4.1 Digitalizacija je pohitrila življenje , , , , , č , , ž , č , č , č č , č . . A , , č . , (ž ) č ? N č , , , ž . , č č č č, , . 4.2 Družbena odgovornost v stari ekonomiji F čž C ž. , č . – č, , č ž -. čž . , ččč č ,, č čžž – č č. č,č ,č č . ž ž .G č,ž- , čč ž.H , ž – . ,č, č ž ž. č ž ,, ž , ž . .č čž , č . 2008 ž (H , 2009, . 29) ž , ž., ž . Až .č – ž ž, č ,, ž . 4.3 Družbena odgovornost v novi ekonomiji D,,C ž ,ž .E č, č ž.K ž, č ,č č . č č, . č . D , č, č , . C ( . I E , I F) ž,, ,,ž č 5 ( . I , I ), , č č .I , ,č . (2015) , ž:,č , .D ž, , č ž, . 4.4 Digitalna etika in digitalna družbena odgovornost zavarovalnic č , . č . , č , č , č , . č , , č . , č ž,, č. žč ,č ž, ,, (ž) . D č č č , č ž . N ž č č , č . č č , č . . č ž ž , č , ž , č ž . D ž č č , ž . ž ž ž . ž , ž . , , ž . ž , ž č ž ž . K č ž , , č č č ž , , ž . K č »kaizen«6 ž ( 1998) ž . K , ž , č č . ( . ), ž , , ž ( . ), ž ž , č . ž ž , ž , č č ( . ). D č ž . č , ž ž , . O ž . , ž č ž . G ž - : ž ž , č . č . : č . č , č ( . ) ž . D ž č . ž ž č ž č . D ž , , . O , ž , . , . , , - ž . , ž č , , . O č ž , . . , . O’C (2015) , č , , , č ( . ), č ( . ) . Č , , , , , , , . O’C ž , - . N č . L ž č , ž ž . (2016) , ž , , ž ž : č č , , č č ( 2015), ž , . B (2016) M č . č . A , ž , ( . ) . č č č , č , . D , ž . A ž č ( . ), . , č , , ž , č č č , č : N č , . Slika 1: »Na internetu nihče ne ve, da si pes« : B , 2016. 4.4 Vključenost deležnikov kot predpogoj za etično in družbeno odgovorno digitalizacijo K ,ž ,.M , , . – č, , č (A , 2016). F (2001), ž , – 1984, ž ( . ) , . O ž, . č .(.C G) čž , žž (K -, 2002, . 94). ž , č . č - , č ž . K . Č ž č ž č ž č , ž ž . , , ž č ž . , č ž . B , ž č . K č , . ž ž , č . , (H , 2012, . 469). – čž č7(. ), .ž ž ,ž. čž č ž,ž(č) ž .Č č , ,.E č- .čč , ž, ,. čž ž. . ,-. ž, , ,,. čž, č. , -,. čž č,, ž, , ,ž č, , č, , , , č ž (H , 2013, . 99). , č . ž č ( . ), ž . , ž . č , č , , ž , , , ž , č č , . ž ž ( ) č ž , , . 4.5 Digitalno prostovoljstvo B ( Až B , 2015, . 7) . ( , ), ( ) ( ž ), č č . č , č ž , ž ž . ( . ) . N , č , . č . . D , č . M ž ž , ž , . č , č , č . O - ž 90. , , ž . 5 Sklep č , ž č , , ž č . , , , č . , , , č , , , č . D ž č č , č , č , č č . D ž ž . , ž ( . ), č , ž ž č . K 55 čž(. )č ,– ž. č. ,.. -.č , č.L ž č , žž.D .E, , .E ž ,čč .: olvitur ambulando! 6 Literatura in viri A . 2016. E F . L : D B . H :// . . / -/ -----, 24. 3. 2017. Až , . B , M. 2015. M ž č , 2015, . 7. H :// . . /I BN/978-961-6637-81-7. , 10. 5. 2017. Až , ., , M. , M. 2014: ž : . E B , 16, . 27 47. H :// . . / / . / / / /345/ 19, 20. 3. 2017. B -G , A., G -, M., -L , N. 2011. L E . B . , :// . . / / F /787/913, 24. 3. 2017. B , J. 2007. (E F I B E . I E M E , E I O , 7, N , . 83 111. B , . 2016. D . L M . H :// . . /2016/01/ ----. , 23. 3. 2017. C , B. F., N . ., L . B. B D. K. 2015. A I F . H :// . . . / . / / / /2188/ 315, 6. 3. 2017. F , E. M , J. F. 2001. A M . H :// . . / /228320877 A A M , 30. 3. 2017. F , M. 1970. B I . H :// . . / / / / ---. , 10. 5. 2017. G , H. D , K. 2013. A G : H ’ N I , I I D . H :// . . /, 23. 3. 2017. H , D. 2014. . D , L , ž , ­ . H , D. 2013. D ž č . , . 3 4. L , ž , . 81 103. H , D. 2012. ž . D , L , ž , . 461 480. H , D. 2009. D – . , . 2, 5. ž GI , L , . 5 39. I , J. 2011. C . H :// . . // /? = ----/ 10. 5. 2017. K -, J. 2002. D ž . 2002, 2. . E F M , I , . 91 122. O’C , N. 2015. C . H :// . . / / ----, 1. 4. 2017. , . 2016. D , E . H :// . . /8845240/D ------, 10. 5. 2017. , M. 2001. D N , D I . CB , . 9 N . 5, O 2001. H :// . . / / %20-%20D %20N ,%20D %20I %20- %20 1. , 22. 3. 2017. , C. N. . 2007. A : ? H :// . . / . ? = & = 1415-98482007000200004, 6. 3. 2017. , A. 2015. D F C H :// . / / / , 29. 3. 2017. , D. 2006. M ž . H :// . - . / / 1351439964232. , 22. 3. 2017. , M. 2016. G č . : J ? H :// . . / - - - - - -6241131, 10. 5. 2017. , M. 2015. I ž, E.: ž . H :// . . / / / - - - - - - - - - - . , 10. 5. 2017. , K. 2016. B B G : C E A . H :// . / / - - - - - - - - - - - - - - - -8 0 8 199 #. 923 , 27. 3. 2017. 1 D , . . 2002.B E C -E : A C . H :// . . / / / /123456789/25336/2002 7 N 1 D . ? =1, 28. 3. 2017. 2 ž : d. - ( ) . č č , : 3 č (21. 3. 2017): :// . - . / - - - - :// . - . / -- - - - / :// . . / / - -/ :// . / / -- - - - - -1995- -2010/ :// . . / - - - - - -6241131 4 G G , (1987): , č č 20. . G č . , , , č . N G : (G G ). C : , , . . . , , . , , ž , , , , č , † 5 I ž č č ž ( ž ). G č , , č . , . 6 K , č ( , ) . J č , č , . O , č . , ž , , ž . 56 . ž č . č . K , 450 . . . ( , I . ,I .I ,I .) 4 Zavarovanje za primer »regresnega« zahtevka ZZZ in Z Z Mag. Boštjan Savšek, univ. dipl. prav.! $ovzetek Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v okviru svojega zakonskega pooblastila uveljavljata zahtevke za povračilo škode oziroma stroškov" ki so jima nastali zaradi uveljavljanja zdravstvenih in drugih socialnih storitev# Zavoda uveljavljata »regresne” zahtevke zoper delodajalce v primeru nezgod pri delu in poklicnih bolezni# »Škoda” obsega stroške zdravstvenih storitev" diagnostike" zdravil" rehabilitacije" nadomestil plače in drugih povračil" ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izplačuje svojim zavarovanim osebam# Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije svojim zavarovancem izplačuje denarne dajatve" ki nastanejo kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni „ denimo invalidske pokojnine" postrežnine" stroške delovnih invalidov za poklicno rehabilitacijo in celo stroške za adaptacijo delovnega mesta# V zadnjih letih zaradi intenzivnega dela obeh zavodov delodajalci povprašujejo po zavarovanju za civilno odgovornost" ki bi vključevalo tudi kritje v primeru »regresnega” zahtevka# Komercialne zavarovalnice so namreč v svojih splošnih pogojih zavarovanja zavarovalno kritje za takšen primer izključile# Ocenjujejo" da je tveganje nezgode pri delu ali poklicne bolezni zelo visoko" prav tako so visoke tudi škode" ki nastanejo v takšnih primerih# Povpraševanje po tovrstnem produktu očitno obstaja" to pa predstavlja potencialno priložnost za komercialne zavarovalnice" da takšno zavarovanje ponudijo# #ljučne besede! zavarovanje" nezgoda pri delu" povračilo stroškov" zavarovana oseba" derivativna pravica JEL klasifikacija: "bstract! Under their statutory authority" the Health Insurance Institute of Slovenia and the Pension and Disability Insurance Institute of Slovenia carry out restitution claims for damages and costs resulting from exercising the right to medical or other social benefits# Both institutes exercise “recourse. claims against employers in the case of accidents at work or occupational diseases# “Damages. include the cost of medical services" diagnostics" medicines" rehabilitation" compensation of salaries and other reimbursements paid by the Health Insurance Institute of Slovenia to the insured persons# The Pension and Disability Insurance Institute of Slovenia pays benefits to the insured persons as a result of injury at work or occupational disease" e.g." the Disability Support Pension" the Disability Living Allowance and costs for disabled workers for vocational rehabilitation" and even costs incurred in adapting and modifying work places# In recent years" as a result of the process of restitution of both institutes" employers! demands for insurance of civil liability" which would also include coverage in the case of a “recourse. claim" are growing# In their general conditions of insurance" commercial insurers do in fact exclude insurance coverage for such events# It is estimated that the risk in the event of an accident at work or occupational disease" as well as the damages in such cases" is very high# The demand for such a product clearly exists" thus representing a potential opportunity for commercial insurers to offer such insurance# #eywords! insurance" work accident" cost reimbursement" insured person" derivative right JEL classification: išji pravni svetovalec na Zavodu za zdravstveno zavarovanje lovenije (e naslov bostjansavsek gmail com) 1 Uvod Zavod za zdravstveno zavarovanje lovenije (ZZZ ) in Zavod za invalidsko zavarovanje lovenije (Z Z) v okviru svojih zakonskih pooblastil izvajata proces povračila stroškov ki so jima nastali zaradi uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega in pokojninskega ter invalidskega zavarovanja zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni ovračilo stroškov ZZZ zahteva tudi takrat ko je poškodba ali bolezen posledica pretepa zastrupitve ali napada živali Zakonska podlaga za izvajanje procesa povračila škode obstaja v določilih in člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZ ZZ) ter a in členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Z Z ) vojevrstna je ureditev »regresnih« zahtevkov pri prometnih nesrečah odstavku člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Z Z ) je namreč določeno da so komercialne zavarovalnice dolžne ZZZ plačati vnaprejšnjo pavšalno odškodnino za škodo ki nastane zavodu zaradi smrti ali poškodb zavarovanih oseb v prometnih nesrečah naprejšnja pavšalna odškodnina znaša odstotka od obračunane kosmate premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje loveniji so tako imenovani regresni zahtevki zavoda za zdravstveno ter tudi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v splošnih pogojih za zavarovanje civilne odgovornosti ki jih ponujajo komercialne zavarovalnice umeščeni med izključitve Če namreč ni dogovorjeno drugače zavarovalnica ne jamči za odškodninske »regresne« zahtevke zavodov za zdravstveno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja in drugih posrednih oškodovancev zadnjih letih je predvsem ZZZ s svojim procesom povračila škode vplival na povečano povpraševanje delodajalcev po zavarovanju za primer »regresnega« zahtevka roblematiko »regresnih« zahtevkov so obravnavali konomsko socialni svet ržavni zbor v okviru zakonodajnega predloga ZZ ZZ Z Z in ržavni svet v okviru zahteve za oceno ustavnosti in člena ZZ ZZ ter in člena Z Z elodajalci so svoja stališča vsakokrat utemeljevali z dejstvom da zavarovanje za primer »regresnega« zahtevka praktično ne obstaja ovpraševanje po tovrstnem zavarovalnem produktu očitno je navzoče komercialne zavarovalnice pa so v svoji oceni rizika »regresnega« zahtevka zelo previdne saj se za zdaj še niso odločile da bi takšen zavarovalni produkt ponudile v večjem obsegu olitično lobiranje delodajalcev je v preteklem letu doseglo svoj vrhunec z vložitvijo novele ZZ ZZ in novele Z Z ter z vložitvijo pobude za sprejem zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in člena ZZ ZZ ter in člena Z Z a eni strani stojita oba zavoda za zdravstveno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ki sta v okviru svojih zakonskih pooblastil dolžna izvajati proces povračila škode na drugi strani pa je združenje delodajalcev ki v procesu povračila škode vidi nevarnost za obstoj svobodnega podjetništva in gospodarstva nasploh reditev se jim zdi nesprejemljiva z vidika člena stave ki govori o enakosti pred zakonom z vidika člena stave v katerem je obravnavana zasebna lastnina kot tudi z vidika člena stave ki govori o svobodni gospodarski pobudi stavno sodišče pod opr št z dne doslej še ni obravnavalo zahteve ržavnega sveta za oceno ustavnosti zdi pa se da tudi ko se bo do aktualne ureditve opredelilo tako v ZZ ZZ kot tudi v Z Z ne bomo nič bliže rešitvi ki bi vpletenim prinesla olajšanje v smislu boljše pravne ali premoženjske varnosti bvezno zdravstveno zavarovanje ter tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje spadata med tako imenovana obvezna socialna zavarovanja ačin financiranja socialnega zavarovanja je urejen kot javnofinančni izdatek zavarovalna premija se plačuje v obliki prispevka v obeh primerih gre za socialni zavarovanji ako z zdravstvenim kot tudi s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem se je mogoče zavarovati za primer stroškov ki nastanejo če zbolimo ali se poškodujemo v primeru pokojninskega in invalidskega zavarovanja se zavarujemo za morebitno zmanjšanje delovne zmožnosti ako pri obveznem zdravstvenem kot tudi pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju gre za financiranje po načelu solidarnosti za primer nezmožnosti za delo aj gre za trajno ali začasno nezmožnost za delo zavarovanje krije plačilo stroškov nadomestila in plačilo drugih dajatev ki so pravica po določilih ZZ ZZ ali Z Z o svoji naravi in namenu spadata obe zavarovanji med premoženjska zavarovanja » egresni« zahtevek na splošno pomeni povračilo tistega kar je drugi izpolnil namesto dolžnika re za materialno tuj dolg medtem ko gre pri odškodninskem zahtevku za povračilo tistega ki je v škodnem zahtevku utrpel škodo udi ožina se pri »regresnih« zahtevkih obeh zavodov opredeli za subrogacijski pristop (za tako imenovano cessio legis) saj je ta učinkovitejši in konsistentnejši elodajalec odgovarja za škodo v primeru če niso bili izvedeni potrebni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi predpisani ali odrejeni za varnost ljudi Zavoda lahko zahtevata povrnitev povzročene škode od delodajalca tudi če nastane škoda zaradi tega ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez da bi bil opravljen predpisani zdravstveni pregled z osebo ki zdravstveno ni bila zmožna opravljati določenih del ali nalog ali če je škoda nastala zato ker delodajalec ni dal podatkov ali pa je dal neresnične podatke o dejstvih od katerih je odvisna pridobitev odmera ali izguba pravice iz obveznega zdravstvenega ali obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni je delodajalec podvržen kazenski prekrškovni in tudi civilnopravni odgovornosti 2 Krivdna in objektivna odškodninska odgovornost odškodninskem pravu velja da odgovornost izhaja ali iz krivde – v tem primeru govorimo o krivdni odškodninski odgovornosti (določila odst člena bligacijskega zakonika Z) – ali pa gre za objektivno odškodninsko odgovornost ( odst člena Z v povezavi z določili člena Z) ri objektivni odškodninski odgovornosti se šteje da škoda izvira iz nevarne stvari ali nevarne dejavnosti razen če se dokaže da ta ni bila vzrok okazno breme da škoda ni nastala iz nevarne stvari ali nevarne dejavnosti je na imetniku stvari oziroma na tistem ki opravlja nevarno dejavnost rditveno in dokazno breme pri krivdni odškodninski odgovornosti oškodovanega je na oškodovanem a mora zatrjevati in dokazati obstoj pravno priznane oblike škode protipravno oziroma nedopustno ravnanje povzročitelja vzročno zvezo med nastankom škode in protipravnim ravnanjem povzročitelja krivda povzročitelja pa se domneva (določila odst člena Z) ri objektivni odškodninski odgovornosti oškodovani zgolj zatrjuje da sta nastala škodni dogodek in škoda škodovani mora seveda tudi pri tej obliki odškodninske odgovornosti opredeliti kakšna je stvar oziroma dejavnost zaradi katere je prišlo do škode navesti dejstva ki omogočajo presojo da je škoda nastala zaradi nevarne stvari ali nevarne dejavnosti prvem primeru govorimo o odgovornosti za ravnanje v drugem pa o odgovornosti za določeno stanje ako v primeru odgovornosti po ZZ ZZ kot tudi v primeru odgovornosti po Z Z govorimo o odgovornosti za ravnanje – delodajalec torej v obeh primerih odgovarja v okviru krivdne odškodninske odgovornosti primeru »regresnih« zahtevkov zaradi nezgode pri delu ne poznamo objektivne odgovornosti delodajalca temveč gre za posebno obliko odgovornosti delodajalca za delavca ki je bliže krivdni odškodninski odgovornosti saj je njegova ekskulpacija povsem odvisna od ravnanja njegovega delavca elodajalec namreč odgovarja za škodo ki jo povzroči delavec »pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi« v okviru delovnega procesa ki ga organizira delodajalec zpolnjevanje del in nalog spada v okvir organiziranega delovnega procesa ki ga mora delodajalec tudi nadzirati in sankcionirati tem primeru gre za subjektivni očitek delodajalcu odobno je tudi v primeru odgovornosti delodajalca po določilih odstavka v povezavi s odstavkom člena Z ekateri avtorji odgovornost delodajalca za delavce štejejo za objektivno ri tej obliki odgovornosti delodajalca se njegova odgovornost presoja po ravnanju njegovega delavca v okviru krivdne odškodninske odgovornosti vendar delodajalčeva odgovornost ni odvisna »akcesorna« od obstoja delavčeve odgovornosti riterij odgovornosti je torej krivda ki se domneva in ki se presoja po merilih ki veljajo za delodajalca udi v tem primeru nosi dokazno breme delodajalec 3 Pravno priznane oblike škode Za obstoj odškodninske odgovornosti mora obstajati škoda ki se v sferi oškodovanca pokaže kot zmanjšanje premoženja preprečitev povečanja premoženja ali kot povzročitev telesnih ali duševnih bolečin strahu ter okrnitev ugleda pravne osebe (določila člena Z) ravna teorija loči med premoženjsko in nepremoženjsko škodo ri tem je treba poudariti da določila Z priznavajo le nekatere oblike nepremoženjske škode a se pri zavarovani osebi zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pokaže v obliki nelagodja telesnih in duševnih bolečin ter strahu ovrstna škoda je z vidika ZZZ in Z Z irelevantna saj oba zavoda krijeta le premoženjsko škodo oškodba zdravja kot zavarovane dobrine oziroma delazmožnosti se torej prvenstveno pokaže kot nepremoženjska škoda v sferi zavarovane osebe medtem ko zavodu nastane premoženjska škoda v obliki plačila za zdravstveno storitev izplačila nadomestila izplačila pokojnine ali drugih stroškov ki so pravica iz zdravstvenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja Če dosledno upoštevamo pravno naziranje da gre za »regresni« zahtevek obeh zavodov potem moramo ko opredelimo škodo in oškodovanca govoriti o neposredno in posredno oškodovanem eposredna škoda so nelagodje telesne in duševne bolečine strah posredna škoda pa izdatki za zdravstvene storitve ako izhaja tudi iz starejše sodne prakse ki opredeli neposrednega in posrednega oškodovanca akšna razlaga je po mojem mnenju neustrezna saj gre za subrogacijske in ne »regresne« zahtevke 3.1 Premoženjska škoda v smislu dolo.il ZZVZZ smislu določil ZZ ZZ je škoda vsak strošek oziroma izdatek ki je ZZZ nastal zaradi uveljavljanja pravic zavarovane osebe zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni bsega vse stroške za zdravstvene in druge storitve ki jih ZZZ izplačuje za zavarovane osebe na podlagi določil ZZ ZZ krati zajema škoda tudi vse dajatve ki so pravica po določilih ZZ ZZ in določilih ravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ( ZZ) – denimo nadomestilo plače in povračilo potnih stroškov zaradi uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Zdravstvene storitve so na primer zdravljenje diagnostika laboratorijske in druge specialistične storitve kirurški posegi operacije na zavarovani osebi zdravila medicinski pripomočki zdraviliško zdravljenje v okviru rehabilitacije in usposabljanje za življenje z določeno boleznijo od druge storitve spadajo denimo nujni prevozi z reševalnimi in drugimi vozili pod dajatve pa nadomestilo plače zavarovanim osebam ki so v delovnem razmerju povračilo potnih stroškov stroškov prehrane in stroškov nočitev v primeru ko je zavarovana oseba napotena na zdravljenje zunaj kraja njenega začasnega ali stalnega prebivališča kratka ZZZ lahko zahteva le premoženjsko škodo ki je nastala zaradi škodnega dogodka 3.2 Premoženjska škoda v smislu dolo.il ZPIZ­2 smislu določil Z Z je škoda vsak strošek oziroma izdatek ki je Z Z nastal zaradi uveljavljanja pravic zavarovane osebe zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni a škoda obsega nastale stroške in zneske pokojnine ki jih izplačuje Z Z re za denarne dajatve ki nastanejo zaradi invalidske upokojitve ali izplačevanja postrežnine kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni re na primer za izdatke za invalidnine za telesno okvaro kot posledico poškodbe pri delu ali poklicne bolezni invalidske vdovske in družinske pokojnine če je ta pravica posledica nezgode pri delu ali poklicne bolezni izdatke nadomestila za invalidnost nadomestila za čas poklicne rehabilitacije izdatke za poklicno rehabilitacijo delovnih invalidov izdatke za adaptacijo in prireditve delovnih mest ter izdatke za storitve zavodov za usposabljanje invalidov ipd udi Z Z lahko zahteva le premoženjsko škodo ki je nastala zaradi škodnega dogodka 4 Odgovornost povzro.itelja zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni Škodni dogodek je nezgoda pri delu ali ugotovljena poklicna bolezen v tistem trenutku ko zavarovanec uveljavi pravice iz obveznega zdravstvenega ali obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja a dogodek oziroma dejstvo aktivno dejanje ravnanje ali opustitev povzroči spremembo oziroma poškodbo pri zavarovani osebi Škodni dogodek je lahko tudi pretep zastrupitev ali napad živali skratka dogodek v katerem je zavarovana oseba utrpela škodo dškodninsko odgovornost delodajalca opredelimo kot odgovornost v ožjem in širšem smislu prvem primeru gre za odgovornost delodajalca za škodo ki jo utrpi njegov delavec če niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu oziroma za varnost ljudi v drugem primeru pa za odgovornost delodajalca za škodo ki jo njegov delavec povzroči tretjim osebam pri delu ali v zvezi z delom eveda je lahko tretja oseba tudi drug delavec ki je z vidika obveznega zavarovanja zavarovana oseba elodajalec lahko zaradi istega škodnega dogodka odškodninsko odgovarja tako svojemu delavcu kot tudi zavodu za zdravstveno ter zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ako običajno odgovarja delavcu za nepremoženjsko škodo medtem ko zavodu odgovarja za premoženjsko škodo eveda delodajalec primarno odgovarja delavcu za vso škodo ki mu je nastala vendar ker stroške zdravljenja pokrije zavod delavčev zahtevek iz tega naslova preide na zavod o je tako imenovani subrogacijski učinek smislu določil Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Z Z ) je delavec (nezaznamovana moška oblika se seveda uporablja tako za moške kot ženske) oseba ki pri delodajalcu prvenstveno opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršni koli drugi pravni podlagi ali pa delo pri delodajalcu opravlja zgolj zaradi usposabljanja ot delodajalec torej šteje oseba ki na kakršni koli pravni podlagi zagotavlja delo delavcu in kot delodajalec šteje tudi uporabnik h kateremu so v skladu s predpisi ki urejajo delovna razmerja napoteni delavci s strani delodajalca ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku ako odgovarja za škodo ki jo je pri delu ali v zvezi z delom povzročil delavec pravna ali fizična oseba pri kateri je delavec delal takrat ko je bila škoda povzročena razen če dokaže da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako kot je bilo treba (določila odst člena Z) oločila člena ZZ ZZ in naslednjih členov pa pravijo da škodo povrne delodajalec če je bolezen poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko sanitarni ukrepi ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi predpisani ali odrejeni za varnost ljudi elodajalec povrne tudi škodo ki je nastala zaradi tega ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog in če je škoda nastala zato ker delodajalec sploh ni dal podatkov ali pa je dal neresnične podatke o dejstvih od katerih je odvisna pravica do zdravstvenega zavarovanja oločila člena Z Z pravijo da za škodo odgovarja delodajalec če je zavarovančeva invalidnost potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi predpisani ali odrejeni za varnost ljudi elodajalec odgovarja tudi za škodo če ta nastane zaradi tega ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo ki zdravstveno ni bila zmožna opravljati določenih del ali nalog in za škodo ki je nastala ker delodajalec ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke o dejstvih od katerih je odvisna pridobitev odmera ali izguba pravice obeh primerih delodajalec odgovarja za škodo če je bolezen poškodba ali smrt zavarovane osebe zavarovančeva invalidnost potreba po tuji pomoči in postrežbi posledica tega ker niso bili izvedeni ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi predpisani ali odrejeni za varnost ljudi elodajalec odgovarja tudi v primeru če škoda nastane zaradi tega ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo ki ni bila sposobna oziroma zmožna opravljati dela in nalog na delovnem mestu za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje rav tako odgovarja delodajalec tudi v primeru če je škoda nastala zato ker delodajalec ni dal podatkov ali pa je dal neresnične podatke o dejstvih od katerih sta odvisna pridobitev in obseg pravic zavarovane osebe iz zdravstvenega pokojninskega ter invalidskega zavarovanja 4.1 Poškodba pri delu in poklicna bolezen oškodba pri delu je po določilih člena Z Z vsaka poškodba ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega fizikalnega ali kemičnega učinka ter poškodba ki je posledica hitre spremembe položaja telesa nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti na podlagi katere je poškodovanec zavarovan oškodba pri delu je tudi poškodba ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj če prevoz organizira delodajalec ter poškodba ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti oškodba na poti na delo ali z dela ni poškodba pri delu razen za policiste in pripadnike vojske ezgoda pri delu je nepredviden in nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in povzroči poškodbo delavca (določila točke člena Z Z ) udi obolenje ki je neposredna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti na podlagi katere je oboleli zavarovan je poškodba pri delu vendar ta ni predmet odškodninske odgovornosti in obravnave delodajalca er delodajalec odgovarja na podlagi krivdne odškodninske odgovornosti moramo v konkretni življenjski situaciji delodajalcu očitati odstop od stroke ali njegov odstop od standarda profesionalne skrbnosti ter pravil varnosti in zdravja pri delu Če se zgodi prometna nesreča pri prevozu ki ga organizira delodajalec slednji kljub temu da gre za poškodbo pri delu ne odgovarja za škodo evarna stvar ali nevarna dejavnost ponavadi ni nevarna sama po sebi temveč taka postane glede na okoliščine primera reba je torej razlikovati med primeri ko je nevarnost posledica nedopustnega ravnanja in primeri ko je stvar ali dejavnost nevarna že sama po sebi odna praksa rhovnega sodišča je v zadnjih letih glede razlage »nevarne dejavnosti« in »nevarne stvari« restriktivna o pomeni da je stvar ali dejavnost redko nevarna sama po sebi še toliko bolj pa to velja v primeru ko je imetnik nevarne stvari ali dejavnosti strokovnjak elodajalec kot strokovnjak ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo ali z upravljanjem nevarne stvari mora predvideti nevarnosti in varnostne zahteve ki preprečujejo nastanek škode ako tudi v primeru nevarne dejavnosti ali nevarne stvari delodajalcu očitamo njegov subjektivni odstop od stroke oziroma njegov odstop od standarda profesionalne skrbnosti re torej za krivdno odškodninsko odgovornost ali pa za njegovo objektivno odškodninsko odgovornost saj se delodajalčeva odgovornost presoja po merilih ki veljajo za njegovega delavca o pomeni da je za objektivno delodajalčevo odgovornost za delavca dovolj da je njegov delavec ravnal malomarno oklicna bolezen je bolezen povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu oziroma na delu ki sodi v neposredni okvir dejavnosti na podlagi katere je oboleli zavarovan (določila člena Z Z ) ljub temu da je v drugem odstavku člena Z Z predpisano da postopek ugotavljanja potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister ki je pristojen za zdravje se to še ni zgodilo Še vedno se uporablja ravilnik o seznamu poklicnih bolezni ( r l št ) ki ne vsebuje niti postopka priznavanja poklicne bolezni niti izključitvene diagnostike 4.2 Delovno razmerje, sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda red sklenitvijo delovnega razmerja mora delodajalec delavcu v skladu z določili odstavka člena Z Z zagotoviti ustrezen zdravstveni pregled elavec ima pravico in dolžnost da le tega opravi saj se s preventivnim zdravstvenim pregledom ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev potrebnih za opravljanje določenega dela pri delodajalcu Zdravstveni pregled mora torej ustrezati tveganjem za varnost in zdravje pri delu ki obstajajo na posameznem delovnem mestu pri delodajalcu skladu z določili ravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev ( r l št – popr in – Z Z ) mora delodajalec pred sklenitvijo delovnega razmerja z delavcem tega napotiti na predhodni preventivni zdravstveni pregled ta namen izda napotnico o opravljenem zdravniškem pregledu pooblaščeni zdravnik v zdravniškem spričevalu oceni zmožnost delavca za opravljanje dela na delovnem mestu za katero delodajalec in delavec sklepata delovno razmerje zdravniškem spričevalu lahko zdravnik navede tudi posamezne omejitve ugotovi da delavec začasno ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za določeno delovno mesto ali pa glede na ugotovljene omejitve celo predlaga drugo delo kratka delodajalec delavca ne sme vključiti v organiziran delovni proces če delavec poprej ni opravil predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda s katerim je ugotovljeno da izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za posamezno delovno mesto ravilnik ureja predhodni usmerjeni obdobni kot tudi drugi preventivni zdravstveni pregled bseg vsebina in perioda posameznega zdravstvenega pregleda so opisani v rilogi ravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev ežji kot so pogoji opravljanja dela na določenem delovnem mestu krajša so obdobja med posameznimi obdobnimi zdravstvenimi pregledi (od do mesecev) pustitev predpisanega zdravstvenega pregleda lahko predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost delodajalca v primeru če škoda nastane zaradi tega (vzročna zveza) ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog 4.3 Delodajalec ni dal podatkov ali je dal neresni.ne elodajalec je dolžan zavodu v zvezi z izvrševanjem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kot tudi v zvezi z izvrševanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja posredovati za zavarovanca vse podatke o dejstvih od katerih je odvisna pravica do zdravstvenega zavarovanja oziroma pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja Škoda je zavodu nastala ker delodajalec ni dal podatkov ali pa ker je dal neresnične podatke o dejstvih od katerih je odvisna pridobitev odmera ali izguba pravice akšno ravnanje delodajalca je lahko tudi predmet kazenske odgovornosti gre pa za tako imenovana kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost ki so obravnavana v poglavju azenskega zakonika a tem mestu imamo v mislih zlasti kaznivo dejanje kršitev pravic iz socialnega zavarovanja po določilih člena azenskega zakonika ( Z ) 5 Protipravno oziroma nedopustno ravnanje delodajalca oziroma škodljivo dejstvo predhodnih razdelkih smo opisali protipravno oziroma nedopustno ravnanje delodajalca kot ga obravnavajo določila ZZ ZZ in Z Z o splošnih predpisih se je vsak dolžan vzdržati ravnanja s katerim bi drugemu utegnil povzročiti škodo o še toliko bolj velja za delodajalca ki mora kot udeleženec v obligacijskih razmerjih iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka oziroma po pravilih stroke in po običajih edopustno ravnanje je ravnanje ki odstopa od standarda profesionalne skrbnosti in katerega predvidljiva posledica je nastanek škode re torej za kršitve dolžnega ravnanja elodajalcu so prepovedana vsa tista ravnanja ki bi utegnila imeti za posledico poškodovanje pravno zavarovane dobrine otemtakem gre lahko za aktivnost storitev ali za opustitev ravna norma zahteva od udeleženca določenega razmerja da je aktiven na pravno sprejemljiv način hkrati pa ne sme opustiti ravnanj katerih opustitev bi prav tako lahko privedla do poškodovanja pravno zavarovane dobrine elodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje pri delu (določila člena Z Z ) ta namen mora izvajati ukrepe ki so potrebni za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu obveščanjem in usposabljanjem delavcev z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi zvajati mora take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode ki bodo zagotavljale najvišjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca na vseh organizacijskih ravneh Četudi delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo ga to ne odvezuje odškodninske odgovornosti (določila člena Z Z ) ako imenovana dolžnostna ravnanja delodajalca so predpisana v določilih Z Z in podzakonskih aktih ri tem lahko delodajalcu očitamo da je škodo povzročil s svojim aktivnim ravnanjem ali z opustitvijo s tem ko ni izvedel ukrepov za preprečevanje nevarnosti pri delu da ni obveščal in usposabljal delavcev glede nevarnosti pri delu da ni poskrbel za ustrezno organiziranost delovnega procesa ali da delavcu ni omogočil ustreznih materialnih sredstev za delo oziroma ni omogočil ustreznih zaščitnih sredstev za delo 6 Vzro.na zveza ed povzročiteljevim ravnanjem ki je lahko opustitev ali storitev in škodo mora obstajati razmerje vzroka in posledice ako imamo v določenem primeru lahko neposredne ali posredne vzroke bližnje ali bolj oddaljene vzroke razlikovati pa moramo med vzrokom in pogojem zrok je tisto neposredno dejstvo dejanje ali ravnanje ki neposredno povzroči spremembo poškodovanje oziroma škodni dogodek pogoj pa tisto dejstvo ki le omogoča nastanek spremembe vendar neposredno ne povzroči škodnega dogodka avedemo lahko primer ko je zavarovanec v izkopu v globini metra vijačil spojko vodovodne cevi pri čemer se je na boku izkopa odtrgal del zemlje ter ga zasul in poškodoval Zavod je delodajalcu očital da ni ravnal v skladu z določili redbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ( r l št ) s tem ko ni poskrbel za ustrezno oporno konstrukcijo ali nasip ki bi preprečila podor zemlje in drugega materiala na zavarovanca elodajalec je ravnal v nasprotju s točko poglavja priloge eposredni vzrok poškodbe zavarovane osebe je bil podor zemlje medtem ko je bil pogoj za nastanek poškodbe neprimerno delo ki ga delodajalec ni preprečil 7 Krivda delodajalca rivda je subjektivni odnos povzročitelja do povzročene škode lednja nastane ali zaradi malomarnosti povzročitelja lahko pa jo ta povzroči namerno topnja krivde v civilnem pravu pri odmeri odškodnine ne igra takšne vloge kot v kazenskem pravu amen odškodnine ni kaznovanje (nima tako imenovane penalne funkcije) temveč prvenstveno vzpostaviti prejšnje stanje (tako imenovana restitucijska funkcija) rivda se dokazuje s tako imenovanim obrnjenim dokaznim bremenom (določila odst člena Z) o pomeni da se bo štelo da je delodajalec ravnal krivdno če mu v konkretnem primeru ne bo uspelo dokazati da je ravnal kot mu nalagajo stroka zakon ali podzakonski predpisi elodajalec mora po določilih Zakona o delovnih razmerjih (Z ) delavcu zagotoviti varne delovne razmere v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu (določila odst člena Z ) rivda delodajalca ki je organiziran v obliki pravne osebe se presoja po obliki ki je podana pri organih pravne osebe 7.1 Malomarnost in oblike malomarnosti alomarnost (culpa) je podana kadar škoda nastane zaradi nepazljivosti povzročitelja ri tem se seveda ravnanje delodajalca presoja po standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka (določila odst člena Z) krbnost dobrega strokovnjaka je skrbnost osebe ki se poklicno redno ukvarja z določeno dejavnostjo s pridobitnim namenom ri tem seveda upošteva pravila stroke in običaje uda malomarnost (culpa lata) je podana takrat ko povzročitelju lahko očitamo da je opustil tisto skrbnost pazljivost ki se pričakuje od povprečnega oziroma vsakega človeka ahka malomarnost (culpa levis) je podana takrat ko povzročitelju lahko očitamo da je opustil tisto skrbnost pazljivost ki se zahteva od posebno skrbnega in pazljivega človeka 7.2 Naklep ali namen aklep (dolus) ali obligacijskopravno namen je oblika krivde pri kateri povzročitelj zavestno in voljno hoče da škoda nastane ri nezgodah pri delu ali poklicnih boleznih se to zgodi redko Škoda ponavadi nastane zaradi malomarnosti o določilih odstavka člena Z v povezavi s odstavkom člena ZZ ZZ odgovarja za škodo neposredno delavec če je povzročil bolezen poškodbo ali smrt zavarovane osebe namenoma ali s kaznivim dejanjem odobno izhaja tudi iz rešitve v odstavku člena Z po kateri delavec delodajalcu odgovarja za škodo če jo je povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti teh primerih bi lahko za škodo odgovarjal tudi neposredno delavec 8 Zapadlost in zastaranje pri »regresnih« zahtevkih dškodninska obveznost nastane v trenutku ko je povzročena škoda istem trenutku se šteje da je tudi zapadla Zastaranje začne teči naslednji dan ko je upnik imel pravico zahtevati izpolnitev obveznosti nastopi pa ko se izteče zadnji dan z zakonom določenega roka Zavoda običajno zahtevata stroške v trenutku ko zaključita postopke v katerih zavarovane osebe uveljavljajo pravice po ZZ ZZ in Z Z eveda morata pri tem upoštevati tudi triletni zastaralni rok primeru ZZZ lahko zdravljenje zavarovane osebe traja tudi več kot tri leta in ZZZ mora tedaj svoj zahtevek uveljavljati preden je znan končni obseg škode 8.2 Zapadlost odškodninske obveznosti ot je bilo že navedeno odškodninska obveznost zapade v trenutku ko je nastala škoda (določila člena Z) d tega splošnega pravila odstopa ureditev v odstavku člena ZZ ZZ ki pravi da terjatve zastarajo od vsakokratnega izplačila posamičnega zneska o pomeni da škoda ne zapade v trenutku samega škodnega dogodka temveč v trenutku posameznega izdatka zaradi uveljavljanja pravic po ZZ ZZ d trenutka zapadlosti je treba razlikovati trenutek ko nastopi zamuda povzročitelja ama zapadlost škode še ni dovolj saj povzročitelj pride v zamudo šele ko škode ne povrne v roku ki je določen za izpolnitev Če rok za izpolnitev ni določen pride povzročitelj v zamudo v trenutku ko oškodovani ustno ali pisno z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti zahteva povrnitev škode (določila odst člena Z) škodovani mora vsekakor ustno ali pisno zahtevati povrnitev škode pri čemer mora seveda škodo tudi jasno opredeliti Zaradi samega dokazovanja in uveljavljanja zamudnih obresti je bolje da oškodovani na povzročitelja naslovi pisni zahtevek za odškodnino ako v ZZ ZZ kot tudi v Z Z rok ni določen zato se tudi v tem primeru uporabijo določila odstavka člena Z ki pravijo da mora zavarovalnica oziroma povzročitelj povrniti škodo v roku ki ne sme biti daljši od dni šteto od dneva ko je dobil obvestilo oziroma zahtevek za povračilo škode primeru odškodninskega zahtevka zavoda lahko sklepamo da je povzročitelj v zamudi dan po prejemu pisnega zahtevka za povračilo škode d tega dne naprej lahko zavod poleg odškodnine za škodo zahteva tudi zamudne obresti o veljavni sodni praksi v loveniji pride povzročitelj v zamudo v trenutku ko škode ne povrne v določenem roku oziroma ko izteče zadnji dan roka za izpolnitev 8.3 Zastaranje odškodninske obveznosti potekom zastaranja preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (določila odst člena Z) Če upnik svoje pravice terjati izpolnitev obveznosti v zakonsko določenem roku ni izvrševal oziroma ni izvršil upniku preneha možnost prisilnega uveljavljanja terjatve medtem ko sama terjatev ne ugasne Če upnik vseeno izpolni zastarano terjatev nima možnosti da bi zahteval povračilo zastarane terjatve na podlagi neupravičene pridobitve in sicer niti tedaj če ni vedel da je obveznost zastarana Zastaranje nastopi zaradi poteka časa in pasivnosti upnika pnik izgubi možnost prisilnega uveljavljanja pravice ker te ni izvršil v zakonsko določenem roku o svoji naravi je institut zastaranja za upnika krivičen hkrati pa gre v korist dolžnika žurnost pri izvrševanju pravic je bistvenega pomena za pravno varnost Z upnikovim »neizvrševanjem« pravice oziroma s prepoznim uveljavljanjem pravice bi trpel javni interes saj bi bila zaradi neskončnih sporov ki bremenijo stranke in sodišče lahko ogrožena pravna varnost ivilno pravo pri institutu zastaranja postavlja javni interes pred zasebnega ker zasleduje pravno varnost Za uveljavljanje zastaranja mora torej poteči zastaralni rok dolžnik pa mora izrecno ugovarjati zastaranje govor zastaranja je materialnopravne narave zato se lahko o zastaranju odloči le s sodbo 9 »Regresni« ali odškodninski zahtevek ama pravna kvalifikacija zahtevkov obeh zavodov kot »regresnih« zahtevkov je neustrezna Zavoda nista »posredno« oškodovana temveč zgolj plačujeta dajatve iz socialnega zavarovanja Zaradi škodnega dogodka je oškodovana zavarovana oseba ki ima odškodninski zahtevek zoper povzročitelja škode Zavoda torej nimata posrednega odškodninskega zahtevka pač pa na podlagi subrogacije vstopita v odškodninsko razmerje med oškodovanim in povzročiteljem namesto oškodovane zavarovane osebe egresni zahtevek je zahtevek s katerim tisti ki je izpolnil materialno tuj dolg zahteva od dolžnika povračilo izplačanih sredstev (npr solidarni dolžnik) olidarni dolžnik ki je izpolnil dolg upniku ima regresni zahtevek proti drugemu sodolžniku ri odškodninskem zahtevku pa gre za povračilni zahtevek tistega ki je v škodnem dogodku utrpel škodo ovzročitelj mora če je to sploh mogoče vzpostaviti prejšnje stanje ali plačati pravično denarno odškodnino s katero se želi doseči satisfakcijo ersonalna subrogacija je pravni institut kjer mehanizem omogoči prenos terjatve s stranskimi pravicami 9.1 »Regresni« zahtevek zraz »regressus« izhaja iz latinščine in pomeni nazadovanje vrnitev povratek umik odstop egres na splošno pomeni povračilo isti ki je v zunanjem razmerju med skupnostjo solidarnih dolžnikov in upnikom plačal več kot znaša njegov delež uveljavlja v notranjem razmerju med solidarnimi dolžniki povračilo od ostalih dolžnikov re torej za njegovo izvirno pravico zahtevati povračilo saj je izpolnil materialno tuj dolg egres na splošno pomeni povračilo in je urejen v določilih člena Z egres je poseben institut obligacijskega prava ki se pojavlja v razmerjih kjer obstaja več skupnih solidarnih dolžnikov egresna pravica je pravica solidarnega dolžnika ki je v celoti povrnil skupni dolg da od sodolžnika ali sodolžnikov zahteva povračilo njegovega dela olidarni dolžnik izvršuje svojo originarno pravico do povračila apajne meni da obe konstrukciji nastanka regresnega zahtevka derivativna in originarna ne moreta biti hkrati pravilni saj si med seboj nasprotujeta ot pravi sta obe konstrukciji derivativna in originarna med seboj v takem protislovju da je lahko pravilna le ena ali druga ako bči državljanski zakonik ( Z) loči nastanek regresnega zahtevka pri vstopu v pravice upnika (določila § ) in zahtevo izpolnitelja da od upnika zahteva odstop njegovih pravic (določila § ) ter upravičenje nerazdelno zavezanega sodolžnika ki je plačal ves dolg da zahteva povračilo od ostali solidarnih dolžnikov apajne nasprotuje derivativni konstrukciji regresnega zahtevka zato bi na vseh mestih uporabil originarni regres emu zakonodajalec v Z ni sledil saj dopušča tako derivativni kot tudi originarni nastanek regresa medtem ko Z ločuje med regresom po določilih člena Z in subrogacijo ki je urejena v členu Z vendar tudi Z ni dosleden er gre vsebinsko za različna pravna instituta tudi terminološko subrogacija in regres nista sinonima kljub temu da se zaradi nedosledne uporabe tako v teoriji kot tudi praksi ustvarja vtis da pojma vsebinsko pomenita enako egres je izvirna pravica do povračila ki gre solidarnemu dolžniku da zahteva od drugega solidarnega dolžnika tisto kar je zanj plačal azlika med regresom in subrogacijo je v tem da pri regresu dobi tisti ki je plačal tuji dolg nov zahtevek do dolžnika pri drugi pa preide upnikova terjatev na izpolnitelja Zato je regres originaren subrogacija pa drivativna ri subrogaciji lahko govorimo le o izvedeni povračilni pravici (derivativregress) istvena razlika med regresnim zahtevkom in subrogacijo se pokaže pri institutu zastaranja Zastaranje teče po »prehodu« terjatve naprej medtem ko pri izvirnem nastanku regresnega zahtevka začne zastaranje teči ponovno samostojno šele s plačilom tujega dolga egresni zahtevek je po svoji konstrukciji originarni reparacijski zahtevek re za nov zahtevek zato po obsegu in vsebini ni identičen kot stara terjatev 9.2 Subrogacija slovenski teoriji in praksi z izrazom subrogacija označujemo položaj ko dolžnik namesto določenega predmeta terjatve upniku izvrši nadomestno izpolnitev ali ko oseba ki izpolni tujo obveznost na podlagi pogodbe ali neposredno zakona vstopi v upnikov pravni položaj prvem primeru govorimo o realni subrogaciji v drugem pa o personalni ri realni subrogaciji se spremeni sam predmet zaveze (gre za vsebino terjatve z nadomestno izpolnitvijo) običajno tako da dolžnik plača vrednost stvari bveznost preneha če upnik v sporazumu z dolžnikom s svojo nadomestno izpolnitvijo izpolni kaj drugega namesto tistega kar mu dolguje Zamenja se torej predmet ki je v zavezi z vsebino izvršitve ki je v izpolnitvi pisana subrogacija je v slovenski praksi redkejša in izraz subrogacija največkrat označuje personalno subrogacijo ko izpolnitelj vstopi v upnikov pravni položaj nasproti dolžniku tako da pridobi vse pravice ki jih je do dolžnika imel prvotni upnik nadaljevanju govorimo zgolj o personalni subrogaciji ubrogacija je način pridobitve pravic druge osebe ri subrogaciji izpolnitelj izvršuje izvedeno oziroma derivativno upnikovo pravico ovi upnik ne izvršuje svoje izvirne pravice Z izpolnitvijo vstopi v pravno razmerje med upnikom in dolžnikom s čimer pridobi upnikove pravice in zahtevke ki izhajajo zoper dolžnika iz teh pravic ot zamenljiv način izpolnitve pride ponavadi v poštev prav plačilo v denarju osledica subrogacije je prehod pravic upnika na izpolnitelja ki se zgodi v trenutku njegove izpolnitve re za spremembo razmerja na aktivni strani pri tem se vsebina obveznostnega razmerja ne spreminja azmerje med upnikom in dolžnikom ostaja enako re zgolj za spremembo pripadnosti terjatve eveda je takšen vstop v razmerje izvedljiv le če je to glede na naravo obveznosti sploh mogoče ubrogacija je pravni institut kjer mehanizem omogoči prenos terjatve s stranskimi pravicami zpolnitev je naraven način prenehanja obveznosti vendar v primeru subrogacije terjatev ne preneha saj nastopi tako imenovani subrogacijski učinek o določilih člena Z preide terjatev s stranskimi pravicami na izpolnitelja v trenutku njegove izpolnitve po samem zakonu (ex lege) Zaradi prenosa pravice upnika se položaj primarnega dolžnika ki pri prenosu sploh ne sodeluje ne poslabša saj lahko zoper prevzemnika terjatve novega upnika uveljavlja vse ugovore ki bi jih lahko uveljavil zoper prvotnega upnika olžnik ki je lahko ali povzročitelj ali zavarovalnica če ima povzročitelj sklenjeno ustrezno zavarovanje ima tako vse ugovore nasproti novemu upniku primeru subrogacijskega zahtevka lahko delodajalec ugovarja da je delavec zavarovanec z nepravilnim ravnanjem sam pripomogel k nastanku škode ako tudi rhovno sodišče ki je s sklepom opr št ps in ps (oba z dne februarja ) odločilo da mora sodišče v primeru ko delodajalec ugovarja da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec njegov delavec ugotavljati ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost primeru soodgovornosti delavca je »regresni« zahtevek zavoda omejen le na del za katerega odgovarja delodajalec Škoda ki je rezultat prispevka zavarovanca ni pravno priznana škoda Zavod tako ni upravičen do povrnitve stroškov ki so posledica ravnanja zavarovanca ot primer lahko navedemo denimo nezgodo pri manipulaciji tovora v skladišču v kateri je skladiščnik utrpel notranje poškodbe trebuha ko je zunanji kooperant avtoprevoznik na prošnjo skladiščnika upravljal z viličarjem kljub tem da ni imel opravljenega izpita za varno delo z njim zadevnem primeru je išje sodišče v opru odločilo da je delodajalec zaradi pomanjkljive organizacije prispeval k nastanku nezgode pri delu v avtoprevoznik in delavec pa vsak v odstotnem deležu 10 Zavarovanje delodajal.eve odgovornosti Zavarovanje splošne odgovornosti je vrsta premoženjskega zavarovanja s katerim zavarovalnica krije odškodninske zahtevke ki jih tretje osebe uveljavljajo zoper zavarovanca kot povzročitelja škode (določila člena Z) amen takšnega zavarovanja odgovornosti je zaščititi zavarovanca pred odškodninskimi zahtevki Zavarovalnica tako zavarovancu v okviru svojega zavarovanja nudi zaščito ekonomske in tudi pravne narave o pomeni da bo zavarovancu delodajalcu ob eventualnem zavarovalnem primeru pomagala tudi s svojim pravnim znanjem in poznavanjem zavarovalnih primerov Zavarovalnica bo skupaj z delodajalcem tudi pasivno legitimirana tako da jo bo oškodovanec lahko tožil poleg zavarovanca a pasivni strani bosta v pravdi delodajalec in njegova zavarovalnica ki je vešča prava hkrati pa ima v odškodninskih primerih tudi bistveno več praktičnega in ekonomskega znanja Če bo podana odškodninska odgovornost delodajalca bo tako zavarovalnica v okviru sklenjene zavarovalne pogodbe škodo izplačala neposredno oškodovancu uvodu v prispevek smo že omenili da zavarovalno kritje za primer »regresnega« zahtevka praktično ne obstaja omercialne zavarovalnice so iz osnovnega zavarovanja odgovornosti iz dejavnosti te primere izvzele preteklosti so slovenske komercialne zavarovalnice zavarovanje delodajalčeve odgovornosti obravnavale v sklopu osnovnega kritja pri zavarovanju odgovornosti iz dejavnosti ovrstni riziko zavarovalnice obravnavajo v sklopu dodatnega kritja k osnovnemu kritju zavarovanja odgovornosti iz dejavnosti »zavarovanja delodajalčeve odgovornosti« o nekaterih ocenah naj bi škodno breme iz tega naslova obsegalo od do odstotkov škodnega bremena celotnega zavarovanja odgovornosti iz dejavnosti o naj bi bil tudi razlog da komercialne zavarovalnice zavarovanja delodajalčeve odgovornosti ne ponujajo več v osnovnem kritju zavarovanja odgovornosti iz dejavnosti temveč le kot dodatno kritje ob doplačilu premije omercialne zavarovalnice tega produkta pravzaprav niti ne tržijo saj se v zadnjih sedmih letih na zavodu v sodnem postopku zaradi nezgode pri delu nismo srečali z zavarovalnico ki bi nastopala kot stranski intervenient skupaj z zavarovancem redlagatelji sprememb ZZ ZZ in Z Z tj poslanska skupina i so kot razlog za sprejem novele navedli da delodajalci tveganja povezanega z »regresnimi« zahtevki pri komercialnih zavarovalnicah ne morejo zavarovati ker slednje teh storitev ne ponujajo oliko je takšnih doplačil za primer zavarovanja »regresnega« zahtevka in kakšno kritje omogoča žal ni nikjer objavljeno Škodni dogodek v katerem je nekdo utrpel škodo je trenutek nastanka nove obveznosti dolžnika do upnika ki se v tem razmerju imenujeta povzročitelj in oškodovanec re za nastanek tako imenovanega nepogodbenega odškodninskega razmerja iz katerega ima oškodovanec terjatev zoper povzročitelja škode pa naj gre bodisi za delodajalca ali pa delavca dškodninsko razmerje med povzročiteljem in oškodovancem je tako imenovano kritno razmerje iz katerega izhaja osnovna zaveza – povrniti škodo oziroma terjatev oškodovanca nasproti povzročitelju er je narava same terjatve pomembna govorimo pri »regresnih« zahtevkih obeh zavodov zgolj o premoženjski škodi klenitev zavarovalne pogodbe med delodajalcem kot zavarovancem in komercialno zavarovalnico predstavlja trenutek nastanka nove poslovne obveznosti ki s plačilom zavarovalne premije zavarovalnico zaveže da bo če se bo zgodil zavarovalni primer izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu odškodnino ali da bo storila kaj drugega (določila člena Z) ogodbeno razmerje na podlagi zavarovalne pogodbe lahko imenujemo tudi valutno razmerje v katerem se je za zavarovalnico vzpostavila zaveza izplačila odškodnine pod natančno določenimi pogoji če in ko se zgodi zavarovalni primer amen sklenitve zavarovalne pogodbe je prevalitev povzročiteljevega bremena rizika odgovornosti na zavarovalnico in s tem varovanje njegovega pravnega in premoženjskega interesa er obstaja med zavarovalnico in zavarovancem razmerje tako imenovano valutno razmerje iz katerega izhaja zaveza zavarovalnice da izplača odškodnino oškodovancu se razmerje med zavarovalnico in oškodovancem lahko imenuje kavzalno razmerje Zaveza zavarovalnice ni abstraktna in samostojna temveč vezana na temeljni posel zavarovalno pogodbo zato lahko govorimo o tako imenovanem kavzalnem razmerju Z izplačilom odškodnine se namreč izpolni sam namen smoter zavarovalne pogodbe ki je prevzem rizika za primer če se ta uresniči (nastanek zavarovalnega primera) ako pri kritnem razmerju govorimo o nepogodbeni zavezi povzročitelja za škodo iz valutnega razmerja izhaja poslovna zaveza zavarovalnice za izplačilo odškodnine v kavzalnem razmerju med zavarovalnico in oškodovancem pa sledi izpolnitev zaveze zato je zavarovalnica tudi pasivno legitimirana in jo zavarovanec lahko direktno toži (tako imenovana actio directa) eveda zavarovalnica za zavarovanca odgovarja izključno v obsegu dogovorjenega zavarovalnega kritja plačilo premije pa ne pomeni zgolj plačila temveč tudi varstvo zavarovanca ob zavarovalnem primeru Zavarovalnica v sklopu zavarovalne pogodbe z zavarovancem obravnava terjatev oškodovanca če je ta predmet zavarovalne pogodbe opravi presojo ali je oškodovanec po temelju upravičen do odškodnine in hkrati presodi ali je zahtevek oškodovanca primeren tudi po višini Če bi se komercialne zavarovalnice odločile za zavarovanje »regresnih« zahtevkov obeh zavodov v okviru zavarovanja delodajalčeve odgovornosti bi si ob škodnem dogodku stala nasproti dva enakovredna protagonista ki se spoznata na svoj posel kar bi še pospešilo možnost mirnega reševanja tovrstnih sporov z izvensodno poravnavo ot je razvidno iz abele in rafa posreduje glavnino zahtevkov delodajalcem ZZZ Tabela 1: Število posredovanih zahtevkov ZZZS in ZPIZ v obdobju od leta 2009 do 2016 eto 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 osredovani ZZZ osredovani Z Z kupaj 1.188 819 820 712 582 677 607 594 ir esečna poročila ZZZ in letna poročila Z Z eta je tako ZZZ posredoval zahtevkov kar znaša kar % vseh zahtevkov obeh zavodov Z Z jih je posredoval kar predstavlja % vseh ed zahtevki ZZZ so zahtevki zaradi nezgode pri delu poklicne bolezni pretepov zastrupitev ali napadov živali d leta ZZZ prejema vnaprejšnjo pavšalno odškodnino ki krije vse »regresne« zahtevke ZZZ iz prometnih nesreč zato v teh primerih ZZZ ne posreduje svojih zahtevkov komercialnim zavarovalnicam ki opravljajo storitev obveznega zavarovanja v prometu Za podobno ureditev na področju prometnih nesreč se zavzema tudi Z Z Delež posredovanih zahtevkov zavoda 100.00 90.00 80.00 70.00 60.00 50.00 40.00 30.00 20.00 10.00 0 30.30 39.44 31.04 20.62 39.44 32.62 31.31 43.78 79.38 69.70 60.56 68.96 60.56 67.38 68.69 56.22 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 71 Graf 1: Delež posredovanih zahtevkov obeh zavodov po letih ir esečna poročila ZZZ in letna poročila Z Z 11 Analiza »regresnih« zahtevkov ZZZS za leto 2016 eta je ZZZ posredoval zahtevkov v skupni višini z rafa je razvidno da je bilo v omenjenem letu na mesec poprečno posredovanih zahtevkov pri čemer je največ aktivnosti na področju povračila škode zabeleženih v prvi polovici leta esečno število posredovanih zahtevkov je seveda odvisno od pripada zadev in poteka triletnega zastaralnega roka Graf 2: Posredovani odškodninski zahtevki po posameznih mesecih v letu 2016 ir esečna poročila in podatki iz aplikacije » egresi« abeli so predstavljeni vsi zahtevki podani leta ( ) prvem razredu so zahtevki do višine v zadnjem enajstem razredu zahtevki od do ZZZ leta ni izstavil zahtevka ki bi bil višji od zračunani povprečni zahtevek za leto je izkazan v višini z samega podatka o višini povprečnega zahtevka ne moremo razbrati veliko saj ne pove dosti o »razpršenosti« celotne statistične populacije oljši statistični parameter ki podaja srednjo vrednost statistične populacije je središčnica ali JAN 2016 FEB 2016 MAR 2016 APR 2016 MAJ 2016 JUN 2016 JUL 2016 AVG 2016 SEP 2016 OKT 2016 NOV 2016 DEC 2016 Meseoni prirast št. zah. Kumulativa št. zah. za obravnavano obdobje Gibanje št. posredovanih zah. Popreono št. posredovanih zah. tako imenovana mediana ki za obravnavano leto izkazuje zahtevek v višini inimalni zahtevek je bil maksimalni pa ariacijski razmik ( ) tako znaša kar ar zahtevkov oziroma % vseh zahtevkov v obravnavanem letu je bilo uvrščenih v prvi razred kjer se višina zahtevka giblje do drugem razredu so uvrščeni zahtevki v višini od do akih zahtevkov je bilo v minulem letu oziroma % vseh kupaj prvi in drugi razred obsegata že % vseh posredovanih zahtevkov v letu tretjem razredu od do je bilo kar zahtevkov kar predstavlja % vseh zahtevkov v obravnavanem letu ovprečna višina zahtevka v tem razredu je Za potrebe analize smo izračunali tudi standardni odklon ki za statistično populacijo obravnavanega leta predstavlja zahtevek v višini nadaljevanju je predstavljena tudi formula izračuna Tabela 2: Število posredovanih zahtevkov ZZZS in ZPIZ v obdobju od leta 2009 do 2016 Zap št išina zahtevka Število ovprečni zahtevek znotraj razreda ovprečni zahtevek tandardni odklon do 2.000 od 2.000 do 5.000 od 5.000 do 10.000 od 10.000 do 20.000 od 20.000 do 30.000 od 30.000 do 40.000 od 40.000 do 50.000 od 50.000 do 60.000 od 60.000 do 70.000 od 70.000 do 80.000 od 80.000 do 90.000 kupaj 408 b: ovprečni zahtevek 7.469,00 12.536,20 ir esečna poročila ZZZ Četrti razred obsega zahtevke v višini od do akšnih zahtevkov je bilo v preteklem letu kar predstavlja % vseh z empiričnih podatkov in grafov v nadaljevanju sledi da kar % vseh zahtevkov v preteklem letu spada v prvih šest razredov ki se konča z zahtevkom v višini ajvečja gostota zahtevkov je v najnižjem razredu medtem ko je v najvišjem razredu od do zgolj en sam zahtevek ki predstavlja % vseh zahtevkov v obravnavanem letu Graf 3: Delež posameznega razreda v celoti ir esečna poročila ZZZ redstavljeni empirični podatki potrjujejo temeljno zakonitost nezgod pri delu največ je tako imenovanih lažjih nezgod pri delu težje so redkejše o izhaja tudi iz poročila nšpektorata za delo ki je leta na področju varnosti in zdravja opravil nadzorov in raziskal nezgod pri delu eveda bo za te nezgode pri delu ZZZ izstavil zahtevke Graf 4: Delež posameznega razreda in dinamika med razredi ir esečna poročila ZZZ z poslovnih poročil ZZZ je razviden podatek o pavšalni odškodnini ki jo plačujejo komercialne zavarovalnice na podlagi odstavka člena Z Z a je bila leta izkazana v višini z naslova nezgod pri delu poškodb zavarovancev v pretepih zastrupitev s hrano in drugih postopkov za povračilo škode je ZZZ izterjal Zavod po zaključku zdravljenja vloži odškodninski zahtevek v obliki obrazloženega dopisa ki ga naslovi na povzročitelja škode pisnem zahtevku opiše sam škodni dogodek pravne podlage pojasni očitek povzročitelju in podrobno predstavi višino škode Če povzročitelj v postavljenem roku dni prostovoljno ne povrne škode zavod na pristojno sodišče vloži tožbo ovzročitelj lahko z zavodom sklene tudi izvensodno poravnavo ožnost poravnave je odprta tudi v pravdnem postopku vse do izdaje drugostopenjske odločitve ZZZ zbira statistične podatke tako za nezgode pri delu kot tudi za druge poškodbe skupaj zato ne razpolaga z natančnim podatkom kolikšen je delež stroškov nezgod pri delu cenjuje pa se da je ta višji od % vseh izterjanih sredstev rafu so predstavljene izterjane škode po letih ot smo že omenili je ZZZ leta izterjal kar je kar % več kot leto poprej oprečje za obravnavanih let znaša mediana je izkazana v višini Graf 5: Višina izterjane škode po letih 1,500,000 1,484,080 1,456,111 Višina izterjane škode za posamezno leto 1,125,000 750,000 375,000 0 -40.00 30.00 20.00 10.00 -10.00 -20.00 Trend v odstotkih % -30.00 ir oslovna poročila ZZZ 12 Analiza »regresnih« zahtevkov ZPIZ za leto 2016 z letnih poročil Z Z je razviden podatek o številu posredovanih zahtevkov in višina vloženih tožb ki se vodi v izvenbilančni evidenci ako je bilo leta vloženih zahtevkov od tega jih je bilo zaključenih (od tega iz preteklih let in iz obravnavanega leta) rednost vloženih zahtevkov je izkazana v višini medtem ko je bilo vloženih tožb v skupni vrednosti omneva se da je v strukturi »regresnih« zahtevkov Z Z velik delež škod iz prometnih nesreč medtem ko v strukturi »regresnih« zahtevkov ZZZ tovrstnih škod ni ZZZ namreč po določilih odstavka člena Z Z prejema pavšalno odškodnino a škoda ki jo ZZZ v svojih poslovnih poročilih vodi ločeno je leta kot je bilo že navedeno znašala z primerjave v nadaljevanju je razvidno da ZZZ rednost posredovanih zahtevkov Z posredovanih zahtevkov ZZZ je Z Z p Z leta a je bila leta vložil kar za kar % manj zahtevkov kot % nižja kot vrednost Po številu Po znesku Graf 6: Primerjava med številom posredovanih in zneskom posredovanih »regresnih« zahtevkov ZPIZ in ZZZS ir etno poročilo Z Z in oslovno poročilo ZZZ za leto 13 Sklep z splošnih pogojev nekaterih komercialnih zavarovalnic izhaja da je zavarovanje za primer »regresnega« zahtevka obeh zavodov ob doplačilu premije mogoče skleniti dejstvo je da zavarovalnice tega rizika v praksi ne zavarujejo ljub povpraševanju in pripravljenosti delodajalcev ki so ju javno izrazili tako na konomsko socialnem svetu v ržavnem zboru v okviru zakonodajnega predloga ZZ ZZ in tudi v ržavnem svetu v okviru zahteve za oceno ustavnosti in člena ZZ ZZ ter in člena Z Z nobena od komercialnih zavarovalnic še vedno ne trži resno zavarovalnega produkta za primer zahtevka zavoda na izmed rešitev – poleg predlagane rešitve v ZZ ZZ da bi delodajalec odgovarjal v višini do dvajsetkratnika najnižje pokojninske osnove zgolj za hudo malomarnost in da bi celotno škodo povrnil le če jo bi povzročil namenoma – je bilo tudi razmišljanje da bi za zavarovanje delodajalčeve odgovornosti za primer zahtevka zavoda v loveniji predpisali obvezno zavarovanje bvezno zavarovanje delodajalčeve odgovornosti za primer zahtevkov obeh zavodov ima tako dobre kot tudi slabe plati obra stran obveznega zavarovanja je da je predpisano za vse delodajalce hkrati pa je to tudi slaba stran saj je tovrstna obveznost predpisana tudi za delodajalca ki mu glede na riziko njegove dejavnosti takega zavarovanja ne bi bilo treba skleniti klenitev zavarovanja delodajalčeve odgovornosti za primer zahtevka zavoda v okviru zavarovanja splošne odgovornosti bi morala biti prepuščena izbiri delodajalca n sam namreč organizira delovni proces in obenem kot strokovnjak pozna tudi nevarnosti in riziko svoje dejavnosti elodajalci pogosto povedo da škode do zanje ne predstavljajo velike težave problematične pa so tiste ki presegajo več deset tisoč evrov ar % vseh zahtevkov ZZZ v letu spada v razpon škode do od tega jih je kar % v razponu do % v razponu do in % v razponu do eta je ZZZ povzročiteljem posredoval 76 Zavarovalniški horizonti št zahtevke v skupni višini pri čemer se ocenjuje da približno % vseh škod odpade na poškodbe in bolezni ki so posledica pretepov zastrupitev ali napada živali Zavarovanje delodajalčeve odgovornosti za primer zahtevka zavoda mora tako upoštevati tudi dejavnike kot je denimo da so nezgode pri delu pogostejše v delovno intenzivnejših panogah a višino premije vplivajo tudi pretekle nezgode pri delu ipd rav tako so zelo pomembni tudi dejavniki ki zmanjšujejo premijo na primer uvajanje nove varnejše tehnologije in avtomatizacije ki izključuje možnosti za nastanek nezgode pri delu o svoji vsebini spada zavarovanje delodajalčeve odgovornosti za primer zahtevka zavoda med zahtevnejša zavarovanja saj je treba upoštevati veliko dejavnikov ki vplivajo tako na višino premije kot tudi na samo najnižjo zavarovalno vsoto ko komercialna zavarovalnica enkrat vzpostavi utečen sistem spremljanja »bonitete zavarovanca« sistem bonusov in malusov so tudi riziki takšnega zavarovanja predvidljivi in obvladljivi eveda lahko empirični podatki ki so zbrani v tem prispevku le pomagajo 14 Literatura in viri • igoj omentar obligacijskih razmerij – knjiga jubljana – ČZ r l • ieckmann he rovince of ubrogation etermined ome orrections – unctional nalysis of the uarantor’s ight to erivative ecourse omprising a ritique of the estitutionary hesis uropean eview of rivate aw ssue str – • vanjko Š Zavarovalno pravo aribor Zavarovalno poslovni inštitut • adek ensa bligacijski zakonik s komentarjem knjiga jubljana Založba • uhart esija ogodbeni odstop terjatve jubljana ospodarski vestnik • • laneček sebna zavarovanja elje akulteta za komercialne in poslovne vede • apajne egresni zahtevki našega državljanskega prava Zbornik znanstvenih razprav ( ) str – • ožina ipužič ubrogacijski zahtevki nosilcev socialnih zavarovanj proti zavarovalnici pri obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti jubljana elavci in delodajalci str – • ožina elodajalci in posledice prometnih nesreč jubljana odjetje in delo str – • ožina dškodninska odgovornost države jubljana ravni letopis str – • ovak zročna zveza protipravnost in krivda pri odškodninski odgovornosti jubljana Zbornik znanstvenih razprav str – • avčnik eorija prava prispevek k razumevanju prava jubljana ankarjeva založba • avliha imoniti Zavarovalno pravo jubljana Založba • istin orbar imoniti Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Z Z ) s komentarjem jubljana lovensko zavarovalno združenje • rše elodajalčeva odgovornost in zavarovanje jubljana Zavarovalniški horizonti str – • trohsack dškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti jubljana ČZ Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ( r l št in naslednji) Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( r l št in naslednji) Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu ( r l št in naslednji) d oziroma od uveljavitve novele Z Z do je znašala vnaprejšnja pavšalna odškodnina % od obračunane kosmate zavarovalne premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje d namreč veljajo določila člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Z ) ( r l št in naslednji) pr točka odst člena plošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti odg Zavarovalnice riglav d d ali točka odst člena plošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti driatic lovenica Zavarovalna družba d d oper ZZ ZZ šifra z dne in Z Z šifra z dne laneček sebna zavarovanja elje akulteta za komercialne in poslovne vede str vanjko Š Zavarovalno pravo aribor Zavarovalno poslovni inštitut str ako tudi avliha in imoniti Zavarovalno pravo jubljana Založba str ožina elodajalci in posledice prometnih nesreč jubljana odjetje in delo str 77 bligacijski zakonik ( r l št in naslednji) ožina dškodninska odgovornost države jubljana ravni letopis str ri tem je seveda pomembno da gre za »odvisno« pravno razmerje oziroma opravljanje dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi eveda govorimo o delovnem razmerju ali opravljanju dela na kakršni koli drugi pravni podlagi – npr opravljanje dela pri delodajalcu zaradi usposabljanja za določen poklic ako tudi sodna praksa – sklep išjega sodišča v jubljani opr št pg z dne sodba išjega sodišča v jubljani opr pg z dne in sodba rhovnega sodišče opr št ps z dne igoj omentar obligacijskih razmerij – knjiga jubljana – ČZ r l str adek ensa bligacijski zakonik s komentarjem knjiga jubljana Založba str trohsack dškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti jubljana ČZ str egresni zahtevek delodajalca oziroma zavarovalnice ni odškodninski zahtevek ker omenjena nista neposredna oškodovanca lačala sta tuj tj povzročiteljev dolg jun zahtevek temelji ali na zakonski določbi o regresu (drugi odstavek člena Z ) ali na določbah o subrogaciji dejanska podlaga v zvezi s slednjo pa je v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v dejstvu da je zavarovalnica plačala na njeni podlagi odškodnino neposredno oškodovancu (tako rhovno sodišče sodba opr št ps z dne novembra ) er je za subrogacijo opredeljeno v splošnem delu Z značilno da subrogiranec izpolnjuje tujo obveznost Z Z pa je z izplačilom zneskov invalidnine in nadomestil za invalidnost izpolnil svojo (in ne tujo) obveznost v obravnavanem primeru ne gre za subrogacijo (tako išje sodišče v jubljani sodba opr št pg z dne oktobra ) ravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ( r l št in naslednji) rše elodajalčeva odgovornost in zavarovanje jubljana Zavarovalniški horizonti str Zakon o varnosti in zdravju pri delu ( r l št ) ako določila odst člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji ( r l št in naslednji v nadaljevanju Z ol) in določila odst člena Zakon o obrambi ( r l št in naslednji v nadaljevanju Z br) odba išjega sodišča v jubljani opr št pg z dne novembra sklep išjega delovnega in socialnega sodišča opr št dp z dne marca sodba rhovnega sodišča opr št ps z dne avgusta azenski zakonik ( r l št in naslednji) odba išjega sodišča v jubljani opr p št z dne november trohsack dškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti jubljana ČZ str avčnik eorija prava prispevek k razumevanju prava jubljana ankarjeva založba str ovak zročna zveza protipravnost in krivda pri odškodninski odgovornosti jubljana Zbornik znanstvenih razprav str ovak nav delo str Zakon o delovnih razmerjih ( r l št in naslednji) lej določila člena ZZ ZZ in določila odst člena Z Z lej določila člena Z v povezavi s določili člena Z lej točko obrazložitve sodbe rhovnega sodišča opr št ps z dne teoriji so se izoblikovala tri stališča o pravni naravi zastaranja rvo stališče zagovarja procesno naravo zastaranja drugo materialno naravo zastaranja tretje pa je tako imenovana mešana teorija apajne egresni zahtevki našega državljanskega prava Zbornik znanstvenih razprav ( ) str ožina ipužič nav delo str apajne nav delo str rav tam str bči državljanski zakonik z dne junija štev zb p z lej tudi določila člena in člena Z edtem ko sta izvajalec in projektant solidarna dolžnika v določilih in odst člena Z govori o regresni pravici organizatorja potovanja čeprav iz vsebine obeh odstavkov lahko zaključimo da gre tudi v tem primeru za izvedeno povračilno pravico udi v tem primeru gre po mojem mnenju za subrogacijo kljub temu da jo zakon poimenuje kot regresno pravico ieckmann he rovince of ubrogation etermined ome orrections unctional nalysis of the uarantor’s ight to erivative ecourse omprising a ritique of the estitutionary hesis uropean eview of rivate aw ssue str apajne nav delo str uhart esija ogodbeni odstop terjatve jubljana ospodarski vestnik str uhart bligacijskih zakonik (splošni del) s komentarjem knjiga str edoslednost rhovnega sodišča ki še vedno govori o »regresnem« zahtevku kljub temu da upošteva ugovor delodajalca glede prispevka zavarovane osebe v razmerju do ZZZ ki je na podlagi subrogacijskega učinka vstopil v odškodninsko razmerje namesto zavarovane osebe Škoda je sicer pravno priznana vendar zavarovana oseba ne odgovarja za primer škode za katero se je zavarovala z obveznim zdravstvenim zavarovanjem odba išjega sodišča v opru opr št pg z dne januarja rše elodajalčeva odgovornost in zavarovanje jubljana Zavarovalniški horizonti str rše nav delo str rše nav delo str Za Z Z žal ne razpolagamo s podatki rvopodpisani mag atej onin judmila ovak ožef orvat va imic in ernej rtovec redlog novele ZZ ZZ šifra z dne str in predlog novele Z Z šifra z dne str kot tudi predlog novele Z Z šifra z dne str rše nav delo str z poslovnih poročil Z Z izhaja da od leta v bilančni evidenci izkazujejo le pravnomočne sodbe in dogovore medtem ko same zahtevke in tožbe iz naslova »regresnih« zadev izkazujejo »izvenbilančno« oločila odst člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu ( r l št in naslednji v nadaljevanju Z Z ) oročilo o delu nšpektorata za delo za leto str oslovno poročilo ZZZ za leto str bičajno če gre za nezgodo pri delu je to okrožno sodišče lahko pa je pristojno tudi okrajno sodišče če gre za pretep ali napad živali ri poravnavi ZZZ povzročitelju ponavadi omogoči da škodo poravna v več obrokih mogoče je tudi da povzročitelj plača le del zamudnih obresti etno poročilo Z Z za leto str in ložitev tožbe je zgolj sprememba statusa »regresnega« zahtevka zato smo za primerjavo upoštevali zahtevkov v skupni vrednosti oslovno poročilo ZZZ za leto abela str redlog novele ZZ ZZ šifra z dne str ZZZ nima ločene statistike škod iz naslova pretepov zastrupitev in napadov živali – vse škode in iz njih izhajajoče zahtevke vodi skupaj Uredba o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov E o ki odbo a a o oda ko , en no imeno an Article 29 Working Party, je obja il končno be edilo me nic glede a ice do eno lji o i oda ko , končno be edilo me nic a oobla čence a a o o ebnih oda ko in končno be edilo me nic glede določi e odilnega ojnega nad o nega o gana ime če mejne obdela e o ebnih oda ko e edlog be edila me nic glede i a e ocene činka a a o ebnih oda ko na a ebno . Odbo nač je, da bo le a 2017 obja il e edlog me nic glede mehani mo ce ifici anja, admini a i nih ka ni, in e nih a il E o kega odbo a a a o oda ko , edlog me nic glede ogla ja o ame nika, edlog me nic glede ofili anja e edlog me nic glede ija e k i e a a o ebnih oda ko . Resolucija o finančni tehnologiji E o ki a lamen (EP) je ejel resolucijo o finančni tehnologiji: vpliv tehnologije na prihodnost finančnega sektorja. V njej o d a lja a oj na em od očj in o i a E o ko komi ijo (EK), naj oblik je celo i akcij ki nač a finančno ehnologijo. Po da ja o ebo o e idi anj nacionalne in e o ke akonodaje o finančnih o i ah e k e i i akonodaje in nad o a na od očj finančne ehnologije. Podje ja na od očj finančne ehnologije o i i no i e ajo k a oj finančnega o edni a, enda a a jajo di no a eganja, o e ana finančno abilno jo. Ob ajajo elika in a nolika eganja kibe ne kih na ado . V e i a a o alni ko ehnologijo je e na ej i o na ecej nja eg la i na nego o o . Poleg ega bo a a o alni ka ehnologija omagala odje jem in o o nikom bolje o abi i e i e a a o alni ke ehnologije. Poročilo o uporabi Direktive Sveta 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi Odbo EP a a ice en k in enako olo je obja il poročilo o uporabi Direktive Sveta 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi. V njem go a lja, da e d a e članice nacionalni akonodaji i ajajo odbo ade i Te -Acha in da je bila nacionalna akonodaja emenjena na a no a e joč način. e edno ob ajajo e a e glede kladno i nacionalne akonodaje odbo, na ime ok i i emo d a enega a a o anja e idika o olne od a e di k iminacije a adi no ečno i in ma e in a. Sodba ima i enače alni činek na okojnine in e o ed je o abo ak a kih fak o je na odlagi ola a a o alni kih ogodbah e določa, da mo ajo bi i emije in godno i a ebnih a a o alnih hemah, di okojninah, a oba ola enake. Po i i no je, da o e neka e e d a e članice odločile a i i ijo a ila o enakih ogojih a oba ola na d ge e a a o anj in okojnin, di oklicnih okojnin kih hem, e eči ob eg odbe. Odbo na o no i ah e di ek i e o i a d a e članice, naj i bolj i ade ajo a a o a ic in ocialno a o no ečnic na em od očj e o ja neje o edelijo. Ugo a lja, da e en ke i do o do a a o alni kih in bančnih o i e e edno oočajo di k iminacijo in di k imina o no ak o, e ano na no ečno , nač o anje ma e in a in ma e in o. Evropski steber socialnih pravic EK je ed a ila končni edlog a e o ki ebe ocialnih a ic. S ebe določa d aj e klj čnih načel in a ic od o o o enim in dob o del jočim gom dela e i emom ocialnega a a. EK je oleg edloga o e o kem eb ocialnih a ic edlagala di e ilne akonodajne in ne akonodajne ob de, o e ane klaje anjem oklicnega in a ebnega i ljenja, ob e čanjem dela ce , do o om do ocialne a či e in delo nim ča om e od la d e o e o anji ocialnimi a ne ji o delo nih ogodbah in o do o do ocialne a či e. Poleg ega je ejela di oja nila di ek i e o delo nem ča , ki ago a lja me nice o a lagi a ličnih idiko e di ek i e klad e ob e nej o odno ak o. V e info macije o do o ne tukaj. Vzpostavitev informacijskega orodja za enotni trg na ravni EU EK je obja ila predlog uredbe, ki določa ogoje in o o ke, o ka e ih lahko EK od odje ij in d enj ah e a o edo anje oda ko (n . o ob eg o la, način di ib cije, k e o ko , oli ike določanja cen, k e la ni a, no ih od k ih i d.) e i eno nim gom EU in določenimi d gimi od očji (kme ij o in ibi o, an o , okolje, ene gija), k aj ugotovitvami javnega posvetovanja, ki je o ekalo je eni 2016, oceno učinka e povzetek. Namen idobi anja info macij je omogoči i emljanje e nih ne a ilno i delo anj eno nega ga EU e ago o i i a o in i bolj a e delo anj eno nega ga EU. Sprejeti RTS za PRIIP V U adnem li EU . L 100/2017 je bila obja ljena Delegirana uredba (EU) 2017/653 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 EP in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov. G e a klj čni dok men , ki je bil lani a njen o o k ejemanja, a adi če a e je di amaknil ed ideni ače ek o abe PRIIP. V klad no o edbo e bodo i ačeli o ablja i 1. 1. 2018. V U adnem li EU . L 120/2017 o bili obja ljeni popravki uredbe. Varstvo potrošnikov na področju trga naložbenih življenjskih zavarovanj na ravni EU E o ki o gan a a a o anja in oklicne okojnine (E o ean In ance and Occ a ional Pen ion A ho i EIOPA) je obja il tematski pregled a a o o niko na od očj ga nalo benih i ljenj kih a a o anj na a ni EU idika o lo nega odelo anja in odno o med i ajalci a ljanja emo enja (nalo b) in a a o alnicami. I egleda EIOPA aklj č je, da lab in nedo leden i o k ob lado anj konflik a in e e o lahko odi k na ank ma e ialne kode a o o nike. P egled ika je di bi ene nedo ledno i in mo ebi na a anja, o e ana elekcijo in emljanjem nalo b. Drugi evropski stresni test o poklicnih pokojninah EIOPA je ačela d gim e o kim stresnim testom za izvajalce poklicnih pokojninskih zavarovanj. S e ni cena ij je bil i a ljen k aj E o ean S emic Ri k Boa d in kombini a adec ne eganih ob e nih me adcem cene ed e , ki jih imajo i ajalce oklicnih okojnin kih a a o anj. Namenjen je ako okojnin kim nač om defini animi lačili ko i im defini animi i lačili in klj č je e d a e E o kega go oda kega o o a, ka e ih ed a i ajalce oklicnih okojnin kih a a o anj e egajo 500 milijono EUR, i čeme naj bi e ago o ilo odelo anje ob a na anih i ajalce aj 50 % ed e o nega nacionalnega ga. S e ni e e aklj či 13. 7. 2017. Objavljena metodologija za izpeljavo končnega terminskega tečaja EIOPA je na o no i dela nice ain e e i animi anmi, ja nega o e o anja in od obne anali e činko i a ila metodologijo za izpeljavo končnega terminskega tečaja (Ul ima e Fo a d Ra e UFR). Me odologija ledi načelom Sol en no i 2, e o ebno glede abilno i in ememb, ki naj bi bile golj o ledica emembe dolgo očnih ičako anjih. P ič naj bi e o abila i i ač n ne eganih ob e nih me a jan a 2018. Nova tablica tveganj EIOPA če le no obja lja tablico tveganj, ki je feb a ja 2017 ik a emeljila na oda kih Sol en no i 2. G e a blikacijo, ki o ema gla na eganja in anlji o i e o kem a a o alnem ek o j , i čeme loni na k ini 35 indika o je , ki o njeni edem ka ego ij: mak o eganja, k edi na eganja, na eganja, lik idno na eganja, dobičkono no in ol en no , o e a e in ne a no e ja e eganja i a a o alnih ogodb. EIOPA e č je e ibli no 20 doda nih indika o je , ki a bodo klj čeni ablico, ko bodo do eglji i oda ki (n . o le nem o očanj 2016) in i bolj ana kako o o očanja. MSRP 178 Zavarovalne pogodbe Medna odni odbo a ač no od ke anda de (In e na ional Acco n ing S anda d Boa d IASB) je obja il MSRP 17: Zavarovalne pogodbe. G e a i celo i MSRP anda d a a a o alne ogodbe, ki nadome ča MSRP 4 in em omogoča oeno enje daj a ličnih i o o ač no odenja a a a o alne ogodbe o nacionalnih ač no od kih anda dih. P ina a ko i i a in e i o je in a a o a elje, ki bodo ejeli o abnej e in ime lji e info macije o finančnem anj odje ij. MSRP 17 bo ačel elja i 1. 1. 2021, lahko a e ga o ablja e ej. P i em je obja ljeno di javno posvetovanje o posodobitvi taksonomije za MSRP 17, ki o eka do 18. 9. 2017. Nove usmeritve za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih O gani acija a ekonom ko odelo anje in a oj (OECD) je obja ila no e me i e a a oma ično i menja o oda ko o finančnih ač nih (A oma ic E change of Financial Acco n Info ma ion AEFI) da čnih ade ah. Obja ila je e ijo doda nih vprašanj in odgovorov v zvezi z enotnim standardom poročanja (Common Re o ing S anda d CRS) in d go i dajo standarda za avtomatično izmenjavo finančnih podatkov v zvezi z davčnimi zadevami. Ta a i ja adnji del na odil a o abnike CRS XML heme, dodaja ehnične me i e e i o a ki in i b i i ok i CRS XML heme e e idi ane in a i jene ime e o a ko . Priporočilo o strategijah financiranja katastrofalnih tveganj OECD je i dala priporočilo o strategijah financiranja katastrofalnih tveganj, ki ed a lja me nice a a oj a egij a finančno a ljanje ne a no i ka a ofalnih ne eč. U me jeno je obliko anje a egije a e e anje finančnih o ledic o nih ne eč a o ame nike, odje ja in odnacionalne a ni lade ko di o ledic a ja ne finance. To i o očilo do olnj je priporočilo OECD o upravljanju kritičnih tveganj, ki ago a lja in eg i an ni me nic OECD o a ljanj in financi anj ka a ofalnih eganj, e nadome ča P i o očilo o dob ih ak ah a manj e anje in financi anje ka a ofalnih eganj i le a 2010. A Blueprint for Pensions E o ko a a o alno d enje (IE) je na oji le ni ani obja ilo dok men na emo okojnin kih a a o anj (A Blueprint for Pensions), ka e ega namen je odgo o i i ed em na na lednja a anja: kako o a e i i o ame nike, da mo ajo ače i a če anjem a ča o njiho i okoji i; kako a i i eg la o no okolje, ki bo a a o alnicam omogočalo ago o i i e no okojnino a njiho e a a o ance; kako ago o i i o ebno an a en no okojnin kih od k o . Finančno opismenjevanje v digitalni dobi IE je obja ilo blikacijo o finančnem opismenjevanju v digitalni dobi, ka e i je finančna i meno o edeljena ko emeljna i ljenj ka o obno , ki jo je eba čim ej a i i namenom odb di i odgo o no finančno edenje in amo a e o ame nika, da e ame nad o nad ojimi financami. P blikacija eb je i o očila, kako o eča i finančno i meno E o i, da bodo njeni d a ljani o emljeni nanjem, amo a e jo in e no mi, o ebnimi a i bolj anje a me anja finančnih od k o in konce o . P i em di o i a EK k omociji ejemanja nacionalnih a egij finančnega i ob a e anja d a ah članicah in klj či i finančnega o i menje anja ol ke k ik l me. Letno poročilo IE IE je konec maja na oji le ni ani obja il le no o očilo Annual Report 2016–2017 , ki eb je o i deja no i IE glede eh klj čnih akonodajnih a anj, ka e imi e ooča e o ki a a o alni g ( ako na a ni EU ko na e o ni a ni). V blikacijo o klj čena di mnenja a ličnih oko njako o najak alnej ih a a o alni kih emah. Poročilo o globalnem zavarovalnem trgu Medna odno d enje a a o alnih nad o niko (In e na ional A ocia ion of In ance S e i o IAIS) je obja ilo poročilo o globalnem zavarovalnem trgu (Global In ance Ma ke Re o 2016 GIMAR). Po očilo ka e, da je ( o) a a o alni ek o ice dob o del joč in abilen, enda del je e bolj ah e nem mak oekonom kem in finančnem okolj , ki ga a nam jejo ibko e o no o a e anje, ni ke o nje inflacije, elo ni ke ob e ne me e in ne ano i no finančnega ga. Klj čne go o i e o očila o: P emo enj ka ( o) a a o anja o ajajo edme mehkih nih ogoje . Konk enca je e o ebno močna na g o a a o anja. Dolgo ajna ni ka ob e na me a o aja i anlji o i i ljenj kih a a o alnic, e o ebno E o i. i ljenj ke a a o alnice o od i i kom, da i bolj ajo a ljanje o ko in le-e manj ajo.