Poštnino otaSano v gotovini. Leto XXI., št. lic i , torek 14« maja 1940 Cena 2 Din Upravmsivo. Ljubljana, Knafljeva L — Telefon ^tev 3122, 3123, 3124, 8125. 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. — Tei 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg §t 7 — Telefon 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. TelefoD št 190 Računi pri pošt. tek zavodih: Ljub-ilana 5t 17 749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredniitvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. rahovlta bitka pri Liegeu adno od Liegeat o katerem porocaio Nemci, da so ga ie zaiieli, se ttodiio od nedelie dalse največje bitke sedanje vojne London, 13. maja. s. (Reuter.) Položaj na bojišču v Belgiji jc liajresnejši zapadno od M:«a-trSchta. Nemški mehanizirani oddelki »o preko mostu pri Maastrichtu prodrli do Haremmu zapadno od Liegea in se blh?'->jo tudi Tirlemondu (Thienenul. V Londonu >e merodajni krogi popol, poma zavedajo, da bodo Nemci tu vrgli v hoj svoje glavne sili- in poskusili prodreti. Tudi se popolnoma zavedajo, da čaka zavezniške vojske težka naloga. Vojaški krogi navajajo dva ohrabrujoča momenta za z-i voznike v dosedanjih bitkah: velike uspehe zavezniškega letalstva in brezhibno napredovanje angleških mehaniziranih oddelkov skozi Belgijo. London. 13 maja. br (Reuter) Poseben Reutcrjev poročevalec na belgijskem boji--.':u poroča da se vodijo pred utrdbami v Liegu najstrašnejše borbe kar iIi je bilo doslei Vsa pokrajine pred utrdbami je po-sejana 5 trupli vojakov. Toda kljub temu nemško poveljstvo pošilja vedno nove oddelke v smrtonosni ogenj trdnjavskega topništva in številnih strojnic in bomb, ki jih mečejo letala Poveljnik nemških operacij it; izda! nalog da mora 10 podrejena poveljstva brezpogojno doseči določene cilje. Pariz. 13. maja. AA. (Havas). Pritisk sovražnika se nadaljuje zapadno od Maas-trichta, toda zavezniško letalstvo prizadeva. na tem odseku sovražniku velike izgube. Sovražnik srdito napada na odseku belgijski h A rdenov. Na luksemburški meji so se začele ponovno borbe. Sovražnik je napadel francoske položaje tudi na odseku med gozdom VVarndt in Saa.ro Na vzhodnem delu jo-jišča med Saaro in švicaisko mejo ni bi- posebnih dogodkov. Francosko situacf jsko pmmil® Pariz, 13. maja. AA. (Havas). Tudi čelni dan borbe na Nizozemskem, v Belgiji m Luksemburgu je še vedno v znaku predhodnih operacij. Na mnogih krajih še niso .stopile v akcijo glavne sile nasprotnih vojsk. Dasi so bile borbe precej hude, so sc i 11* udeleževale predvsem motorizirano 11 niške ediniee, katere je nemška komando, po svoji navadni taktiki porinila naprej. Nizozemske in belgijske čete pa so že ojačene s francoskimi in angleškimi motoriziranimi edinicami. ki vrše vlogo zaščite prihajajočih velikih zavezniških vojnih sil. Te čete popolnoma zadostujejo svojj nalogi da hranijo in ščitijo umikanje, da rim bolj preprečijo napredovanje sovražnika in da glavne zavezniške sile dobijo rim več časa za koncentriranje. Kar sc tiče gibanja glavnih sil. se v tukajšnjih vojaških krogih izjavlja, da se ta gibanja vršijo ne samo po prej določenem načrtu, temveč da se bodo izvršila še krajšem času. Po potrjenih vesteh, ki so dopoldne prišle v Pariz, se položaj lahko smatra sledeče: Severno od Liegea Nemški napad se še vedno razvija, kakor je to hjlo sporočeno prvi dan, v dveh glavnih smereh: proti severu in proti jugu od Liegea. Belgijsko utrjeno področje, ki .sp na široko razteza okoli tega velikanskega mesta, se uspešno upira. Samo ena utrdba, ki je zunaj glavnih utrdb, in sicer utrdba Emaef na začetku Albertovega kanala na roki Meuse (Maas) vzhodno od Maasf riohta je bila zavzeta. Severno od Liegea so Nemci vrgli ogromno šte-' ilo blindiranih voz proti Tongreju in Has-se!tu. Tc kolone pa so pri svojem napredovanju zadele ob velike težkoče zaradi močne akci.jc zavezniškega zrakoplovstva, ki bombardira in s strojnimi puškami napada motorizirane npmške kolonp, katere imajo pri t"m hude izgubo. Istočasno so davi nastopila letala nad nemškim ozad-1 "m vzhodno od Meusse, ki so razdirala železniške proge in prometne žile. Pri To-greju so na ta način francoski motorizirani oddelki prvič napadli nemške čete ter so prvič nastopili tudi francoski napadalni ok lopni vlaki. Rezultat tega prvega spopada je pokazal, da so francoski bojni vlaki po svoii moči in učinkovitosti najmanj enaki nemškim, ker je bilo po tem spopadu nemško napredovanje snoči v okraju Tongreja ustavljeno. Na Nizozemskem Bolj na severu, na nizozemski fronti, se zdi. da so Nemci na gotovih mestih prodrli nizozemske črte, na drugih krajih pa sp Nizozemci uspešno držijo. Ni še posameznosti o razvoju operacij v tem okolišu. Kar se tiče nizozemske notranjosti, se zdi. da je sedaj končno odvrnjpna nevarnost padalcev. Največji del krajev, kjer so nastopili posamezni oddelki Nemcev, je bil očiščen, kar pa je ostalo, se sedaj likvidira. Južno od Liegea Južno od Liegea se Nemci z velikimi napori skušajo pomakniti proti zahodu čez belgijske Ardene. Belgijske čete se umikajo med hudimi borbami. Tem četam pomagajo angleško zrakoplovnc sile z masnimi intervpncijamj in v neprestani hoi hi z nemškimi letali. V Luksemburgu V Luksemburgu sp francoske prednje čete, ki so večinoma konjenica, umikajo proti franoesko-luksemburški meji, kjer so •jtoaj stopile v borbo glavne čete od Mozele do Longvy.|a. Na nekaterih točkah se vrši borba na francoskem, na nekaterih pa na luksemburškem ozemlju, Da bi zaščitili vojne operacije v Luksemburgu. so Nemci začeli nov napad, ki pa je bil takoj ustavljen. Med Maginotovo in Siegfriedovo linijo Na lorenski fronti ni prišlo, kakor se je moglo pričakovati, do splošnega no-lada, temveč je po hudi topniški pripravi prišlo samo do cele vrste lokalnih napadov v okolišu Vorbacha in Orentnla. Mala francoska naprej pomaknjena oporišči so hila takoj opuščena ter so se po zapovedi čete utrdile v glavni obrambni črti. Nemci pri svojem napadu niso vztrajali. V zraku Razume se, da operacije na tleh spremlja močna zrakoplovna aktivnost, kj je v nekaterih krajih skrajno huda, pa je uspeh i :n zračnih bojev zaenkrat še težko ugotoviti. Nadaljuje se silno bombardiranje v Nemčiji sami in vseh zavezniških državah Nemogoče je določiti število alarmov, katerih je bjlo povsod zelo mnogo. Na borbenih črtah in v njihovem neposrednem ci-adju se vršijo neprestane zračne borbe. Nizozemsko vojno poročilo Amsterdam, 13. maja. AA. (Havas). Nizozemski glavni generalni štab je izdal sledeče sporočilo: Nemške čete so na nekaterih krajih prekoračili reki Meuse in Ijssel. Naše obmejne čete so se nepoškodovane umaknile. Nizozemska letala so bombardirala nemške kolone, ki so napredovale. Francoske čete so prišle v kontakt z našimi ter so se na vzhodnem delu Brabanta sprijele s sovražnikom. V severnih delih, kjer ni bilo obrambnih črt, so se naše čete umaknile, pri tem pa zadrževale sovražno napredovanje. V notranjosti države so se padalci spustili na tla samo na nekaterih krajih, kjer so bili zajeti. Padalci, ki so se spustili na tla prvi dan vojne, begajo po deželi. Povsod jih preganjajo in trebijo. Nekaterim se je celo posrečilo, da so se polastili avtobusa, ki je služil za prevoz prebivalstva. Za njim so pohiteli blindirani avtomobili in ga uničili. Videti je, da se Nemci na Nizozemskem ne morejo boriti, ne da bi se pri tem posluževali vojnih ujetnikov ali državljanov za kritje. Letališče Valha-ven pri Rotterdamu naša artilerija hudo obstreljuje ter je letališče za sovražnika izgubilo vsak pomen. Akcija za čiščenje v okolišču Rotterdama je že skoro končana. Mornarica s sodelovanjem zaveznikov je zavarovala najvažnejše točke naše države. Amsterdam. 13. maja. s. (Reuter). Vrhovno poveljstvo holandske vojske je izdalo popoldne naslednje vojno poročilo: Nemške čete, ki so prekoračile reko Ijssel so prišle v kontakt z našimi četami v znpadnem Gelderlandu. Ob Zuiderskem jezeru so se holandske čete nekoliko umaknile z nekaj izgubami. Pri Landstraatu so prodrli nemški me-nizirani oddelki. Južno od Rotterdama se drži še nekaj nemških padalcev, toda brez topništva Holandsko letalstvo nudi močan odpor mnogo močnejšemu sovražnemu letalstvu. Holandska letala so bombardirala več nemških vojaških oddelkov . Umetna poplava Pariz. 13. maja. AA. (Havas). Po zadnjih poročilih je poplava na Nizozemskem dosegla potrebno višino. Angleško letalstvo je močno podprlo nizozemsko obrambo. Belgijsko vojno Bruselj, 13. maja. br. Vrhovno poveljstvo belgijske vojske je izdalo danes popoldne vojno poročilo, v katerem pravi: V teku noči je prišlo do hudih spopadov na raznih točkah. Naše čete so povsod vztrajale na svojih postojankah. V dopoldanskih urah so se pričeli novi navali sovražnika. na posamezne belgijske postojanke. Belgijska vojska operira že v najtesnejšem sodelovanju s francosko in angleško vojsko. Nemški načrti Pariz, 13. maja. z. Položaj v Belgiji se polagoma stabilizira. Belgija ima popolno zaupanje v svojo obrambno silo ki je tokrat tudi docela drugače pripravljena, kakor pa je bila leta 1914. Takrat je imela Belgija 170.000 vojakov, tokrat pa jih ima pod orožjem najmanj 600.000. Prav tako ima sedaj Belgija močne utrdbe, dočim je imela leta 1914 le par zastarelih trdnjav. Iz dosedanjih nemških vojnih operacij se da sklepati, da je glavni nemški cilj zavzetje belgijskih in nizozemskih luk, ki bi služile nato za oporišče za nadaljnje borbe proti Angliji in Franciji. Po dosegi tega cilja bodo Nemci verjetno poskusili istočasni frontalni napad na Francijo s severa in vzhoda. Pariški listi Pariz, 13. maja. AA. (Havas.) Listi čez cele strani prinašajo pod naslovi »Velika bitka se je začela« poročila z bojišča. Listi naglašajo, da se Nemci trudijo, da bi z ofenzivo nadaljevali ter pritiskajo pri Liegeu, kjer pa jih je zadržala močna protiofenziva francoskih čet. Vsi listi prinašajo ekspoze belgijskega predsednika vlade Pierlota o vojnem položaju. Listi poročajo tudi o strahotah bombardiranja v Franciji ter objavljajo slike porušenih stanovanjskih poslopij, ki nimajo nobenega vojaškega pomena. Listi prinašajo na vidnem mestu sporočilo predsedništva vlade glede sovražnih padalcev. Nemci javljajo zavzetje liegea Poročila nemškega vrhovnega poveljstva — Potopitev angleškega rušilca — Zavezniške Izgube letal Berlin, 13. maja. br. (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo je danes popoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Napad nemške vojske na zapadu je včeraj dobro napredoval. Na Nizozemskem napredujejo naše čete zapadno od južnega Viljemovega prekopa. Vzpostavljena je zveza s četami, ki so bile z letali izkrcane v okolici Rotterdama. V Belgiji so nemške čete izsilile prehod preko Albertovega kanala tudi severno od Hasselta. Zapadno od Liegea so naše čete v napredovanju severno od Maase proti zapada ter so danes vdrle tudi v Liege. Na citadeli vihra od danes opoldne nemška zastava s kljukastim križem, dočim zunanje utrdbe še nudijo odpor. Zapadno od reke Ourthe in v južni Belgiji so bile francoske čete zavrnjene. Naše divizije so tam v stalnem napredovanju in se bližajo s svojimi prvimi oddelki določenim ciljem. Južno od Saarbriickena in južnovzhodno od Zvveibriickna so nemške postojanke potisnjene naprej in smo pri tem ujeli več sto sovražnikov. Napredovanje pehote je bilo podprto z napadi letalstva na sovražna zbirališča, pohodne kolone, železnice in ceste. V ostalem je letalstvo nadaljevalo svojo veliko borbo za nadmoč v zraku nad zapadnim operacijskim prostorom z očitnim uspehom Skupno je bilo včeraj uničenih okrog 320 sovražnih letal, od tega 58 v zračnih bitkah, 72 pa je bilo sestreljenih od protiletalskega topništva, ostala letala pa so bila uničena na tleh. 25 sovražnih letal je bilo sestreljenih samo pri enem angleškem letalskem napadu na mostove preko Maase pri Maastrichtu s strani protiletalskega topništva. Lastne izgube so v primeri s sovražnimi in spričo doseženih uspehov tudi včeraj malenkostne. Izgubili smo vsega 31 letal. Berlin, 13. maja. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes popoldne po vrsti izdalo naslednja vojna poročila: Nemške čeie so že povsod prodrle do vzhodne obale Zuiderskega jezera. Pokrajina Groningen je dokončno zavzeta. Nemške čete so prodrle preko Albertovega kanala tudi severozapadno od Hasselta in še na drugih mestih. Most preko kanila, ki je bil prvi zavzet, je sedaj docela zavarovan. Nemške čete v naglici izkoriščajo uspeh, ki je bil dosežen s prodorom preko kanala. Vzdolž kanala padajo belgijske postojanke, ki bi bile morale zadržati nemško vojsko, da bi se beljgijska in francoska vojska lahko koncentrirali in razvili. To so nemške čete sedaj preprečile. V Tilburgu na Nizozemskem je bil ujet neki nizozemski divizijski general s cedim štabom. Števil nizozemskih ujetnikov je naraslo doslej že na okrog 18.000. Jugozapadno od Saint Tronda 90 oddelki nemških oklopnih avtomobilov s pomočjo nemškega letalstva udarili na formacije sovražnih tankov in jih potisnili nazaj. V bojih južno od Saarbriickena je bilo ujetih 600 francoskih vojakov Letalske sile so pri svojih akcijah proti sovražnim pomorskim vojnim silam ali tran-sjx>rtnim ladjam na Severnem morju, dosegle nadaljnje uspehe Neki rušilec in neka transportna ladja sta bila z bombami zadeta v polno in sta se takoj potopila. Na dveh drugih transportnih ladjah sc nastali požari, ki so obe ladji prav tako uničili. Na ta način je bilo uničenega za 10.000 ton ladijskega prostora, ne da bi se računala tonaža rušilca. Angleško poročilo o položaju pri Liegeu London, 13. maja. AA. (Reuter). Nemške čete napredujejo v okolici Maastrichta, kjer so njihove kolone dosegle Tongeren. Zavezniško letalstvo je bombardiralo železniške proge in na nekaterih krajih ustavilo napredovanje nemških kolon. Francoska oklopna edinica je izvršila napad na nemški oddelek in ustavila njegovo napredovanje pri Tongerenu. Trdnjava Liege sc še vedno drži razen ene njene utrdbe, katero se je sovražniku posrečilo zavzeti. Vsi mostovi v tem okolišu so bili pognani v zrak, dočim belgijske čete in zavezniška letala ovirajo napredovanje nemških čet. Daladier na fronti Pariz, 13. maja. br. (Reuter.) Francoski vojni minister Daladier je včeraj odpotoval v spremstvu visokih oficirjev in članov francoskega in angleškega vrhovnega poveljstva v severno Francijo, kjer ie inspi-ciral tamošnje francoske čete. Od tam se je poda! v Belgijo, kjer je obiskal najprvo čete na fronti, nato pa se je v Bruslju sestal z belgijskim kraljem Leopoldom, s katerim je imel daljši razgovor. Nemške operacije vodi general Keitel Berlin. 13. maja. br. (DNB) V*e operacije proti Belgiji in Nizozemski vodi vrhovni poveljnik nemške kopne vojske general Keitel. Njemu so podrejene vse formacije, ki sodelujejo \ teni jMJhodti. Kje se mudi kappelar Hitler, ne objavljajo. Zamenjava diplomatskega osebja pari7., 13. maja. p. Na poti iz Bruslja je potovalo davi skozi Pariz vse osebje nemškega 'poslaništva v Belgiji. Z njim je potoval tudi poslanik von Biilovv. S posebnim strogo zastraženim vlakom so se pripeljali zgodaj zjutraj v Pariz in ob 10. nadaljevali potovanje do Veriera. kjer se je pod kontrolo švicarskih oblasti osebje nemškega poslaništva v Belgiji izmenjalo za osebje belgijskega poslaništva v Berlinu, ki je med tem preko Švice prispelo v Verier. Zemljevida Nemčšfe na Hohn^skein Berlin, 13. maj& br. (DNB) Vrhovno poveljstvo poroča, da so nemška čete v Arn-hcniu v prostorih štaba tamoŠnjega vojaškega poveljstva našle ^2.000 zemljevidov Nemčijc v merilu 1:100.000, zlasti zemljevide zapadno nemškega industrijskega področja. V teh zemljevidih so vs vojaško in strategično važnejši kraji in točke natačno označeni To smatrajo v nemških krogih za dokaz, da se jc Holandska skupno z zaveznik; žc poprci pripravljali, za napad na nemška industrijska področja Izredna vlaga letalstva Poročilo angleškega letalskega ministrstva o akcijah zavezniškega in izgubah nemškega letalstva London. 13. maja. br. (Reuter) Ministrstvo za letalstvo objavlja komunike, ki poroča da je angleško letalstvo izvršilo zelo uspešne napade na glavne železniške zveze, ki vodijo iz Nemčije v Belgijo in na Nizozemsko. Več mostov preko Maase pri Maastrichtu je bilo porušenih. Tudi mnogo cest je razdejanih, prav tako pa tudi skoro vse važnejše železniške proge. Angleško letalstvo je uspešno bombardiralo tudi sovražne vojaške kolone, oviralo njihovo napredovanje ter raztegnilo svojo akcijo daleč v nemško zaledje. Važne ceste in železniške proge med Renom in Mozelo so bile cilj močnega bombardiranja. Z bombami je bil uničen nemški oklopni vlak in razdejan važen kolodvor na nekem železniškem križišču. Z uspehom so bili izvršeni tudi napadi na vsa letališča, ki so se jih na Nizozemskem polastili Nemci. Samo na enem letališču je bilo od 16 nemških transportnih letal 14 uničenih. Od nedelje zjutraj do davi so angleška letala sestrelila 45 nemških letal Z gotovostjo pa se lahko reče. da je bilo uničenih odnosno poškodovanih in onesposobljenih dvakrat toliko letal Francoska letala so sestrelila še nadaljnjih 30 nemških letal, dočim je bilo po izjavah belgijskega ministrskega predsednika samo na Belgijskem sestreljenih in uničenih nad 100 nemških letal Skupno so Nemci , v totalni vojni zadnjih štirih dni izgubili že nad 400 letal. Razume se, da so bile izgube tudi na angleški strani. Komunike letalskega ministrstva navaja, da se včeraj in danes 35 letal s teh važnih in uspešnih akcij ni vrnilo na svoja oporišča. Nekatera od teh letal pa so pristala v Belgiji, Nizozemski ali Franciji. Nemški poskusi, da bi napadli zvezne ceste in železnice, po katerih hite na pomoč Belgiji in Nizozemski zavezniške čel«, so imeli le malo uspeha. Pri napadih na železniške proge je bila povzročena le neznatna škoda. Kljub temu da prirejajo Nemci množinske polete, po najmanj 20 letal, niso mogli ovirati naglega napredovanja zavezniških čet. Nemški letalski napadi na civilno prebivalstvo pa so le še povečali ogorčenje prebivalstva proti napadalcem. Opoldne je letalsko ministrstvo izdalo komunike, da so bili v pretekli noči izvršeni nadaljni poleti nad sovražno ozemlje pri čemer so bili bombardirani vsi mostovi in železniške proge med Renom in nizozemsko mejo. Tudi nemške kolone, ki so na poti na vzhodno belgijsko meio. so bile ponovno napadene in razgnane. Hudo bom- bardirane ie bilo tudi letališče Wa!haven pri Rotterdamu, ki so se ga polastile tam z letal izkrcane nemške čete. Eno angleško letalo se s tega poleta ni vrnilo. London. 13. maja. AA ^Reuter). V londonskih vojaških krogih sc kategorično demantira nemška ve~t o tem. da bi biio (ianes pri operacijah v Eelgiji in na Nizozemskem ziu^er.ih 58 angleških ietal. V tem nemškem poročilu se pravi, da je bilo sestreljenih 2:3 aparalov tipa Spitfir«. med tem ko je bil pri teh operacijah poškodovan samo en aparat tipa Spitfire, dočim so se '.'S.a ostala letala vrnila domov. Letalski alarnsi v Parizu Pariz. 13 m3ja. s. (Rruterl. Francoska prestolnica je imela danes ti i letalske alarme, mesto Lille pa že 11 alarmov v teku zadnjih 24 ur. Nad mi!if?n etrsk bo evakuiranih London. 13. maja. AA. (Reuter). Danes so v Angliji storili vse potrebno, da se evakuira 1,158.000 šolske dece iz angleških mest. To so sklenili zaradi zadnjih pogostih zračnih napadov in bombaroiranj angleških mest. V vseh šolah so bili tudi zdravniški pregledi šo'arjev. Danes obiskuje londonske šole okoli 450.000 otrok. Binkošti brez maš Haag, 13. maja. AA (Reuter) Po odredbi vojaških obissti so bile vse cerkve v Haagu in Rotterdamu včerai zaprte, tako da se v nobeni ni vršila božja služba. V Amsterdamu so bile cerkve odprte ter je prisostvovalo božjim s'užbam veliko število vernikov'. Silen napad na angleške letalske postojanke v Franciji London, 13 maja. AA. (Reuter). Reuter-jev posebni dopisnik pri angleških letalskih silah v Franciji javlja, da so davi izvršile nemške zračne sile napad na ozemlje britanske zračne obrambe. Napad je trajal skoro 4 ure Smatra se. da je bil ta napad eden največjih pr, katerem so angleška borbena letala takoj stopila v protiakcijo. Nemci so vrgli mnogo bomb in ponovili napad po eni uri Ta nemška bombardiranja so trajala brez prenehanja po 15 minut. Našteli so skoro 100 eksplozij. Usoda padalcev Nemška vlada odločno zanika zavezniške trditve, da se spuščajo padalci v tujih uniformah ali civilni obleki Grožnja z represalijami na ujetnikih Bruselj, 13. maja. br. Agencija Belga objavlja uradno poročilo nizozemske vlade, po katerem je bilo v bojih 10. t. m. ugotovljeno, da so bili mnogi nemški padalci, ki so se spustili na nizozemsko zaledje, preoblečeni v nizozemske vojaške uniforme. Nizozemska vlada je poslala zaradi tega vladam tujih držav protest, v katerem ugotavlja, da predstavlja to kršitev čl. 23. haaške konvencije, po katerem je prepovedano uporabljati tuje vojaške uniforme. Pariz, 13. maja. br. (Havas). Ministrski predsednik Reynaud je izdal uraden razglas, v katerem objavlja, da bo vs.>': sovražni padalec, ki bi ga zalotili v uniformi, kj ne pripada nemški vojski, takoj ustreljen kot vohnn. Ta odlok je bil izdan zaradi tega. ker se je ugotovilo, da so Nemci na Nizozemskem ln v Belgiji izkrcali padalce, ki so bili v nizozemskih in belgijskih vojaških uniformah, deloma pa preobležene tudi v razne civilne obleke. Berlin, 13. maja. br. (DNB). Zunanje ministrstvo je danes po poslanikih držav, ki so prevzele zastopstvo nemških interesov, izročilo angleški, francoski, belgijski ln nizozemski vladi note, v katerih pojasnjuje vojaški položaj nemških padalcev ter sporoča, da bo za primer, da se bo s temi padalci postopalo v nasprotju z določili mednarodnega prava, izvajala Nemčija najostrejše represalije na sovražnih ujetnikih. Francoski ministrski predsednik je snoči objavil, da uporablja nemška vojska v Belgiji in na Nizozemskem padalce, ki nosijo belgijske odnosno nizozemske vojaške uniforme ali pa so preoblečeni v civiliste. Obenem je sporočil, da je izdal povelje francoskim četam, da vsakega takega padalca, ki bi prišel v francosko ujetništvo, takoj po prekem sodu kot vohuna obsodijo na smrt in ustrele. Glede na to sporoča nemška vlada vsem prizadetim vladam: Trditev g. Reynauda, da nosijo nemški padalci tuje uniforme ali civilno obleko, je laž. Reynaud nj vojak in zaradi tega ne ve, da so padalci bataljoni regularne formacije nemške vojske, sestavljene že v mirni dobi in izvežbane za posebne naloge, ki so jim namenjene. Njihove uniforme so splošno znane in so prilagodene posebnemu načinu borbe in se ne dajo zamenjati nitj s kako tujo uniformo niti s civilno obleko, če nasprotniki Nemčije kljub temu iščejo povoda, da bi svoji mr-žnji do Nemčije dali Izraza z umorom nemških padalcev, potem bo nemška vojska proti taki kršitvi mednarodnega prava izvajala najstrožje represalije. Nemška Nadaljevanje na 2. strani vlada obvešča v svoji noti prizadete vlade, da bo za vsakega ustreljenega nemškega padalca ustreljenih po 10 ujetih sovražni!) vojakov. Nemški demanti ji nizozemskih vesti Berlin, 13. maja. AA. (DNB). Nizozemski glavni stan širi vesti, da nemški vojaki, posebno padaici, streljajo na nizozemsko prebivalstvo. Z nemške strani se te vesti najodločneje oporekajo. Izjavlja se, da se nemške čete ne borijo proti civilnemu prebivalstvu. Ako se v poročilih nizozemskega glavnega stana govori o tem, da so nemški padalci rekvirirali avtobuse in jih porabljali za napade na civilno prebivalstvo. se z nemške strani ugotavlja, da je tudi to neresnično. Z nemške strani se ne zanika, da ne bi padalci za voje-vanje rekvirirali potrebna sredstva na deželi. V ta sredstva pa se štejejo tudi avtobusi. To je vojno pravo, ki pa ne daje razloga. da bi nizozemski glavni stan v svojih uradnih poročilih klevetal uemfV0 oboroženo silo. Nemški padalci zopet v Rotterdamu Amsterdam. 13. maja. s. (Reuter). Nemški padalci so včeraj ponovno zavzeli letališče Waalhaven pri Rotterdamu. V bojih z nemško vojsko sodeluje sedaj tu tudi holandska vojna mornarica. Nemci se drže še na nekaterih točkah v Rotterdamu. O položaju v Haagu prihajajo protislovna poročila, vendar se zdi, da holandska vojska povsod v državi, razen južno od Rotterdama. popolnoma obvladuje položaj. Tudi v okolici Bruslja Bruselj, 13. maja (Reuter). Včeraj se je spustilo v okolici Bruslja več padalcev, toda oblastem se je posrečilo vse ujeti. V Bruslju vlada popoln mir. Del prebiva Istra se seli iz prestolnice. Vprašanje evakuacije belgijske vlade in državnih oblastev se še ne zastavlja. Tudi za francosko fronto pariz, 13. maja. s. (Reuter). Daleč za fronto se je v Franciji spustilo več oddelkov nemških padalcev. Večinoma so bili že vsi zajeti ali pa so vsaj obkoljeni. Nemški padalski oddelki so izredno dobro oboroženi in nastopajo zelo brezobzirno. Oblečeni so v najrazličnejše uniforme in cb leke. celo v duhovnike. Bombardiranje Amsterdama Amsterdam, 13. maja. s. (Reuter.) Nemška letala so zjutraj dvakrat bombardirala predmestja Amsterdama, in sicer ob 4.30 in 6.35. Napadi so imeli najbrže namen, da uničijo komunikacijsko zvezo in preprečijo, da bi prejela holandska vojska pri Amsterdamu ojačenja. V teku dneva je imel Amsterdam danes tri nadaljnje letalske alarme. Podrobnosti še niso znane. Nemci so spustili v bližini z letal več padalskih oddelkov. Angleški trgovinski ataše ubit Amsterdam, 13. maja. AA. (Reuter) Pri današnjem zračnem napadu na Rotter-dam je bil ubit angleški trgovinski ataše kapetan Rite. Istočasno je bilo ranjenih tudi več članov angleškega konzulata v Rotterdamu. Svarilo pred bonboni Amsterdam, 13. maja A A. (Reuter). Vojne oblasti opozarjajo prebivalstvo, naj od Nemcev ne sprejema bonbonov in pijače, posebno vojakom je prepovedano sprejemati taka darila. Ukrepi proti nevarnosti padalcev v Angliji Stroga kontrola nad tujci — Ponoči ne smejo iz h&š Nemci v koncentracijskih taboriščih London, 13. maja. s. (Reuter). Angleško vojaštvo in policija sta včeraj z naglo akcijo izvedla aretacijo 3000 nemških državljanov, ki žive kot emigranti v vzhodnih angleških grofijah. Vsi bodo začasno poslani v koncentracijska taborišča. Nadalje so odredile oblasti, da se morajo vsi tuji moški državljani, stari 16 do 60 let, ki žive v vzhodni Angliji in Škotski, prijaviti vsak dan enkrat k policiji. Od 20. zvečer do 6. zjutraj ne smejo zapustiti stanovanj Tudi se ne smejo posluževati niti motornih vozil, niti koles. S to odredbo je prizadetih približno .11.000 tujih državljanov. London, 13 maja. s. Britanska legija se je stavila na razpolago za službo v Angliji protj nevarnosti nemških padalcev. Vse strateško važne točke v Angliji so bile močno vojaško zastražene in obdane z bodečo žico. V vseh policijskih postajah so nakopičene večje množine orožja, ki bodo takoj razdeljene med zanesljive pro- stovoljce za primer, da bi se padalci v Angliji res pojavili. Amsterdam, 13. maja. AA. (Havas). Nizozemsko vrhovno poveljništvo je prepovedalo vsak promet civilnih oseb med 20. uro zvečer in osmo uro zjutraj na vsem ozemlju Amsterdama ter pokrajin Bra-bant in Zuidholland. V vseh mestih se s skrajno energijo in drakonskimi varnostnimi ukrepi iščejo padalci in domači elementi »pete kolone«. V Haagu je prepovedano prebivalstvu zapuščati po 20.30 uri domove. Prebivalstvo ozko sodeluje z oblastmi. Amsterdam, 13. maja. s. (Reuter). Vrhovno poveljstvo holandske vojske je izdalo izredne ukrepe za zaščito varnosti v državi. Ponoči od 20. do 8. zjutraj se ne smejo zbirati na cestah ljudje v večjih skupinah, nego po trije. Okna in vrata morajo biti zaprta. Vsi prebivalci morajo nositi pri sebi posebne legitimacije. Kdor se pri legitimiranju ne izkaže z legitimacijo, izdano od holandskih oblasti, bo ustreljen. Soglasna zaupnica Churchillov! vladi Izredna seja angleškega parlamenta na binkoštni ponedeljek — »Začetek ene največjih bitk v zgodovina" — ,,Pripravljeni moramo biti tudi v Sredozemlju in doana" London, 13. maja. s. (Reuter). Namesto 21. maja se je angleški parlament zaradi izred. položaja sestal že danes popoldne. Spodnji zbornici je predložil novi ministrski predsednik Churchill resolucijo, ki pravi: »Zbornica pozdravlja novo vlado, ki predstavlja združeno in nezlomljivo voljo naroda, da nadaljuje vojno do zmagovitega zaključka.« Ko je vstopil v dvorano ministrski predsednik Winston Churchill, ga je zbornica burno pozdravljala. Utemeljujoč svoj predlog, je imel Churchill kratek govor, v katerem se je najprej opravičil, da je bilo imenovanje nove vlade izvedeno brez običajnih formalnosti. Potrebno je bilo, je dejal, da sestavim vlado v enem samem dnevu zaradi izredno nujnih dogodkov. Popolna lista vlade bo predložena kralju v teku tedna, vsekakor pa pred prihodnjim torkom, ko se parlament zopet sestane. Proseč, naj izrazi zbornica njegovi vladi zaupnico, je Churchill nadaljeval: »Smo v začetni fazi ene največjih bitk v zgodovini. Naša vojska je v akciji na različnih točkah. Pripravljen; moramo biti vrh tega v Sredozemlju in tudi doma. Neprestano so v teku močne letalske bitke. Ničesar vam nimam nuditi razen krvi, dela, solz in znoja. Pričakuje nas najhujša preizkušnja. Pred nami je mnogo, mnogo mescev borbe in trpljenja. Ako me vprašate, kaj je naša politika, vam odgovarjam: Vojna! Vojna na morju, na kopnem in v zraku! Vojna z vso silo in močjo, ki nam jo je Bog dal. To je naša politika. Naš cilj vam lahko povem z eno besedo: Zmaga! Zmago hočem za vsako ceno, zmago kljub vsem nevarnostim, kakorkoli so velike, kakorkoli dolga in težka bo pot. Brez te zmage življenje za nas ni mogoče. Ni videti brez zmage nobenega nadaljnjega obstoja za imperij, nobenega nadaljnjega obstoja za vse, kar je imperiju sveto. Z zaupanjem sprejemam svojo nalogo. Upam, da se ne bo ponesrečila. Želim pomoči vseh. Pojdimo naprej skupno, s skupno močjo I« Namesto Attleeja in Greenwooda je v imenu delavske stranke poslanec Lee -Smith izjavil, da delavska stranka sprejema in pozdravlja predloženo resolucijo, če so v Nemčiji na podlagi prošlotedenske debate v angleškem parlamentu računali z needinostjo v Angliji, so se zmotili. Dobro naj premislijo, kar se je v Angliji zgodilo v zadnjih dneh. Anglija je danes ze-dinjena v eni sami volji. Prihodnja leta bodo pokazala, katera oblika vladavine je močnejša, angleška ali nemška. Llo.vd George je izrazil priznanje sposobnostim novega ministrskega predsednika. Dejal je, da prevzema svojo funkcijo v težjem času, nego je to storil kdajkoli prej katerikoli angleški ministrski predsednik. Edina kritika proti vladi je prišla od poslanca neodvisnih nacionalistov (angleških narodnih socialistov) Mazstona, ki je obžaloval, da vlada ne pove ničesar o miru, ki bi preprečil klanje med narodi, kar bi pozdravili vsi narod] na svetu. Zbornica je nato sprejela predloženo vladno resolucijo s 381 glasovi soglasno. Udeležba na seji je bila razmeroma majhna, ker je bila seja sklicana kar na hitro in ker so na drugi strani vsi poslanci, ki so vojaki, odšli k svojim edinicam. Oddelki proti padalcem Vojni minister Eden je sporočil na neko vprašanje, da bo vlada posvetila takojšnjo pozornost organizaciji posebnih vojaških oddelkov za borbo proti nevarnosti padalcev v Angliji. Oddelki bodo sestavljeni predvsem iz prostovoljcev. Oboroženi bodo z Bremovimi in navadnimi puškami ter bodo pričeli takoj z vežbanjem. Eden je pristavil, da upa, da bo dal o tem vprašanju lahko v kratkem obširnejšo izjavo. lordov V zgornji zbornici je zastopal vlado lord kancelar Simon, ki je bil danes povišan v lordski stan. Enako izjavo kakor v spodnji zbornici ministrski predsednik Churchill je predložil v zgornji zbornici zunanji minister lord Haiifax. Vladin predlog za zaupnico je podprl z govorom, v katerem je podal posebno priznanje ministrskemu predsedniku Churchillu. Omenil je njegovo imaginacijo, pogum ln odločnost. Zlasti slednja bo gotovo še potrebna, preden bo Anglija zmagala v vojni. Lord Ha-lifax je dejal tudi, da je posebno velikega pomena, da je ostala državi na razpolago tudi pomoč bivšega ministrskega predsednika Chamberlaina. Novi ministri London, 13. maja. br. (DNB.) Churchill je svojo vlado izpopolnil še z nekaterimi novimi člani. Informacijsko ministrstvo je prevzel bivši vojni minister Duff Cooper, ki je svoječasno izstopil iz Chamberlaino-ve vlade, ker se ni strinjal z njegovo mo-nakovsko politiko. Dosedanji londonski župan Morrison (laburist) je postal minL ster za oboroževanje. Letalski minister Kingsley VVood je prevzel finančno mini. strstvo, finančni minister sir John Simon pa je imenovan za lordkancelarja. Lord Lloyd je imenovan za kolonialnega ministra, notranji minister je postal Anderson, I trgovinski minister pa Andrevr Dnncan. Danes dopoldne je bila v Buckinghamski palači seja tajnega sveta, na kateri so bili novi ministri zapriseženi, seji je prvič predsedoval Chamberlain v novem svoj-stvu predsednika tajnega sveta. Snoči je kralj Jurij sprejel v avdienco novega predsednika vlade Churchilla. London. 13. maja. s. (Reuter). Nocoj je bilo objavljenih nekaj nadaljnjih imenovanj članov nove angleške vlade. Za ministra za Indijo jc imenovan Amen-, za ministra za zdravstvo Malcolm Macdonald, za delovnega ministra pa Bevon. Minister za prehrano lord \Voolton ostane na svojem mestu. Bivši kolonijski minister Amerv je član konservativne stranke, a je pripadal opozicijski skupini proti Chamberiainu Bcveu jc zastopnik delavskih strokovn;h zvez in je peti zastopnik delavske stranke v vladi. Reforma vojnega kabineta London, 13. maja. s K sestavi n n-e angleške vlade pripominjajo v angleških političnih krogih predvsem, da jc Churchill vpošteval kritike, da so bili obrambni ministri doslej preobremenjeni z delom. Zato sedaj noben minister obrambnih reso-rov ni več član vojntga kabineta, tako da se vsi trije lahko posvetijo izključno strokovnemu delu v svoiih ministrstvih. Nasprotno so v vojnem kabinetu trije ministri brez izrecnih resornih funkcij, namreč predsednik tajnega sve*a Chamberlain. čuvar tajnega pečata Attlee in minister brez portfelja Greenwood. S tem ie še bolj poudarjeno, da bo naloga vojnega kabineta, da se posveti popolnoma vodstvu vrhovni, državne politike. Holandska kraljevska rodbina v Londonu Haag, 13. maja. br. (NTA). Snoči je odpotovala prestolonaslednica Julijana s svojima hčerkama Beatrico in Ireno v London. Spremil jo je princ soprog Bemhard, ki pa se vrne v kratkem nazaj v nizozemsko prestolnico. Njihov ocfliod iz Nizozemske po zatrjevanju uradnih krogov ne pomeni, da bi bil položaj Nizozemske kritičen, vendar je velike važnosti, da je obstoj nizozemske kraljevske rodbine za vsak primer zavarovan. Takoj po prihodu v London sta se prestolonaslednica Julijana in princ Bernhard podala v Buckin-ghamsko palačo, kjer sta ju kralj in kraljica pridržala na kosilu. New York, 13. maja. (BBC) poroča, da je za pre»tolonasIednlco Julijano nocoj od. potovala v London tudi kraljica Viljemina. Odločila se je za to na prigovarjanje an_ gleškega kralja. Kraljica Viljemina ima še posebno težaven položaj, ker je bila njena mati Nemka in prav tako je bil njen soprog Nemec. London 13. maja s. (Reuter) Holandska kraljica Viljemina je dospela nocoj v London. Na kolodvoru so kraljico pričakovali kralj Jurij, holandska prestolonaslednica Julijana in njen soprog princ Bernhard. »Moderna konjenica« London, 13. maja. AA. (Reuter.) Urednik Reuterjeve agencije piše o operacijah lahkih angleških motoriziranih edinic, oklopnih avtomobilov in lahkih tankov. V zvezi s tem naglaša, da so te angleške edinice že prišle v spopad z nemškimi četami. že svoječasna konjenica je imela nalogo, da pregleda zemljišče pred četami, sedanja »moderna konjenica« pa se porab, lja tudi za take svrhe, dasi je danes letal, ska služba mnogo uspešnejša za razglede na daljavo, V okolici Maastrichta, kjer so nemške čete prestopile Albertov kanal, so naletele na te angleške enote. Nemške čete, ki tudi v teh krajih porabljajo isto taktiko kakor na Poljskem, potiskajo nazaj belgijske Čete' s svojo težko artilerijo in s pomočjo velikega števila bombnih letal. Po prvem iznenadenju so se na Nizozemskem duhovi umirili in skušajo sedaj učvrstiti svoje obrambne položaje. Ob juž_ ni meji Luksemburga se vršijo borbe ne. koliko kilometrov pred Maginotovo linijo. Veliko število sovražnih motornih vozil je preplavilo deželo. Nemška poročila o ujetnikih New York, 13. m. br. (BBC). Nemci javljajo, da so v teku včerajšnjega dne ujeli 18.000 holandskih vojakov, nadalje 600 Francozov, na Norveškem pa okoli 400 zavezniških vojakov, po večini Angležev. Odlikovanje nemških oficirjev Berlin, 13. maja. br. (DNB). Kancelar Hitler je danes osebno podelil odlikovanja oficirjem, ki so s svojimi četami izvojevali prehode preko Maase pri Maastrichtu. Več oficirjev je bilo tudi povišanih. Z norveških bojišč Berlin, 13. maja. br. (DNB). O položaju na Norveškem poroča nemško vrhovno poveljstvo: Pred Narvikom, kjer nastopajo ojačene sovražne pomorske sile, sta bila en sovražni rušilec, pri Hemnesoyju pa ena sovražna križarka z bombami hudo poškodovana. V srednji Norveški pri Mosjomu in Moju operiraj oče nemške čete so dobile nadaljnja ojačenja. Skupina pri Narviku je v obrambi proti znatno močnejšemu sovražniku. Stockholm, 13. maja. s. (Ass. Press.) Norveški poročevalski urad javlja, da so poskusile nemške ladje izkrcati ojačenja za nemško posadko v Narviku. Poskus se je ponesrečil in vse nemške transportne ladje so bile potopljene. Stockholm, 13. maja. AA. (Reuter): »Af-tenbladed« poroča iz Malmoja, da je neka nemška prevozna ladja na poti iz Osla v Nemčijo zadela v bližini Sunda na mino ter se potopila. Berlin, 13. maja. br. Vrhovno poveljništvo namške vojske je objavilo danes popoldne v posebnem vojnem poročilu, da je prišlo pri Moju, severno od Mosjona, do spopada s sovražnimi četami, ki so bile ! potisnjene nazaj. Večje število sovražnikov, zlasti Angležev, je bilo ujetih. MOŠKE SRAJCE PO MERI Alojzij Potrato — prej JO S. KUNCI* Co. Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. Po podpisu v Moskvi Naša delegacija se vrne v sredo zvečer — Moskovska »Pravda" o pomenu sklenjenih pogodb Beograd, 13. maja. p. V sredo zvečer se bo po dosedanjih dispozicijah vrnila v Beograd naša trgovinska delegacija, ki je konec preteklega tedna uspešno zaključila pogajanja za ureditev trgovinskih odnosov s Sovjetsko Rusijo ter sklenila s sovjetsko vlado že znane pogodbe. (O podpisu pogodb smo poi očali v ponedeljski izdaji. Ured.) Današnja moskovska »Pravda« je objavila o pogajanjih in o trgovinskih od_ nosih z Jugoslavijo članek, v katerem ugo. tavija. da je treba iskati vzroke za obnovo gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo predvsem v sedanjih vojnih razmerah. List naglaša, da je za Jugoslavijo pri obnovi trgovinskih odnosov s Sovjetsko Rusijo najvažnejše to. da si bo mogla sedaj na vzhodu najti tržišča za S\oje Pogajanja s« potekla v zelo ugodni atmosferi ter so se naglo zaključila. V kratkem odpotuje v Beograd stalna sovjetska delegacija. Tudi Jugoslavija bo v Moskvi zastopana po taki »talni delegaciji, ki bo bržkone še ta mesec prišla v Sovjetsko Rusijo. Obe delegaciji bosta neposredno skrbeli za razvoj trgovinskega prometa med obema državama ter ga nad_ zorovali. Poseben pomen pripisuje »Pravda« tudi okoliščini, da sta se jugoslovenska in so_ vjetska vlada odločili urediti plačilni promet po klirinškem sistemu. Odhod iz Moskve Moskva, 13. maja. br. (Tas.) Jugoslo. venska trgovinska delegacija, ki je vodila pogajanja za sklenitev trgovinskega spo_ razuma, je danes zapustila Moskvo in odpotovala v Beograd, kamor bo prispela v sredo ali četrtek. Na postajo v Moskvi sta delegacijo spremila pomočnik komisarja za zunanjo trgovino Kuharov in ravnatelj državne banke Vozjakov. Švica na straži Popolna mobilizacija izvedena — Oborožitev civilne protiletalske obrambe — Letalske patrulje ob mejah Ciirih, 13. maja. z. Splošna mobilizacija je bila izvršena točno iu brezhibno, švicarske čete so sedaj na vseh ogroženih točkah v polni pripravljenosti. Tudi v notranjosti so ojačene vse straže, tako da je Švica sedaj podobna enemu samemu vojaškemu taborišču. V švicarskih krogih mnogo ko_ mentirajo dejstvo, da nemški tisk Švicar, ske mobilizacije ni niti zabeležil, a tudi uradni nemški krogi niso zavzeli k temu nikakega stališča. Kakor se doznava, bodo razen prepovedi nošnje orožja za tujce v Švici sledili še nadaljnji ukrepi, s katerimi bo kontrola nad tujci do skrajnosti poostrena. Bern, 13. maja. br (Havas). Švicarsko vrhovno poveljstvo je izdalo ukaz, da morajo vzdolž Švicarske meje napram Nemčiji in Franciji neprestano patrolirati švicarska izvidniška in lovska letala. Letala imajo nalog, da takoj napadejo vsako nemško, francosko ali angleško letalo, bi bi se po prvem svarilu takoj ne umaknilo iz švicarskega zračnega prostora. Enak nalog ima tudi protiletalsko topništvo. ki mora obstreljevati vsako tuje vojaško letalo, ki bi se pojavilo nad švicarskim ozemljem. 2enevski list »La Suisse« piše, da tuja letala še dalje letajo nad švicarskim ozemljem, da pa švicarska letalska obramba intervenira vsakikrat. kadar je to mogoče. Pred kratkim so švicarska letala preganjala nemški bombnik, ki se je moral spustiti na zemljo v bližini meje. Bern, 13. maja. br. (SDA). V sporazumu z vrhovnim poveljnikom švicarske vojske je vojno ministrstvo odredilo takojšnjo oborožitev vseh formacij civilne protiletalske obrambe, ki je dodeljena zaščiti letaliških naprav in se lahko uporabi po tej odredbi tudi za druge svrhe. Za delavstvo v posameznih podjetjih so bili izdani posebni samoobrambni ukrepi. Tudi delavstvo se v danih primerih lahko uporabi v posebnih formacijah še za operativne vojaške svrhe. Železniški predor pri Baslu uničen Pariz. 13 maja. s. CReuter). Francosko topništvo je z bombardiranjem porušilo važen nemški železniški predor v bližini švicarske meje pri Baslu. železniška zveza Basla z Nemčijo je s tem prekinjena. Angleške ponudbe Italiji Po švicarskih informacijah je pričakovati italijanske odločitve že v najkrajšem času — Rusko uvelfavljenje na evropskem jugovzhodu — Pristanek Anglije in Francije 2eneva, 13. rnaja. b. V tukajšnjih nevtralnih krogih je pozornost navzlic novim dogodkom na evropskem severozapadu in navzlic naraščajoči napetosti na švicarskih mejah še vedno obrnjena tudi v Sredozemlje in na Balkan. Na splošno se glede evropskega jugovzhoda opaža precejšen optimizem, in sicer v zvezi z novo ravnotežno akcijo angleške diplomacije, ki se baje poslužuje to pot ruskega činitelja, medtem ko se glede Sredozemlja pričakujejo v teh dneh velike odločitve, predvsem v zvezi z dokončno opredelitvijo Italije. Po zanesljivih vesteh, ki so prispele semkaj, so tu prepričani, da bo odločitev Italije v kratkem padla. Potrjujejo se, da je Anglija stavila Italiji neke ponudbe, ki obsegajo med drugim tudi pomembne kolonialne koncesije za primer, da se Italija odloči za nevtralnost. V tem primeru bi Anglija tudi takoj imenovala novega veleposlanika v Rimu, in sicer neko visoko angleško osebnost kraljevske krvi. Glede delovanja angleške diplomacije na Bližnjem vzhodu in na evropskem jugovzhodu pa se doznava. da je tudi na teh dveh področjih v teku svojevrsten, daljnosežen in zelo pomemben razvoj, katerega ozadje je baje treba iskati v prizadevanjih angleškega poslanika v Ankari. Aktivnejši nastop Rusije na tem področju se namreč po teh informacijah tolmači kot pojav, za katerim stoji angleška diplomacija, ki ne le ne nasprotuje, temveč celo podpira sovjetska prizadevanja na Balkanu, vendar z izključitvijo kakršnegakoli ideološkega delovanja. Govori se celo o možnosti poglobitve nekaterih ruskih zvez z balkanskimi državami, toda na povsem realni osnovi varovanja obstoječega stanja in s sovjetsko odpovedjo kakršnemukoli vtikanju v notranje zadeve balkanskih držav. Baje sta Anglija in Francija že poprej dosegli zase to rusko jamstvo nevmešavanja v njune notranje zadeve in sta zapadni velesili za to ceno pripravljeni priznati Rusiji vse njene položaje na področju Baltiškega morja. V zvezi s tem je povečano nadzorstvo nad komunističnimi elementi tako v Franciji kakor v Angliji. Prav ta preokret v ruski politiki je po semkaj dospelih informacijah iz Pariza omogočil tudi pritegnitev Ybarnegaraya in Marina, dveh doslej protisovjetsko orientiranih francoskih državnikov, v Reynaudovo vlado. Civilno mobilizacijo bo vodila fašistična stranka Rim, 13. maja b. Službeni organ fašistične stranke »Foglio di Disposizioni« štev. 124 objavlja podrobne določbe o prenosu vseh nalog, ki so v zvezi s civilno mobilizacijo, na fašistično stranko, ki velja za »motor vseh narodnih delavnosti«. Zato je v skladu z novimi določbami ustanovljen poseben organ civilne mobilizacije ne le pri nacionalnem direktoriju fašistične stranke, temveč tudi pri vseh federacijah (po pokrajinah) ter celo pri vseh krajevnih organizacijah fašistične stranke. Pri teh odredbah gre predvsem za nadzorstvo nad vsemi onimi državljani moškega in ženskega spola, ki ne prihajajo v poštev za redno vojaško službo. O civilni mobilizaciji mladoletnikov in žensk bodo izdana podrobna navodila v prihodnji številki službenega lista. Protiangleški incidenti v Rimu London, 13. maja. AA. (Havas.) Pooblaščeni krogi trdijo, da je angleški vele- poslanik v Rimu sir Percv Lorraine za_ hteval v imenu angleške vlade pojasnilo od italijanske vlade glede incidentov, ki so se dogodili v Rimu in ob kateri priliki so bili žaljeni nekateri člani angleškega veleposlaništva. Angleški pooblaščeni krogi trdijo dalje, da je dobil sir Percy Lorraine navodila od angleške vlade, naj opozori italijansko vlado na neugoden vtis, ki ga povzročajo protiangleške demonstracije v gotovih italijanskih mestih. Rim, 13. maja. s. (Reuter.) Angleško in francosko veleposlaništvo v Rimu sta danes zastraženi z močnimi vojaškimi in policijskimi oddelki. Manifestacije fašistične mladine Rim. 13. maja. br. Agencija Štefani je objavila kratko poročilo o demonstracijah študentov in druge fašistične mladine, do katerih je prišlo skoraj pc vseh mestih v Italiji. Demonstracije so se razvijale v obliki javnih protestov proti zavezniški kontroli nad italijanskim pomorskim prometom. o kateri je bilo konec preteklega tedna objavljeno znano uradno poročilo. Agencija Štefani naglaša, da so množice pri vseh demonstracijah vzklikale Mussolini ju in izražale svojo udanost fašističnemu režimu. Turški manevri v Egejskem morju Ankara, 13. maja. s. (Ass. Press.) Tur. ško vojno brodovje je začelo včeraj z veli. kimi manevri v Egejskem in Marmarskem morju. Manevri bodo trajali do 24. t. m. Nesreča pomočnika notranjega ministra Podgorica, 13. maja. p. Na poti iz Pod-goricc na Cetinje sc je z avtomobilom hudo ponesrečil pomočnik notranjega ministra Arsta Petrovič B I jc službeno na potovanju po Črni gori Na nekem ovinku je avto zadel v kamen in se prevrnil. Pomočnik notranjega ministra je dobil poškodbe v kolku in na nogah. Bil je nemudoma prepeljan v tukajšnjo bolnišnico. Ugodnosti za kongres rezervnih oficirjev Beograd, 13. maja. p V nedeljo bo ▼ Beogradu državni kongres udruženja rezervnih oficirjev. Predsednik vlade je vsem državnim nameščencem, ki so člani udruženja. dovolil za to priliko posebne dopuste. Prometni minister jc pristal na četrtin-sko voznino po železnicah. — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Ogl. reg. 5. M 10474-52. Zemunska vremenska napoved: Precej hladno in deloma oblačno v vsej kraljevini. Bolj jasno bo na severnem delu države. Tu in tam so verjetne krajevne neviht«. Podpis pogodbe z Rusijo Za čitatelje, ki nimajo ponedeljskega »Jutra« ponavljamo i z včerajšnje številke poročilo o podpisu treh gospodarskih pogodb med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Moskva, 12 maja. A A. (Tass) Snoči so zastopniki Jugosiovije in Sovjetske Rusije podpisali tri pogodbe, o trgovini in plovbi, o plačilnem prometu in o trgovinskih predstavništvih. Pogajanja ki so se vodila, so bila z uspehom in naglo končana, za kar se je treba zahvaliti obojestranskemu razumevanju. Konvencije so podpisali za Sovjetsko Rusijo komisar za zunanjo trgovino Mikojan, za Jugoslavijo pa bivši finančni minister dr. JVIilorad Djordje-vi ain pomočnik ministra za trgovino in industrijo dr. Sava Obradovia. Za bivanja v Moskvi je bila jugosloven-ska delegacija povsod prisrčno sprejeta. Moskva, 12. maja. AA. (Pveuter) Ju-goslovensko-sovjetski sporazum o trgovini in plovbi določa vrednost trgovinskega prometa med obema državama za leto 1940-41 v višini 176 milijonov dinarjev Svojetska Rusija ho uvažala iz Jugoslavije baker, svinec, kositer, mast in druge proizvode, izvažala pa bo v jugoslavijo poljedelsko orodje in poljedelske stroje, bombaž, in drugo. Sovjetska vlada bo imela trgovinsko predstavništvo v Jugoslaviji, jugo-goslovenska vlada pa bo imela trgovinsko delegacijo v Sovjetski Rusiji. * London, 12. maja. p. Kakor poročajo iz Moskve, bo jugoslovenska trgovinska delegacija. ki je sticči podpisala trgovinski sporazum s Sovjetsko Rusijo, ostala v Moskvi še dva dneva, nakar bo odpotovala nazaj v Beograd. Izvozna in uvozna trgovina med obema državama bo dosegla višino 176 milijonov dinarjev, vendar pa se more ta vsota po potrebi povečati. Jugoslavija bo izvažala v Rusijo baker, cink in druge lude, izmed življenjskih potrebščin pa slanino, dočim bo Sovjetska Rusija izvažala v Jugoslavijo kmetijske stroje, nafto, bombaž in drugo. Moskva, 12. maja. p. O priliki podpisa trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo je bilo objavljeno, da bo v kratkem odšel v Beograd sovjetski trgovinski zastopnik. Del jugoslovenske trgovinske delegacije bo ostal v Moskvi kot začasno trgovinsko predstavništvo Jugoslavije. Nova rumunska vlada Notranja in zunanja politika bo ostala nespremenjena Kmečka stranka še vedno izven vlade Bukarešta, 13. maja. p. Predsednik vlade Tatareseu je o priliki preosnove ru-munske vlade podal novinarjem naslednjo izjavo: »Nova vlada je bila prav tako kakor prejšnja sestavljena v okviru fronte narodnega preporoda. Preosnovana vlada bo nadaljevala vse podvzete ukrepe na gospodarskem in socialnem področju. Predvsem bo skušala prilagodili gospodarsko politiko države vojnemu gospodarstvu v Evropi ter paralizirati vpliv vojne na notranje gospodarstvo. Kar se tiče zunanje politike Rumunije, bo ostala ista kal.or doslej in jo bo še nadalje vodil dosedanji zunanji minister Ga-fencu. kar pomeni, da bo strogo nevtralna v okviru dobrih odnosov s sosednimi državami. Nadalje bo vlada podvzela nove I ukrepe za povečanje obrambne moči dr-' žave ter bo stalno bedela nad njo.« Končno je ministrski predsednik pozval vse Rumune naj podpirajo preosnovano vlado pri njenem delu. V rumunskih političnih krogih poudarjajo, da se je pre-osnova vlade Tataresca nameravala prvotno izvršiti v večjem obsegu, tako da bi se pritegnile tudi stranke, ki doslej niso bile v vladni fronti narodnega preporoda. Ministrski predsednik Tatareseu, kakor tudi kralj Karol sta želela, da bi v vlado vstopili tudi zastopniki narodne kmečke stranke glede na dejstvo, da je njen vodja Mi-helake priznal sedanjo ustavo. Vse kaže, da je narodna kmečka stranka omejila svoje podpiranje vlade na pasivno zadržanje z ukinitvijo opozicijskega postopanja, ni pa še pristala na aktivno sodelovanje v okviru nove. vlade. nasvet | užnovzhodnim državam Rimske sodbe o strateškem in vojaškem položaju po nemškem vpadu v Belgijo in na Nizozemsko Rim, 12. maja Italijanski tisk nadaljuje z obširnim poročanjem v razvoju orjaškega spopada v Belgiji in na Nizozemskem.. Listi navajajo poročila obeh taboiw, ne prikrivajo pa svojih simpatij za Nemčijo, čepra vjim dajejo izraza zaenkrat bolj v naslovih kakor v komentarjih. Novi položaj, kakršen je bil v soboto zvečer, onzačuje >Lavoro Fascista« takc.ie: Dočim se vojski približujeta za gigantski udarec, se ie pričela temeljita borba med obema letalstvoma za gospostvo v zraku. Senat je včeraj z aklamacijo sprejel proračun ministrstva za vojsko, mornarico in letalstvo. v službenih krogih komentirajo poudarek v govoru državnega pod-tajnika za mornarico admirala Cavagnari-ja. da ima italijansko »nevojevanje« v sedanjem trenutku še svoi poseben pomen, vendar pa obenem naglašaio. da se ni ničesar spremenilo in da morata biti voina mornarica in obalna obramba vedno pripravljeni. Zato je tudi italijanska mornarica v največji oboroženi čuječnosti. Admiral Cavagnari je poudaril tudi velik pomen letalstva za pomorsko vojevanie, kar so pokazale izkušnje na Norveškem. Vsi italijanski listi podčrtavajo tudi njegove izjave o perturbaciiah. ki so jih iz- j zvali v pomorski trgovini blokadni ukrepi ; 2aveznikov. kar posebno čutijo sredozemske obmorske države, v prvi vrsti Italija. Ta odvisnost od geografskega, strateškega in gospodarskega položaia zahteva nujno spremembo. To je ponovna jasna aluzija na sredozemski spor. V poročilih iz Berlina soglašajo vsi poročevalci, da ie pričela Nemčija sedaj borbo na življenje in smrt. ker hoče to vojno čim prej končati. Tudi Ga.vda je v svojem uvodniku v »Giornalu d' Italia« zelo objektiven, zmeren in rezerviran. Z zadovoljstvom navaia londonski »Star«, ki poudarja, da se vej-na dobi ie na bojnem polju, kar doslei gotovo ni bila angleška teza. Imenovanje Churchilla za predsednika angleške vlade smatra za pričetek totalne vojne, brezobzirne in nepojmljive. Razume ss, piše Gay-da. da to imenovanje ne more pustiti mirne nobene države, ki je še nevtralna. V zvezi s tem navaia pariški »Temps«. članek Hoara Belishe v »Pariš Soiru« in iz francoskega zunanjega ministrstva izvirajoči članek »Tribune de Lausanne«. ki želo ustrahovati nevtralce in iih po/.ivaio na vojno proti Nemčiji odnosno priporočajo zaveznikom razširjenje vojne na nova področja, da bi se mogla napasti Nemčija z več strani. Ne da se zanikati, piše Gavda dalje, da bi mogla postati ta nova faza vojne odločilnega pomena. Francoske in angleške vojne sile so v glavnem še neprizadete. toda tudi odoor bo na nemški strani zelo velik. Nemci imajo tedaj tri glavne cilje: 1. Pritisk na zaveznike, da se bore z vsemi sredstvi na kopnem, na morju in v zraku. 2. Pritisk ra iužne obale Severnega morja, da si pridobe tam nova oporišča za letalske in pomorske napade proti Angliji 3. Ločitev An«1 i je od Francije. Prvo jasno sliko rezultatov te nove nemške iniciative in odmevov, ki jih bo izzvala, oa bo mogoče podati šele v par dneh. Tudi vsa poročila iz Pariza in Londona podčrtavajo rezervirano stališče Italije. Francoski tisk se omejuje na ugotovitev, da je stališče merodainih italijanskih krogov zelo mirno in rezervirano. Tudi angleški listi so glede Italije zelo vzdržni. »Ti- mes« piše. da prevladuje vtis. da Italiia v tem trenutku ne bo storila ničesar, v kolikor ne bi bili z druge strani izzvani za-pletljaii na Balkanu. Proti svojemu običaju navaja italijanski tisk tudi moskovska »Izvestja«. ki pišejo, da je London izbral neprimeren čas za obračunavanje na Sredozemskem moriu. Oficielno sovjetsko glasilo smatra položaj na tem osrednjem morju za neznosen tako za Anglijo, ki ciponira Italiji, kakor za Italijo, ki se čuti zapostavljena. Obe čakata na primeren trenutek, da spremnita ta položaj v svojo korist. »Izvestja« pišejo, da ni izključeno, da se bo Anglija odločila razširiti vojno na Balkan, da na ta način onemogoči nadaljnje dobave Nemčiji s tega področja. Več italijanskih listov poroča, da je Nemčija poslala balkanskim drža. am note. v katerih jim nujno priporoča, nai ne store ničesar in ne pristanejo na noben predlog. ki bi se mogel smatrati za opustitev dosedanje nevtralnosti. Beograjski po:oče-valec »Giornalu d' Italia« izraža zaskrbljenost, da bi sedanja borba na nož mogla ogroziti tudi južnovzliodno Evropo. Na vsak način smatra, da je najbolj pametno, če so tudi južnovahodne države pripravljene ter se ne puste iznenaditi od dogodkov, ker ni dvoma, da bo razvoj velikega obračunavanja na zapadu imel svoj odmev tudi na Balkanu. Edino Bolgarija ne kaže nobenega vznemirjenja Bolearski politični krogi so celo prepričani, da je nevarnost vojne na jugovzhodu odstranjena, ker so sedaj zavezniki preveč zaposleni na zapadu. Tudi medsebojno prehitevanje obeh vojujočih se taborov na Balkanu ni tako enostavno kakor na severozaoadu. ker so na jugovzhodu Evrope prizadeti tudi življenjski interesi Italije in Sovjetske Rusije. — Dr. O. A. Očitki francoskih listov Nemčiji Pariz, 13. maja. AA. (Havas). Listi primerjajo v svojih člankih nemška napada leta 1914 in 1940. »Journal« pravi v uvodniku: Nemčija leta 1940, ki je včeraj bombardirala odprto mesto Nancy, je kakor Nemčija iz leta 1914, vendar s to razliko, da je njen apetit večji, njen cinizem jasnejši, njene metode pa še bolj obsojanja vredne. List meni, da so sedaj ogrožena vsa nezaščitena mesta in vsi svobodni narodi in da na ramenih britanskega in francoskega imperija leži usoda sveta. List poudarja, da je nemški narod za vse to enako odgovoren kakor njegov režim. »Fi-garo« pravi, da sploh ne obstoji beseda, s katero bi se dalo izreči, kar Francozi čutijo spričo nemškega napada. To je narod brez obzirnosti, za katerega ne pomeni nobena stvar nič in za katerega je edini zakon njegov interes. »Jour« pravi, da se sedaj začenja totalna vojna in da se bodo že znali pogledati s sovražnikom v oči. Nahajamo se, pravi list, pred največjo bitko vseh časov, toda mi se tega ne bojimo, kajti zamah in širina odgovarjata našemu geniju. Po besedah generalisima Ga-mellina je Nemčija začela proti nam borbo na smrt. Mi bomo znali braniti svoje življenje. Naši kruji in ljudje Slavje na Aškerčevem domu Rimske Toplice, 13. maja Na Velikem širju pod vrhom mogočnega Kopitnika in Stražnika je bilo danes opoldne prisrčno kulturno in nacionalno slavje. Pred hišo, ki je postala rodbini pokojnega Mihe Aškerca, brata nesmrtnega pesnika »Balad in romanc«, novi dom, se je zbrala množica občinstva cd blizu in daleč, da prisostvuje odkritju spominske plošče, s katerim je akcijski odbor za re šitev Aškerčeve domačije v Ljubljani zaključil svoje delo. Dopoldanska vlaka sta pripeljala lepo število gostov iz ljubljanske smeri, a častno so bili zastopani Ce-Ijani, ki do neke mere po pravici štejejo Aškerca za svojega, saj je v njihovi sredi študiral gimnazijo in zečel zlagati pesmi. Uvodno besedo je spregovoril predsednik akcijskega odbora, bivši narodni poslanec Rajko Turk. iz Ljubljane, ki je izrekel iskreno zahvalo sodelujočim in darovalcem, na koncu pa je odkril spominsko ploščo na hiši. O pomenu Aškerčevega lite rarnega dela je spregovoril urednik »Ju tra« Mrzel iz Ljubljane, nato pa so razni govorniki prinesli pozdrave in čestitke nacionalnih in kulturnih organizacij. Med njimi so vžgale val odobravanja predvsem besede zastopnika »Soče«, nadzornika Ur-bančiča iz Ljubljane, ki se je ob Aškercu spomnil tudi usode »goriškega slavčka« in je v toplih, iskrenih besedah poveličeval njun spomin. Predsednik je najstarejšemu sinu Mihe Aškerca izročil tudi lepo spominsko knjigo, on pa se je zahvalil za počastitev in za dar. Pri slovesnosti je sodeloval pevski zbor »Sloge« pod vodstvom dirigenta Premelča iz Ljubljane, ki je dal razpoloženju še slovesnejšega poudarka. Prisebnost in pogum obvladata vsako nevarnost Inšpektor Franc Rožman upokojen Maribor, 13. maja Dne 2. t. m. je bil na podlagi upokojit-venega odloka razrešen službe inšpektor drž. žel. g. Franjo Rožman. Upokojen je bil v starosti 55 let v polnem zdravju. Z Rožmanom je zapu«til aktivno železniško službo eden izmed številnih slovenskih železniških uradnikov, ki jih je takratni državni poslanec na Dunaju dr. Miroslav Ploj s pomočjo tedanjega generalnega direktorja južne železnice Nesslerja, ki je 3il Francoz, spravil v službo južne železnice in ko so ob prevratu sestavljali močan kader slovenskih narodno-zavednih železničarjev ne samo v Sloveniji, ampak zlasti tudi na Hrvatskem, kjer ni ostalo ob razsulu bivše monarhije skoro nič zavednih narodnih železniških uslužbencev. Rožman je stopil v železniško slu?bo po maturi in odslužen ju vojaškega roka ob koncu J. 1907. Prvo mesto mu je bilo v Zalogu, odkoder je bil L 1909. premeščen v Spittal ob Milštetskem jezeru, kjer je ob priliki ljudskega štetja 1 1910 navedel slovenščino kot občevalni jezik in bil zato obenem s tovariši Jenkom Petkom in drugimi kaznovan 7 globo, z družabnim bojkotom zagrizenih tujerodcev in februarja leta 1911. tudi s premestit, na postajo Brezno-Ribnico. Toda občina, v kateri stoji ta postaja in ki je bila seveda takrat v rokah nadutih renegatov, se je takoj pritožila zoper namestitev »vindišarskega« uradnika in že ob koncu omenjenega leta je Rožman moral romati v Blumait pri Bolcanu. Septembra 1. 1912 je bil premeščen v Bistrico pri Rušah, septembra I. 1913 pa v Polj-čane, kjer je ostal do začetka voine. Takrat je bil že meseca avgusta 1. 1914. kljub oprostitvi železničarjev kot p. v. mobiliziran in je bil dvakrat na gališki fronti. Šele septembra 1. 1915. sc jc vrnil kot prometnik v Poljčane in jc ostal tam do marca 1. 1919., ko so ga poslali za šefa postaje Cmurcka v takrat nevtralni coni. Bil je tam prvi in doslej tudi zadnji slovenski šef te postaje. Ko smo sc po končani razmejitvi maja 1. 1919. morali umakniti iz Cmurcka, jc bil premeščen kot šef na postajo v Sevnici z nalogo, da organizira rar»-žirno službo. Aprila 1 1921. jc prevzel vodstvo postaje v Poljčanah. dne 26. maia 1. 1926. pa je bil premeščen v ljubljansko direkcijo kot transportni kontrolor s sedežem v Mariboru, po ukinitvi sedeža v Mariboru 11. aprila 1. 1939. pa je vršil kontro-lorsko službo v vsej Sloveniji iz Ljubljane. V službi je bil leto za letom odlično occnjen. V priznanje za odlično službo je dobil 1. 1930. red sv. Save V. razr., 1. 1937. pa red Jugoslovcnske krone V. razr. Ob odhodu iz službe mu je bilo dano ustno zagotovilo, da jc bil odličen uradnik, najboljši kontrolor in v vsakem oziru polna moč. Dobil je še posebej pism.-no pohvalo T . " . ■ ....." ' i' , ( • - • - - ' ♦ \ . ■ I 4 * Rožman ni nikdar skrival svojega odločne narodnega in naprednega prepričanja. Že kot prometnik v Poljčanah je pred svetovno vojno oživil podružnico CMD in ji je bil kot tajnik duša do mobilizacije leta 1914. Tudi je ustanovil tam podružnico zveze jugoslovenskih nacionalnih železni- čarjev in Čitalnico, kateri je bil ves čas svojega bivanja tamkaj predsednik. Ob prevratu jc ustanovil istotain Narodni svet. V Mariboru je ustanovil 1. 1933 kraj. odbor Jadranske straže železničarjev, ki šteje danes nad 1000 članov in ki mu je Rožman častni predsednik. Vrlemu nacionalnemu delavcu želimo, da bi dolgo, dolgo vrsto let v miru in zadovoljstvu užival zasluženi pokoj! Dolenjski kmetje so v stiski Premajhne mezde poljskih delavcev — Dobre živine primanjkuje Letošnja dolga zima nas je pri delu tako zamudila, da smo moraii, ko se je sneg staja!, prav pošteno prijeti na vseh.koncili in krajih. Zdaj je najhujša sila z* n u • in že malo laže dihamo. Zato je pa tudi nekaj časa za takšno pisanje, kakršno Vam ga danes pošiljam. Pri delu nas spremlja ves čas neprijetno občutje cb misli: kaj če bo treba vsak trenutek zamenjati motiko in plug s puško. Pogled se nam razbistri šele, ko se ustavi oko na cvetočem drevju in zelenih njivah, ki prinašajo upanje na boljšo žetev in lepšo bodočnost. Znano Vam je, da živimo na Dolenjskem najslabše mi, ki smo naseljeni v hribih pod Gorjanci. Tu je zemlja skopa, ker je je malo in je zorana nad skalovjem. Tukaj smo doma mali kmetje, ki živimo iz rok v usta. že zdavnaj smo morali začeti ku_ povati letos živež, posebno koruzo za kruh. Tudi posevka nam je primanjkovalo v ka-ščah in kleteh. Zato smo morali kupiti precej krompirja in koruze, seveda ob zadolžitvi. Od kod bi naj pač vzeli, ko pa ni nič za prodajo in nobenih drugih rednih dohodkov. šele v zadnjem času so se odprle neka. tere možnosti zaslužka, predvsem pri delih na veleposestvih in v lesu. Toda malo se zasluži. Tako imajo težaki pri Langeriu na Pogancah (okrog 200 ha zemlje) za celodnevno delo samo 10 dinarjev, in to ob la-Hni hrani. Isto je pri graščinskem posestvu v Birčni vasi. Ne mnogo na boljšam niso težaki, ki delajo pri podjetju v Ra_ dohi. (Neka zagrebška družba ima samo v katastrski občini Vini vasi pri Novem mestu 996 ha zemljišča, po večini gozda.) Za sajenje dreves in za čiščenje hoste so dobivali in še dobivajo 17 din za lOurno delo, in to ob lastni hrani. Ker so težaki doma po večini po dve uri daleč, opravijo dnevno poleg mezdnih ur še vsaj štiri ure hoje. Na boljšem so lesni vozniki in drugi gozdni delavci, ki lahko dosezajo v sedanji konjunkturi lesne trgovine malo boljše delovne in plačilne pogoje. Tudi prodajalcem bukovih drv (srečni tisti, ki jih niso morali posekati v preteklih letih) se je na. smejala sreča. Prodajajo sveža po 80. suha pa po 90 do 100 din. To je mnogo v primeri s 40 do 50 din. kakor je bila cena vsa pretekla leta in še pred nedavnim. čeprav so se cene nekaj dvignile tudi za živinorejske pridelke, nam je to malo koristilo. kajti živinorejo smo morali v hudih letih do skrajnosti omejiti. Cei"> pri. prizadejalo nas je to nenadno zvi.^anie ctn. Zadeva je namreč takšna, da smo ciii pri. siljeni prodati že v jeseni in kasneje precej živine, ker nismo imeli dovolj krme. F;o-dali smo še po nizki ceni. zdai pa moramo kupovati po občutno zvišani. Zato je pa v naših hlevih zdaj pretPžno mlada in slabot-nejša živina, ki je bila cenejša za n-jkup na do!g. Oblastva bi morala take razmere upo. števati in storiti primerne ukrene, da re no bi izrabljala stiska ubogega dolenjske, ga kmeta. Kolo, ki je terjalo že clve smrtm žrtvi Pomladi se je z ny'm ponesrečila hči, v nedeljo pa oče Zagorje. 13. maja V praznikih, kadar rudnik ne obratuje, se radi odpeljejo uslužbenci rudnika s svojimi kolesi v naravo izven revirja Tako se je včeraj odpeljala trojica s kolesi proti Trojanom. kjer se ie malo okrepčala v gostilni, potem pa so se odpeljali po nevarnem klancu navzdol proti Št Ožbaitu. Ko so vozili malo hitreje navzdol, je menda odpovedala zavora kolesa, na katerem sc je vozil France Romih. Nesrečnik jc z vso silo treščil na tla in obležal nezavesten. Njegova tovariša sta mu prihitela na pomoč in opazila hude poškodbe na pone-srečencevi glavi. Padec je moral biti si- len. saj mu je poleg drugega odbilo eno uho. Tovariša sta naglo naprosila gostilničarja Konjška iz Trojan, da je nezavestnega poškodovanca odpeljal z avtom v Ljubljano, kjer jc umrl. kakor je ponedeljsko »Jutro« žc na kratko poročalo. Za strašno nesrečo je kmalu zvedela Ro-mihova družina, ki stanuje v svoji novi hiši nad Toplicami Vsi pomilujejo družino. ki je zaradi nesreče s kolesom v teku enega leta izgubila kar dva člana. Pomladi sc je namreč smrtno ponesrečila njegova starejša hčerka, ki se jc vozila v bližini Kozinovega klanci Zda: pa se je s tem kolesom ponesrečil šc družinski oče. Ponarejalec Franc Majcen pod ključem Po zaslugi orožnikov iz Hodoša so ga našli v Skorbi, kjer je pri posestniku Tomaniču dalje ponarejal bankovce Ptuj, 13. maja V drugi polovici preteklega mesca so odkrili organi mestne policije v Mariboru dobro organizirano družbo ponarejalcev petstotakov. Tedaj so aretirali več krivcev, medte mko se je posrečilo glavnima krivcema Antonu Grašiču in Francu Majc-nu pobegniti. Za obema je bila razpisana tiralica, o čemer je »Jutro« že podrobno poročalo. V zadnjem času pa so se spet pojavili v prometu ponarejeni 5stotaki K i00-732, K 1100-132 in K 0507-132, vsi iz iste delavnice. Marsikateri neprevidneZ ima v posesti tak falzifikat. V noči na danes pa se je posrečilo aretirati glavnega krivca Franca Majcna. in sicer po zaslugi orožniške postaje iz Hodoša v Preltmurju. V vasi Hodošu se je namreč pojavil Josip Belec iz Gerlovcev pri Križevcih v ljutomerskem srezu, ki je že večkrat prišel navzkriž s kazenskim zakonom. Orožniki so postali pozorni nanj. Ko je Belec šel v šalovce, ga je zasledovala patrulja. Kmalu nato je v šalovcih pristopil k orožnikom neki trgovec m jim pokazal ponarejen bankovec za 500 din. Opisal je človeka, od katerega je bankovec dobil. Opis je popolnoma sličil Eelcu. Zato so orožniki Belca takoj aretirali in odvedli v občinski urad v šalovcih, kjer so ga zaslišali. Zanikal je vsako zvezo s ponarejalci, toda pri telesni preiskavi so našli pri njem sedem bankovcev po 500 din z obrazcem K 1100-132, torej prav take, kakršnega je oddal trgovcu. Pozneje se je javil še neki gostilničar, kateremu je Belec plačal pijačo s faJsifikatom. Pod težo teh dokazov je Belec priznal svoje dejanje in hkratu povedal da je prejel denar od Majcna. Izdal je tudi, da se i.Iajcen skriva pri posestniku Jakobu Tomaniču v Skorbi pri Ptuju in da tam tudi ponareja denar. Belec in Majcen sta imela tajen dogovor, odnosno znak, kdaj je Majcen doma. Če je bila na Tomaničevo hišo prislonjena lestev, potem je bilo to znamenje da ga ni doma. Zaradi tega so orožniki iz Hodoša spravili Belca v Ptuj in nato skupaj s ptujskimi orožniki obkolili Toman;čevo hišo v Skorbi. Na binkoštno nedeljo opolnoči so vdrli v hišo in našli Majcna spečega na slami v sobi. Malo začuden, vendar popolnoma miren je Majcen sprejel orožnike. Pri preiskavi so orožniki našli obilen plen. Izdelanih je imel 774 bankovcev po 500 din. kar bi predstavljalo vrednost 387.000 din. Poleg tega so zaplenili še mnogo dru-janje denarja, vendar niso našli ne kemikalij ne klišejev, čeprav je iz najdenih računov razvidno, da so bili ti kupljeni v Zagrebu na ime neke mariborske tiskarje. Orožniki so takoj aretirali Majcna, Belca in Tomaniča, a nadaljnja pre;skava bo najbrž odkrila še druge krivce. Hkratu bo tudi ugotovljeno, koliko bankovcev je bilo v zadnjem času spravljeno v promet. France Majcen, ki šteje 44 let, se je takoj, ko je bila v Mariboru odkrita pona-rejal?ka tolpa, nastanil v Skorbi, kjer je nadaljeval svoje zločinsko delo. Stanoval je v podstrešni sobici in je nikdar zapustil. Hrano mu je nosil posestnik Tomanič sam. Kje se potika njegov pajdaš GraSič. še ni znano. Upati je, da pride tudi ta kmalu pod ključ. Ljudje si to žele. da jim ne bo treba zmerom tako krčevito paziti na denar. Zagoneten uboj starega muzikanta Vse kaže, da ga je njegov spremljevalec v prepiru smrtno poškodoval Maribor, 13. maja Upokojeni železničar Ivan Korošec, star 64 let, je živel v Studencih pri Mariboru. Bil je znan muzikant na harmoniko. Zahajal je v razne mariborske in okoliške gostilne, kjer je spravljal goste v dobro voljo z igranjem poskočnih in veselih. Imel je tudi stalnega spremljevalca. Te dni pa so na RuSki cesti našli Ivana Korošca v rani uri vsega obli tega s krvjo in nezavestnega. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico, k jer so mu skušali zdravniki rešiti življenje, a je bilo vse zaman '*n je nesrečnik umrl za poškodbami. Imel je razbito lobanjo. I Mariborska policija je takoj začela po-; izvedovati. Dožnala je, da je Korošca, spremljevalec izginil neznano kam. Ta okolnost opravičuje sum. da je med Korošcem in njegovim spremljevalcem nastal prepir, v teku katerega je spremljevalec navalil na Korošca z nekim topim predmetom in mu prizadejal smrtne poškodbe. »Ena država, en narod, en kralj — in mnogo, mnogo svobode!« Dr. Janez Ev. Krek FILMSKI ROMAN IZ KRALJESTVA ČAROBNIH VISOKIH PLANIN! LJUBEZEN V PLANINAHKSO SLOGA? tei.227^ Po odrskem komadu »VRONI MAREITER«. Bajni posnetki čudovite alpmske narave, globoka pretresljiva vsebina in odlična igra sodelujočih, vse to ima na slehernega gledalca nepozaben vtis. V gl. vlogah: Magda Schneider - Rolf VVanka - Viktor Staal - Aneliese Uhlig - Paul Wegener. MMMBHOH Popolna dominikanska klasična gimnazija v Bohi na BpJču. »Narodne novinec v Zagrebu so objavile uiedbo o otvoritvi popolne dominikanske klasične gimnazije z realnimi paralelkaini v Bolu. Gimnazija ima pravico javnosti. * Nastop otroških pevskih zborov iz vse Hrvatske bo 2 junija v Zagrebu. Nastopilo bo nad 1000 otrok. Nastop in hkrati kongres otroških pevskih zborov, ki se začne 31. t. m., pripravlja ustanovitelj za_ grebškega otroškega pevskega zbora »Pro_ lječe« Slavko Modrijan. * Za sklad prof. dr. Pavla Grošlja so razen že imenovanih darovali: dr. Simon Dolar, gimn. dir. v p., 50; Schell Henrik, šol. upravitelj v Konjicah, 50; dr. Lotrič, advokat v Gornji Radgoni, 100; mr. ph. Fr. Minafik, lekarnar v Mariboru, 200; Ferdinand Seidl, prof. v p., Novo mesto, 150; Draga Lušicky-Medi^eva, Zagreb, 300; dr. Kremžar Maks, zdravnik v Domžalah, 100; dr. Radšel Franjo, specialist za pljučne bolezni. Maribor. 30; dr. Vidmar Roman, zdravnik, Hrastnik, 25; šašel Gregor, javni notar v Ljutomeru, 50; dr. Repič Franc, zdravnik v Planini pri Sevnici, 50; Falter Henrik. Jurklošter, 50; dr. Jurkovič Joso. dekan juridične fakultete, 100; dr. Ivan Eržen, Kranj, 100; dr. Mija Jernejčičeva, odvetnica v Ljuoljani, 50; Albert Sič, profesor, 50; dr. Jože Sekula, zdravnik v Mariboru, 20. Uprava Grošljevega sklada se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje in prosi novih prispevkov. * Prvo nagrado Zagrebškega zbora je dobila Zagrebčanka. V soboto dopoldne se je izvršilo žrebanje nagrad za obiskovalce Zagrebškega zbora. Pivo nagrado, motor, no kolo, je dobila Zagrebčanka Verica Mlinkova, drugo nagrado, prav tako motorno kolo, pa Zagrebčan Mate Kovačevič. Vsega je bilo razdeljeno 40 nagrad. * Popravi! V prilogi naše ponedeljske izdaje sta poleg več manjših napak, ki so v časopisih pač neizogibne, ostali tudi dve večji, ki kvarita smisel. V uvodu članka »Dva sovražnika v zrcalu drug drugega«, stoji, da je pismo o Parižanjh in Francozih napisal >->švedski« profesor, pravilno pa bi moralo biti »šleski«, kakor je to potem razvidno tudj iz članka samega. V »Malem leksikonu« je govora o slavnih enookih vojskovodjah, med njimi o vodji čeških husistov Janu Husu. Mišljen je bil seveda Jan žižka. * Tudi s ponedeljskn križanko se je tiskarski škrat včeraj prav nerodno poigral. V odstavku o vodoravnih oznakah so se po nesreči zaine.šale tri številke, ki jih danes dodajamo: 16. oblika glagola iti, 17. tujka za dobo. 19. oblika glagola ujeti. Ostali del odstavka je v redu, zaradi večje jasnosti pa nai ponovimo, da številka 24. pomeni loikalizem za hrenovko. Prosimo čitatelje in reševalce, da nam to pomoto oproste. * Gospodinjska pomočnica! Ali si že naročena na svoje strokovno glasilo, ki je najcenejši ženski list. Samo en dinar mesečno ali 12 din na leto pošlji na naslov: uprava Gospodinjske pomočnice v Ljubljani in dobila boš list, v katerem boš našla marsikaj poučnega za življenje. Tvoja služba ti ne dopušča, da bi hodila na zborovanja in predavanja. Da ne boš zaostala v izobrazbi, si naroči in čitaj list, ka te poučuje v tvojem strokovnem znanju in se bori za tvoje človečanske pravice. Vse- I bina 4. in 5. številke je: Pogled v delo organizacije. Debata o strokovni šoli. Za matere. Zveza gospodinjskih pomočnic. Sadovi ženske enakopravnosti v Angliji. Pisma naročnic. Kako pozdravljamo. Kuharski recepti. Naš zelenjadni vrt. Domoljubna povest. Sin Arhove Lenke in še kaj za kratek čas. * Franc Venturini: 10 moških zborov. Naš znani zborovodja in skladatelj Fran Venturini nam je izdal zbirko desetih moških zborov, in sicer: Uedinjena domovina, Zvezde žarijo pokojno. Deklica ti si jokala, Vsejal sem nageljne in rože. Pojdem na prejo. Lovska, še mnogo let. Voščilo, Oče naš in nagrobnico Usmili se. o Bog. Vse pesmi so ljubke, melodiozne, harmo-nizacija nič umetničena, ki ne presega nikjer meje. Iz teh pesmi je razvidno, da skladatelj prav dobro pozna sposobnosti naših pevskih zborov. To so pesmi, ki so prišle iz srca in bodo šle pevcem in poslušalcem do srca. Oblika je čedna, tisk jasen. Zbirko je izdal skladatelj, v samozaložbi in stane 20.— din. Mislim, da ne bo pevskega zbora brez te lične zbirke. -K. * žena je možu odsekala glavo. V eni izmed zadnjih noči je bil izvršen v Beja_ nini blizu Našic strašen zločin. Ugleden vaščan Valent Mrak se je okoli 22. ure vrnil domov s sestanka, na katerem so se bili dogovorili glede kandidatov za občinske volitve, in kmalu legel. Ko je zaspal, je njegova žena nenadno vstala, zgrabila težko sekiro, ki jo je bila skrila pod posteljo, in s krepkim zamahom možu dobesedno odsekala glavo. Ko so drugega dne zgodaj zjutraj nekateri vaščani prišli k Mrakovim, so našli umorjenega gospo_ daria, a njegove žene nikjer. Takoj so za_ sumili, da je morilka njegova žena. Zločin so prijavili sel jaški zaščiti, ki je zločinko našla na polju in jo izročila orožnikom. Seljaška zaščita je zločinko komaj ubranila pred ljudsko sodbo. Zakaj je moža ubila, še ni pojasnjeno Triie Mrakovi otroci so tedaj, ko je bil zločin odkrit, še spali. I? u— Binkoštni prazniki in število bir-niaiK-ev. Oba binkoštna praznika sta bila raznierno hladna in neprijazna. Vreme je bilo prav po tradiciji ledenih mož. Pankra-cij nam jo je zagodel na binkoštno nedeljo s silnim nalivom, grmenjem in bliskom, ponekod pa celo z debelo točo. Tako je na Orlem padala tako gosta toča. da je bila v petih minutah vsa zemlja pobeljena. Toča je neusmiljeno oklestila sadno drevje in uničila zlasti češnje, pa tudi zgodnjo povrtnino. V ponedeHek je bilo vreme za spoznanje boljše, vendar še zmerom hladno in neprijetno, kakor bi bili še vedno sredi marca, ne pa na pragu poletja. Not ko. Iz Celja c— »Ujež«, zabavno in duhovito Nuši-čevo veseloigro, uprizori šentjakobsko gledališče v tukajšnjem gledališču v nedeljo 19. t. m. ob 20. Igra je izvrstno pripravljena in bodo sodelovale prve moči odra. S to veseloigro so imeli šentjakobčani v Ljubljani nenavaden uspeh, saj so jo ponovili v eni sezoni tridesetkrat! Občinstvo, ki je vselej napolnilo dvorano, se je dobro zabavalo in nekajkrat pri odprti sceni prekinilo igro z navdušenim aplavzom. Za to prvo gostovanje šentjakobčanov je že zdaj veliko zanimanje. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Cene običajne dramske. e— Huda nesreča pri delu. Pri delu v apneniku v Pečovniku pri Celju se je ponesrečil v noči na binkoštni ponedeljek 31-Ictni kurjaški pomočnik Tomaž Kolar iz Zagrada. Zašel je med dva transportna vozička, ki sta ga stisnila in mu težko poškodovala prsni koš. Kolarja so prepcljalli z reševalnim avtomobilom v celjsko bol-šnico. e— Obupno dejanje. V Šedini pri Dram-Ijah se je odigrala na binkoštni ponedeljek zjutraj pretresljiva drama. Ko se je vrnil 36-letni ugledni posestnik Franc Mastnak od maše domov je vzel samokres in se ustrelil v desno sence Smrtno nevarno poškodovanega Mastnaka so prepeljali takoj v celjsko bolnišnico. Vzrok obupnega dejanja ni znan. e— Žrtve napadalca. V soboto je neki delavec v neki gostilni v Gaberju pri Celju v prepiru zabodel 26-letnega, v Celjski opekarni na Sp. Hudinji zaposlenega delavca Franja Pogorel ca z nožem v glavo in ga hudo poškodoval. Pogorelca so oddali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— Sprejmimo drage goste. Jutri v sredo prispejo s popoldanskim brzim vlakom ob 16.10 v Maribor ugledni hrvatski književniki, ki bodo nastopili jutri zvečer ob 20. s čitanjem svojih del v narodnem gledališču, in sicer v okviru prireditve III. umetnostnega tedna, ki je bili ta teden otvorjen. Ves zavedni Maribor se bo zgrnil jutri na postajo k svečanemu sprejemu dragih gostov. Zagrebški in mariborski kulturni stiki naj bodo primerna manifestacija naše nacionalne misli. Med zagrebškimi gosti bodo Vladimir Nazor, Tin Ujevič, dr. Ja-kovljevič, Cesaric, Tadjanovič, Kozarča-nin, Goran-Kovačič, Novak in Simič in Olinko Delorko. a— Pri svečanem sprejemu hrvatskih književnikov v sredo 15. t. m. bodo sodelovali tudi pevci. Vs: pevci moških zborov v Mariboru se zbero k sprejemu dragih gostov v sredo ob 15.45 na glavni postaji. a— Slikarska razstava v Sokolskem domu bo odprta do 25. maja. a— Matični pevski zbor je imel skupne vaje za slovenjcbistrišlci nastop v torek, sredo in petek. a— Tudi namiznega olja je začelo primanjkovati. Pravijo, da zaradi tega, da bo potem za 1.50 din do 2 din dražje kakor doslej. Vzroki so izven Maribora. » * € i i Y r U.; r ■-\jr\T' ■ ■i Ji' i f M l . * .>rentin je ostal sam. Križišče je bilo zapuščeno, tema črna kakor v rogu. Pri svetlobi leščerb, ki sta ju bila prižgala stražarja, si komaj razločil sramotišče, poleg katerega je štrlelo v nebo tramovje vešal. Mraz je bilo in Jakomin je drgetal. »Nu«, je dejal sam pri sebi, »ko so me privezovali. je zvonilo poldne. Izpostavljen bom če se prav spominjam, dvanajst ur. Torej me o polnoči odže-nejo nazaj v ječo, da tam počakam ure, ko me. spet privlečejo semkaj in obesijo ...« Zona ga je oblila. »Ta megla je mrzla kakor led«, je pomislil. »Rad bi. da bi bilo kmalu polnoči ... v celici me ne bo lako zeblo... A saj je vse eno... obesijo me za vrat, dokler smrt ne nastopi!... Takšen je torej konec moje poti, o don Luis' Tenorio, moj dobri gospodar! In vas ni tu, da bi mi še enkrat odkupili to ubogo življenje! Z Bogom torej, z Bogom, kakor pravi ta klatež, Bel-Argent. ki je sicer... čast komur čast... izvrsten poznavalec vin, zakaj kapljica. ki jo je prinesel, je bila imenitna ... Z Bogom, življenje, z Bogom, vino, zrak in svetlo soln-ce. z Bogom, zalo dekletce, ki si se mi pokazalo za kratek hip . .. baš toliko, da mi je zdaj hudo umreti... Z Bogom, Deniza___ Misleč na vse to in modrujoč o krivičnosti usode. si ubogi Jakomin Corentin ni mogel kaj, da ne bi bridko zajokal. Boji na Nizozemskem in v Belgiji <3 f \ Saarfcrvel j % ^ S pikčastimi črtami so na karti označeni utrjeni obrambni pasmi na Nizozemskem. Puščice kažejo smeri nemškega prodiranja, kolikor jih je mogoče posneti iz dosedanjih, nasprotujočih si poročil. — Vsekakor so Nemci na severu prve obrambne črte že prebili V Belgiji je vrisan Albertov prekop, ki veže morsko luko Anvers (Antwerpen) z reko Meusse (po nizozemsko Maas) in ob katerem se sedaj razvijajo ogorčene borbe. Ta prekop je bil dovršen šele pred par leti. pa ga zato na večini zemljevidov še ni videti. Blizu zliva Albertovega kanala in reke Maas je trdnjava Liege (nemško Liittich), o kateri poročajo Nemci, da so jo včeraj zavzele njihove čete aesaga ŠPORT Dva nastopa Hrvatov na Slovaškem Reprezentanca ZNP je v nedeljo In včeraj gostovala v Bratislavi in Žili ni in se bo vrnila z enim porazom in enim remisom Bratislava. 13. maja. Reprezentanca Zagreba je včeraj in danes odigrala na Slovaškem dve reprezentančni tekmi v katerih je proti precej močni eliti Bratislave izgubila z 0:3 današnja tekma v Žilini pa je ostala neodločena. Bratislava : Zagreb 3:0 (1:0) \a včerajšnji tekmi v Bratislavi je bilo okoli 5.000 gledalccv Vreme je bdo lepo. teren pa precej težak. Uvod tekme je potekal \ veliki premoči Zagrebčanov, toda napad ni zna! izkoristil mnogih ugodnih prilik, razen tega pa jc bi! domači vratar izvrsten. V 17 min. so domačini ki so igrali z vetrom, prišli do prvega zgoditka. V drugem delu igre so bili Slovaki še bolj v premoči in so v 14 min. dosegli še drugi gol, ki mu je pa precej kumoval tudi zagrebški branilec Gušič. V 42 min. je Bratislava slednjič spravila v mrežo še tretjo žogo in pri tem je ostalo do konca. Zagreb : Žilina 2 s 2 (2 s O) Današnja tekma med reprezentancama Zagreba in Žiline je ostala neodločena z 2:2 (2:0). Gole za Zagreb sta zabila Pav-letič in Bradaška. Na tekmi je bilo okoli 5.000 gledalcev. še o binkoštnem sporedu Kakor smo že objavili v ponedeljski izdaji našega lista, so bile glavni dogodek binkoštne nedelje tri tekme za državno ligo, v katerih so si priborili po dve točki BSK, Gradjanski in sarajevska Slavija. Posledica teh zmag je ta. da se je na čelo vseh šestih klubov dvignil BSK, naslednji dve častni mesti pa zavzemata Slavija in Hajduk. O beograjski tekmi smo mogli že včeraj objaviti nekatere podrobnosti, o ostalih dveh pa naj sledijo danes. Kako je Klo na tekmah v Zagrebu in Splitu Za gostovanje sarajevske Slavije proti Hašku, ki v zadnjih tekmah že ni pokazal posebne forme, v Zagrebu ni bilo velikega zanimanja in je prišlo na igrišče morda nekaj nad 1000 gledalcev. Hašk je igral zelo slabo, brze vsakega sistema in sploh tako, kakor bi ne spadal med finaliste za naslov našega prvaka v nogometu. Tudi Slavija ni bila posebno dobra, imela pa je v moštvu nekaj prav dobrih posameznikov, med katerimi omenjajo poročila oba branilca Zagorca in Pavliča in pa napadalca Rajliča in Salipura. Gol, ki jim je prinesel zmago, je padel v 44. minuti prvega polčasa po zaslugi Rajliča, njegov ekse-kutor pa je bil Tešanič z desnega krila, ki je s precej težke pozicije ukanil mladega Haškovega vratarja Cindriča. Tekmo je sodil madžarski sodnik Lan-tos, ki pa ni posebno ugajal. V Splitu je bila tekma med Hajdukom in Gradjanskim vse drugačen športni dogodek, kakor ona v Zagrebu. Na tekmo so prišle množice Spličanov in tudi okoličanov, precej pa je bilo tudi Zagrebčanov, ki so za praznike prišli na izlet na i Jadran. Računajo, da so imeli nad 5000 ! gledalcev. Gradjanski je to igro dobil sigurno in prepričevalno, ker je bil po splošnem znanju in telmičnih vrlinah mnogo boljši od Hajduka. Hajdukovci so v tej i igri močno razočarali in niso pokazali niti 1 sledu one borbenosti, s katero so se pred dobrim mesecem dni lotili in tudi zmagali nad tem moštvom Gradjanskega. Najslabši del so imeli domačini v napadu. Oba gola sta dala Wolfl pred odmorom, potem pa Lešnik v 17. minuti drugega polčasa. Hajduk je imel pozneje prisojeno še enajstmetrovko, ki pa jo je Lemešič streljal tako, da jo je Glaser lahko ubranil, tako da Hajdukovci niso prišli niti do častnega gola. Tudi to tekmo je sodil madžarski sodnik Rubint iz Budimpešte, ki pa tudi ni bil v vseh pogledih na višku. Atleti so dobili novo vodstvo V nedeljo dopoldne se je v prostorih Srbske atletske zveze v Beogradu nadaljeval občni zbor Atletskega saveza kraljevine Jugoslavije, ki je bil — kakor znano — svoječasno v Zagrebu prekinjen po posredovanju oblastvenega zastopnika. Takoj po otvoritvi občnega zbora so bile odposlane razne pozdravne brzojavke, nate pa se je začela precej dolgotrajna razprava o novih pravilih. Po njih bo med drugim sedež saveza vsake dve leti na sedežu druge narodne atletske zveze. Prvi sedež atletskega saveza bo v Beogradu. Po končani razpravi so bila pravila sprejeta soglasno, nato pa je bil pri volitvah izvoljen za predsednika maršal dvora g. Boško Čolak-Antic. Razen njega so prišli v novo upravo: kot podpredsednik dr. Voja Jova-novič, Veljko Ugrinič. Danilo Sancin, kot tehnični referent, Ljuba Simič, kot tajnik Kosta Ninkovič in kot blagajnik Šipatov-ski. Občni zbor se je nadaljeval še popoldne in so bila na dnevnem redu razna tehnična in organizacijska vprašanja, ki so jih vsa rešili enoglasno. Glede na to lahko računamo in upravičeno upamo, da bo odslej v tej naši vrhovni športni zvezi polagoma le zavladal red in bo naš atletski šport krenil v boljšo bodočnost. Teniški dvoboj med Italijo in Madžarsko V soboto popoldne so se v Budimpešti začele teniške tekme za podunavski pokal med Italijo in Madžarsko. Do vključno nedelje sta bila odigrana dva singla in double, po katerih vodi Italija z 2:1. Podrobni rezultati so bili: Romanoni (I) : Szentpetery 4:6, 6:4, 7:5, 6:3; Asboth : Cu-celli 6:1, 1:6, 4:6, 6:4, 6:3; Del Bello—Cu-celli : Szigety—Gabory 4:6, 6:4, 6:3. Italijani bodo po končanem turnirju v Budimpešti takoj odpotovali v Zagreb, kjer morejo konec tega tedna v enaki konkurenci nastopiti proti našim. Spored je razdeljen tako, da bodo v petek in nedeljo igrali po dva singla, v soboto pa double. ker se te tekme odigravajo po enakem sistemu kakor one za Davisov pokal. * PRVENSTVENE TEKME SK MURA : ISSK MARIBOR NI BILO. V nedeljo 12. t m. bi morala biti v Mariboru prvenstvena tekma med SK Muro in ISSK Mariborom. Tekmo pa je SK Mara odpovedala, in sicer iz razloga, ker je SNZ določila tekmo za pol 16. in sicer kljub temu, da je Mura zaprosila, da bi se tekma pričela že ob 13.30, ker Murašem ne bi bilo mogoče, da bi se še isti dan vrnili domov. Zaradi tega je bila Mura prisiljena, da je to važno prvenstveno tekmo prepustila ISSK Mariboru brez borbe. Finci neumorni v športu Član mednarodnega olimpijskega odbora za Finsko konzul Ernest Krogius je obvestil našega člana mednarodnega olimpijskega odbora dr. Bučarja v Zagrebu, da se je finski olimpijski odbor dokončno odrekel organizaciji letošnjih olimpijskih iger v Helsinkih. Značilno je, da je medtem od 16 držav prispel odgovor, da letos sploh ne morejo nastopiti na olimpijski športni prireditvi. Vse zgradbe, ki so bile pripravljene za olimpijske potrebe, bodo prepuščene za stanovanja beguncem po vojni, vsi fondi pa, ki so jih zbrali za finansira-nje olimpiade, bodo šli v korist najbolj potrebnih bojevnikov. Kljub vsemu temu pa finski olimpijski odbor še zmerom razmišlja, da bi morda jeseni, če bodo razmere dopuščale, izvedel v Helsinkih vse-sportni finski teden, pri čemer upa, da bi tako prireditev obiskali mnogi aktivni športniki in športni delavci iz Evrope in tudi izven nje. Zdi se pa, da so te nade iz dneva v dan manjše... Nove znamke Balkanske zveze Dne 27. maja izide nova serija naših poštnih znamk. Izdane bodo kot spomin na ustanovitev Balkanske zveze. Serija bo obsegala dve vrednosti, in sicer po 3 in 4 din. Znamka po S din bo namenjena za pošiljke v poštnem prometu med državami Balkanskega sporazuma, znamka za 4 din pa za poštni promet z ostalo tujino. Na znamkah bo zgoraj najprej grb naše države, potem grb Grčije, v drugi vrsti pred / m/voAi ] SONCA SVETLOB? ^a o&čutCjiv teint.. rizcl-sr ot dofiotnjenje dedovanja Orizol-kreme ii Vas je gotovo vedno zadevo (ji(a / . V VSEH SPECIALNIH TRGOVINAH- grb Rumunije poleg njega pa turški grb. Vsak grb bo imel spodaj napis svoje države v francoskem jeziku. Znamke bodo izdelane v formatu 33 krat 28 mm v knji-gotisku. Izdane bodo pole po 100 kosov. Napis Jugoslavija v zgornjem delu znamke bo v eni navpični vrsti z latinico, v drugi oa s cirilico. Tako bomo torej imeii prav za prav štiri različne znamke. V spodnjem delu bo napis »Entente Balkanique« v' latinici. Znamka po 3 din bo svetlo sinja, po 4 din pa svetlo-sinja. S to serijo se bodo lahko frankirale vse poštne pošiljke. Znamke bodo v prometu od 27. maja 1940 do 26. maja 1941. izgubile pa bodo svojo veljavnost mesec dni po tem roku. Neprodane znamke bodo uničene. Naklada še ni znana verjetno pa ne bo presegala 300.000 kosov vsake vrste. KSILOLITNI TLAK je edini sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske in tovarniške prostore. Izdeluje ga .MATERIAL" trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK, Ljubljana — Tjrrševa cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL MALI OGLASI CENE ALIM OGLASOM Po 5« par u> besedo, Din S.— davka ea von* oglas ln eakraLuo pn ftojbtno Din 8.— za ftlfro ali dajanje naslovov plalajo oni Id tečejo •lužb. Najmanj« znesek ca enkratne objavo oglatta IMn 12__. Dopisi (n ie.nltve h zaraAonajo po Dto Z*— u vsako besedo, Din S,— davka ca vBak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje oaslorvov. Najmanj« znesek za enkratno objavo oglasa Din SO.__ Vsi ostali oglasi se zaratanajo po Dia L— za besedo. Din 3 - davka ca vsak oglas to enkratno pristojbino Dto 6.— za ftlfro ali dajanje oaslovorv Najmanj« znesek n enkratno objavo oflaaa Din Službo dobi p Kapital tteseda I din davek 3 din. k:aijeve igi e- s: je tudi v naših dneh na svojem posestvu v Tupeloiu v Mississipiju omislil šahovnico ogromnih dimenzij. Je največjo na svetu in obrnem na prostem. Mister Gooctlet. kakor se imenuje mož. v lepih dneh. kakršnih je v njegovi deželi dosti, ni hotel šahirati med štirimi stenami, temveč je hotel to svoje najljubše opravilo opravljati na prostem in ga združiti z gibanjem. Na veliki trati pred svojo vilo je dal napraviti ogromno šahovnico, ki ji črna polja predstavljajo kvadratne ruše. bela i>a mramome plošče. To šahovnico obdaja širok betonski pas. Med tem ko so vrtnarji in zidarji pripravljali to igrišče, so spretni rezljači izdelali ogromne šahovske like po vzorcu majhne slonokoščene igre za časa Henrika IV. Te figure so zaščitene zoper vlago s slonokoščeno :n temnordečo barvo, so pa obenem razmeroma tako lahke, da iih igrači lahko brez truda dvignejo ter predstav-viio tja. kamor si želijo. Kaznovana Kspovcdovalka bodečnosti »Frankfurter Zeitung poroča v pouk in svarilo marsikomu vest, da je bila v Mo-nakovem neka tamošnja napovedovalke bodočnosti obsojena na daljšo ječo. kasneje pa bo morala za ves čas vojne v koncentracijsko taborišče. Vražariea je neke-du vojaku prerokovala zelo neugodne stvari o poteku in izidu vojne. Mož je razširjen naznanil napovedovalko, ki je dobil* sedaj plačilo za svojo klepetavo vidov i t ost Prorokovala je namreč popoln poraz Nemčije. , Vojni htttrš" za mobilizira sie Anglež;« Je Učenci neke pariške srednje šole so se obrnili na Churchilla s pismom in ga naprosili, naj jim pomaga, da bodo lahko postali botri nekoliko mobiliziranim Angležinjam. Dečki nameravajo pisati členom ženske sekcije britanske vojske pisma pohvalne jn prijateljske vsebine obetajo pa ženskim vojakom tudi razne darove, kakor dišave pudre in nogavice. Ti dečki, ki so podpisali pismo na Churchilla, so sinovi senatorjev in poslancev ter sin predstavnika maroškega sultana v Parizu Pristanišče v Aleksandriji Zvezda, priljubljeno shajališče upokojencev Dejanska žrtev za bližnjega Cirkus Maksimus se cibnovi Gojitev svilodov za padala i V starem gradu Lullingstoneu \ grofiji j Kentski goji petdeset strokovni .kov tri in j pol milijona sviloprejk. Lastnica gradu, la-i dy Hart Dykeova. je Izjavila, da se izde-i luje tu svila za padala in da are za ta na-j men letno 175.000 ka mu rovih listov. Navzlic tej ogromni količini ki me pripravijo gosenice letno svile samo za 600 padal. Vsaki dve leti se doma vzrejene živali po-nožijo za 100.000 novih sviloprejk. ki jih uvažajo iz Marseillea zdaj zbrane angleške in francoske vojne ladje so Diamanti in vojna Okrasje za dolarske princese Tudi diamanti so važni v moderni vojni, tako važni, da je Anglija uvedla strogo nadzorstvo njihovega izvoza iz afriških kolonij. Znano pa je. da izvira 95 odstotkov vseh neobdelanih diamantov iz Južne Afrike, ostalih 5 odstotkov, ki jih pridobivajo v Braziliji, nima skoraj nobene uloge. V vojni uporabljajo diamante v prvi vrsti zavoljo njih izredne trdote. Ta njihova lastnost omogoča rezanje in brušenje stekla ter vsakovrstnega kamenja. Nekih preciznih priprav, zlasti takšnih, ki jih j ! uporabljajo za "letala, bi brez diamantov ! sploh ne mogli izdelati. Najpomembnejši kujpec za diamante so v mirnem času Ze-dinjene države, ki uvažajo letno za 35 milijonov dolarjev tega dragega kamna. Pre-j delujejo ga večinoma sloviti draguljarji 1 Pete avenije v Ne-.v Yorku. a uspehe je vi-| deti potem v ložah Metropolitanske opere j ter v odličnih kopališčih Kalifornije in FIo-! ride na vratovih in rokah dolarskih ter filmskih princes. Vozne olajšave članov SPD Pij vožnjah na državnih železnicah uživajo planinci oOodstotni popust, ako potujejo v skupinah najmanj štirih članov. Ta ugodnost pride v poštev tudi ob delavnikih in na vseh osebnih vlakih, na orzih vlakih pa, ako znaša razdalja nad 50 km. Članska izkaznica mora biti za tekoče leto overovljena od dotične podružnice SPD. ki preskrbi tudi žig železniške uprave. Za vsako smer vožnje je potrebna še posebna objava, ki jo izda društvena pisarna Slovenskega planinskega društva. Pri vožnjah na naoiju uživajo planinci popuste rta pomikih Dubrovačke in Jadranske plovidbe, in sicer 25odstotni po-pust, ako potujejo v skupinah petih članov. Zetska plovidba pa je odobrila planincem 50ctrik po imenu V/il-der k Euttericku in mu deja*. da vprašujejo ženske na deželi po tnk^oih vzorcih za svoje obleke. Eutte; ick se i-1 takoj spravil tudi na to delo. Takšen je bil začetek in Butteriekovo podjetje je potem hitro ras1 o. že letn 1S67. se je mož preselil v Ne\v York, a Wilder. ki je stopil v njegovo tvrdko. je kmalu imel sijajen domislek. Dejal je. da bi bilo treba vzorce spraviti med ljudi s kakšnim modnim časopisom. Leta 1869. je tak časopis pod imenom »Metropolitan- tudi izšel. Leta 1871. so listi o njem pisali, da je pravi modni bazar in da rešuje veiiko socialno vpiašanje. List >Buffalo Dai!y Curier« je celo menil, da bo izdelovanje oblek po vzorcih ženske tako zaposlilo, da jih bo minilo veselje »za zlagane bogove volilne pravice«. List se je zmotil, toda Američanke, ki so se dalje neutrudno borile za svojo enakopravnost, so tedaj letno kupile po pet milijonov krojnih vzorcev. Nazadovanje prebi* valstva v Franciji Belgijski list "Gazette de Charleroi« piše zeio pesimistično o populacijskem pro-b' mu na Francoskem. Pravi, da bo Francija čez 20 let, če bo imela še nadalje le toliko rojstev kakor doslej, štela komaj še C0 milijonov ljudi. Italija bo dotlej narasla na 55 milijonov. S tem se bo ravnotežje med velikimi sredozemskimi silami seveda prekucnilo. V dvajsetih letih bo razmerje med prebivalstvom na Francoskem in v Italiji skoraj 1 : 2. Nesreča s tekočim železom V škodovih delavnicah v Plznju so štirje delavci vlivali tekoče železo v kalup. Pri tem po vsem videzu niso ravnali dovolj previdno, kajti žareča kovina je nenadno brizgnila in zadela vse štiri može. Med tem ko so trije odnesli le lažje rane. je četrtega po obrazu tako ožgalo. da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Zdravniki s-? hoje. da bo izgubil eno oko. VSAK DAN ENA Med vsemi valčki, ki jih je zložil Franc Lehar. manjka tisti, o katerem je sloviti skladatelj sam prepričan, da je bil njegov najboljši Ta valček se je izgubil na tragikomičen način. Lehar se je sprehajal po gozdu pri Ischlu, ko ga je nenadno obšla melodija prelepega valčka, posnemajoča ptičje žvrgo-lenje. Dan je bil vroč. Skladatelj je snel ovratnik in ga nosil v rokah. Nič ni bilo naravnejše. nego da je note novega valčka zapisal na belo, poškrobijeno platno. Toda nenadna nevihta je končala njegovo delo. Ves moker je prihitel domov in odložil dragoceni ovratnik na mizo. Potem so prišli važni posli. Pozabil je na valček in ovratnik in ko se je naslednji dan spomnil na njiju, je bilo že prepozno: sobarica je bila ovratnik že izročila perici, Lehar-jev najboljši valček je postal žrtev vode in mila. Nikoli več se skladatelj ni mogel spomniti njegove melodije — VSAK DAN ENA »Kaj je to? Ali prav vidim, da si to ti, o katerem so mi pripovedovali, da je umrl in da so ga pokopali?!« In kaj vidim jaz? Da si to tL ki se nisi niti potrudil k mojemu pogrebu!« (»Lektyr*» Urejuje Davorin t va vi jen — izcUja ta konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — 2& Narodno tiskarno d. Kot uakarnarja Frao Je ran — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. Poslednje vesti: Italija tik Vsak dan protiSrancoske m protiangleške demonstracije — ©stra časopisja kampanja Rim, 13. maja. br. (O. A.) V tukajšnjih mednarodnih krogih gledajo z naraščajočo zaskrbljenostjo na silen odmev, ki ga je v Italiji izzvala objava poročila šefa oddelka za vojno gospodarstvo v zunanjem ministrstvu predsedniku Mussoliniju o »neznosni blokadni politiki zaveznikov«, ki žali ugled in čast ter ogroža življenjske interese italijanskega naroda. Ves italijanski tisk je objavil to sporočilo z ogromnim poudarkom, ki izzveni kakor napoved nadaljnjih ukrepov proti zaveznikom. V Rimu niso redki oni, ki smatrajo, da bo »piratstvo zaveznikov«, kakor se izraža službeno poročilo, izhodna točka za vstop Italije v vojno na strani Nemčije, kar s*' mnogim zdi že zelo blizn. Vsi današnji uvodniki brez izjeme naglasa io, da čast 1 balkanskem trgu. Interes Rima je obva- Po vsem Rimu so raztreseni protizavez-niški letaki. Besedilo je vedno isto: citati zadnjih govorov Chamberlaina, iz katerih se izvajajo dokazi za poraz zaveznikov. Naslovi so različni in hudo naperjeni proti zaveznikom, ki da so že sploh izgubili vojno. Zdi se, da se merodajni italijanski krogi strinjajo z nemško tozo, da je rcba vojno končati z velikim napadom do jeseni. O jugoslovenskih odmevih pereča samo beograjski poročevalec »Gjcrnala d'I-talia« pod naslovom »Razumevanje v Beogradu«. Poročevalec naglasa, da kažejo v Beogradu polno razumevanje za to, da sc italijanska trgovina, ki ji zavezniki de-lajo tolike težave, sedaj še bclj razvija na in suverene pravice Italije kot velesile ne ilovol jujejo več, da se tako brezobzirno postopa t njenimi trgovskimi ladjami. Skupno so zaverniki po italijanskih uradnih podatkih oškodovali 857 italijanskih ladij in jim prizadejali miljardno škodo. Na ta način so zavezniki skušali razširiti blokado tudi na Italijo, ki se mora proti njej boriti ravno tako, kakor Nemčija ob njeni strani. Dr. Gayda dokazuje v izredno ostrem uvodniku, da zavezniška blokada nima nič skupnega s pomorsko vojno po mednarodnem pravu, žo osem mesecev Francija in Anglija, ki sta hoteli računati na italijansko prijateljstvo, vodita proti Italiji "tiho in zahrbtno vojno. Zavezniška kontrola v italijanskih 'ukah in na odprtem morju je postala že prava gospodarska špijonaža. zelo nevarna za vse italijansko gospodarstvo. Kontrola pošto, zlasti pa diplomatske, predstavlja politično in vojaško špijonažo, ki je ni mogočo voč trpeti brez največje škode za italijanske nacio-nalnp interese. V enakom duhu oišojo tudi vsi drugi italijanski listi: Italijanski interesi so prizadeti, a to je bilo vedno ono, kar se je označevalo za povod italijanske intervon-ci je. Danos so bile po vsej Italiji velike demonstracije faš'stieno mladine oroti blokadni politiki zaveznikov. Povsod ie mladina zahtevala vstop Italije v vojno. Največjo pozornost jo izzvalo dejstvo, da vsi italijanski listi obširno poročajo o toh demonstracijah, kar doslej ni bil ohi-čaj. Sodelovali so ponekod tudi funkcionarji fašistične stranke, kar daio demonstracijam šo posebno ros^n značaj. V Rimu so bile demonstraeiio donoldne na kor-7.u in po ostalih srlavnih ulicah. Domon-strant*. so poskušali prodreti do angleškega in francoskega poslaništva, kar pa jim nI uspelo, kor so poslaništvi čuvali močni oddelki karabinorjov in vojske. Podobne demonstracije so bile v Bariju, Florenci. Bolosrni. Neaplju in po številnih drugih mestih. Povsod so mečno zastraženi kon-zu'ati zaveznikov. Pozornost je vzbudila objava, da je Mussolini dal dvoma armijsldma poveljnikoma v prisotnosti maršala Grazianijn, načolnika sreneralneira štaba, nalog, naj do skrajnosti pospešita utrditev tako zva-no »lil-.torske obrambne črto« ob francoski moji. Tudi generalni tajnik fašistična stranke minister Moti jo v svojem današnjem govoru v Turinu aludiral na možnost bližnje vojne rekoč, da je prepričan, da bo Turin mod prvimi mesti tudi v najtežjih trenutkih manifestiral vojne tradicije piemontskega naroda, ko bo potrebno. rovati mir na jugovzhodu Evrope. Jugo-siovenska javnost ima tem večje razumevanje za stališče Italije, ker Jugoslavija tudi sama trpi zaradi zavezniške kontrole. AtTSipi Kairo. 13. maja. s. (Reuter.) Angleška in egiptska vojska sta zavzeli položaje za obrambo za primer nevarnosti ob meji Libije. Uradno javljajo, da je to samo varnostni ukrep in da jc bil podvzet zaradi nesigurnega položaja v Sredozemlju. Vojaški guverner v zapadnih egiptskih puščavah je dobil nalog, da evakuira civilno prebivalstvo s predelov v bližini libij_ ske meje, kjer koli bi to smatral za po_ trebno. Italijanski poslanik pti Malaar paši Kairo, 13. maja. br. (Havas.) Italijanski poslanik v Kairu Mazzolini je na poziv svoje vlade odpotoval v Rim. kjer bo poročal o položaju v Egiptu ter dobil nova nova navodila. Pred svojim odhodom je bil italijanski poslanik sprejet pri predsedniku egiptske vlade Mahar paši, ki je ostal z njim v dolgem razgovoru. na Pariz, 13. maja. br. (Havas). Francoski veleposlanik v Madridu maršal Pctain je dobil od španske Vlade ponovno zagotovilo, da hoče Španija ostati v sedanjem mednarodnem spopadu strogo nevtralna. Znano je tudi, da je šef španskega generalnega štaba general Vigo sporočil generalu Francu, da španska vojska še ni sposobna, da bi posegla v razvoj vojnih dogodkov, ker je po državljanski vojni izčrpana in jo je treba docela reorganizirati in na novo opremiti. Madrad, 13 maia A A. Poslanika Belgije in Nizozemske v Madridu sta obvestila zunanje ministrstvo, da sta Bdgija in Nizozemska v vojnem stanju i Nemčijo. S tcin v zvezi je general Franco izdal uradno poročilo, v katerem naglasa striktno nevtralnost Španije v tem spopadu Madrid, 13. maja. AA. (Havas). Italijanski poslanik v Madridu Gambera je odpotoval v Rim na sestanek z italijanskim zunanjim ministrom. Situacijsko poročil© Renterjevega psmievalca — Nem-šl«;i padalsi v drugih obiska h London, 13. maja. AA. (Reuter.) Podobni dopisnik agencije Reuter, kj se nahaja pri britanskih četah v Belgiji, poroča : Britanske čete vedo, kakšen pomen imajo operacije v Belgiji. Po načrtu, ki je bil narejen za slučaj, da bi bila Belgija napadena od Nemčije, so šle britanske čete Belgiji na pomoč, če Belgiji še ni bila izkazana tolikšna pornoč, ki bi bila enaka nemškim četam, je treba vedeti, da nadaljuje Velika Britanija s pošiljanjem oja-čenj. Nemci so v celem samo na enem mestu prebili belgijsko utrjeno črto. Pri teh operacijah so imeli ogromne žrtve. Dalje pravi posebni dopisnik Reuterja, da se je v bojih izkazala sposobnost zavezniških letalcev. Sijajna organizacija armade, ki prodira skozi Belgijo proti nemškim četam, zasluži vso pohvalo. Tudi danes so Nemci na več mestih, daleč za britanskimi in francoskimi četami, spustili svoje padalce, ki so bili različno oblečeni. Večino od njih so ujeli ali pa pobili. Padalci nosijo včasih britanske a!j druge zavezniške uniforme, a tudi uniforme poštarjev, policajev aii pa navadnih civilistov, včasih pa so oblečeni cclo v ženske obleke. Tu gre za padalsko moštvo, ki je dobro izvežbano za hitro akcijo in za napade. Francosko veeeraa poročiSo Pariz, 13. maja. br. (Havas). Francosko vrhovno poveljstvo je zvečer izdalo naslednje poročilo: Nemci so tudi danes v Belgiji in na Nizozemskem nadaljevali svoje silovite napade. Na Nizozemskem se jim je posrečilo prodreti zlasti južno od Maase. V Belgiji je protinapad francoskih tankov-skih oddelkov prizadejal sovražniku velike izgube. Najhujši je bil nemški napad v Ardenih, kjer so nekoliko napredovali. Francoska konjenica je njihovo prodiranje zaustavila in se nato umaknila na Maaso, ki jo je sovražnik dosegel. Nemci pritiskajo močno na Longeville, vendar pa je bil njihov napad odbit. Prav tako so bili odbiti nemški napadi med Mozolo in Posaarjem. Na Renu ni bilo r.ič posebnega. Zavezniško letalstvo nadaljuje svojo akcijo ter podpira operacije vojske in ovira napredovanje nemških kolon. V letalskih borbah je bilo sestreljenih zopet den. mnogo sovražnih letal. Za našo fronto so sovražne letalske akcije povzročile le neznatno škodo. Spopad tankov pri Tongresu Berlin, 13. maja. AA. (DNB). Z mero-dojne vojaške strani se objavlja: V okolišu jugozapadno Tcngresa so se nemški oddelki tankov in blindiranih avtomobilov spopadli z oddelki sovražnih oklopnih avtomobilov in te oddelke s pomočjo zrako-plovstva odbili. Pcspešena izdelava orožja London, 13. maja. br. (Reuter). Predsednik angleške vlade Churchill je danes izjavil novinarjem, da bo prva velika dolžnost nove angleške vlade ta. da v čim krajšem času stopnjuje na največjo mero izdelovanje orožja in streliva. Čeprav ima Anglija iz zacrnje dobe tako velike mncž.ne orežja kakor ga v zgodovini še ni imela, je vendar potrebno, da se stopnjuje zmogljivost oboroževalne industrije do viška in da se zaloge povečajo v toliko, da v nobenem primeru ne bi meglo orožja pi imanjkovati. Sodba glasila sovjetske vojske Moskva, 13. maja. br. (DNB). »Krasnaja Zvezda«, glasilo rdeče armade, objavlja podroben pregled vojaških dogodkov na zapadu. Pri tem ugotavlja, da so se začeli dogodki razvijati z bliskovito naglico. List naglasa strategično važnost Holandije za napad na angleško obalo. Holandska je važno oporišče za direktne vojne operacije proti Angliji, zlasti proti angleški vzhodni obali. List se bavi tudi z novim načinom vojskovanja s padalci, ki se ga Nem ci sedaj prvič poslužujejo v večjem obsegu. Dogodki bodo pokazali, ali je to sredstvo uspešno za zavojevan.je sovražnega ozemlja ,ali pa se bo izkazalo za neuspešen manever. Belgijski begunci v F«ci]i Pariz, 13. maja. s. (Reuter). Po železnicah in cestah je dospelo danes v Pariz večje število belgijskih in holandskih beguncev, po večini žensk, otrok in starčkov. Poslani bodo v razne dele Francije. V Franciji je bilo pripravljeno vse potrebno za nastanitev 800.000 beguncev iz Belgije in Nizozemske, ki jih v kratkem pričakujejo. Od snoči prihajajo na pariško severno postajo neprestano novi vlaki z belgijskimi begunci, ki jih sprejemajo francoske strežnice. Vlaki prihajajo z velikimi zamudami. Begunci pripovedujejo, da so zračni napadi v Bruslju tako pogosti, da se ni vedelo, ali pomenijo signali začetek ali konec alarma. Begunci pripovedujejo tudi o prisrčnem sprejemu, ki so ga doživele francoske in angleške čete v Belgiji. Ogromno število belgijskih beguncev potuje ikozi Pariz v notranjost Francije. Holandski begunci v Angliji London, 13. maja. s. (Reuter). V Anglijo so dospeli sedaj prvi holandski begunci. Zasilno bodo nastanjeni v šolah in drugih javnih poslopjih, kakor tudi na športnih igriščih. je bila ladja »Kampanija«, ki je zadela na mine in se potopila, transporna ladja, ki je prevažala nemške čete, katere so sc vračale iz Osla. Bila je potopljena še ena nemška ladja, ki pa so jo pozneje potegnili na obalo. Vpck31c rezervistov na Madžarskem Budimpešta, 13. maja. br. (MTI). Po odloku vojnega ministra so bili pozvani pod orožie rezervisti 2. in 8. madžarske armi-je, ki se morajo takoj javiti pri svojih polkih. Ti dve armiji sta razmeščeni ob ovaški meji. Na merodajnem mestu izjavljajo, da ta ukrep ni v zvezi z mednarodnim položajem, marveč da so bili ti rezervisti vpoklicani zgolj na vežbe. »Ena država, en narod, en kralj — in mnego, mnego svobode!« Dr. Janez Ev. Krek Slav je na Aškerčevem domu Rimske Toplice, 13. maja Na Velikem širju pod vrhom mogočnega KopiUiika in Stražnika je bilo danes opoldne prisrčno kulturno in nacionalno slavje. Pred hišo, ki je postala rodbini pokojnega Mihe Aškerca, brata nesmrtnega pesnika :Ealad in romanc«, novi dem, se je zbrala množ.ca občinstva cd blizu in daleč, da prisostvuje odkritju spominske plošče, s katerim je akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije v Ljubljani zaključil svoje delo. Dopoldanska vlaka sta pripeljala lepo število gostov iz ljubljanske smeri, a častno so bdi zastopani Celjani, ki do neke mere po pravici štejejo Aškerca za svojega, saj je v njihovi sredi študiral gimnazijo m začel zlagati posmi. Uvodno besedo je spregovoril predsednik akcijskega o-bora, bivši narodni pos!an:-c Rajko Turk. iz Ljubljane, ki je izrekel iskreno zahvalo sodelujočem in darovalcem, na keneu pa je o.lkril spominsko ploščo na hiši. O pomenu Aškerčevega literarnega dela je spregovoril urednik »Jutra« Mrzel iz Ljubljane, nato pa so razni govorniki prinesli pozdrave m čestitke nacionalnih in kulturnih organizacij. Med njimi so vžgale val odobravanja predvsem besede zastopnika ?Soče«, nadzornika Ur-bančiča iz Ljubljane, ki se je ob Aškercu spomnil tudi usode »goriškega slavčka« in je v toplih, iskrenih besedah poveličeval njun spomin. Predsednik je najstarejšemu sinu Mihe Aškerca izročil tudi lepo spominsko knjigo, on pa se je zahvalil za počastitev in za dar. Pri slovesnosti je sodeloval pevski zbor >Sloge« pod vodstvom dirigenta Piemelča iz Ljubljane, ki je dal razpoloženju še slovesnejšega poudarka. Dolenjski kmetfe so v stiski Premajhne mezde poljskih delavcev — Bsbre živine primanjkuje G ros €saky se žetsi Budimpešta, 13 maja. AA. (MTI). Zunanji minister grof Csaky je danes odpotoval v Gradec, kjer se bo 15. poročil z grofico Marijo Chorinsky. Njegova zaročenka je po rodu Madžarka. Njena mati je hčerka pokojnega grofa Szechenyja, ki je b;l nekoč veleposlanik Avstro-Ogrske v Eeiiinu. Letošnja dolga zima nas jc pri delu tako zamudila, da smo moraii, ko se je sneg staja!, prav poiteno prijeti na vseh koncin in krajih. Zdaj je najhujša sila za n'i in že malo laže dihamo. Zato je pa tudi nekaj časa za takšno pisanje, kakršno Vam ga danes pošiljam. Pri delu nas spremlja ves čas neprijetno občutje cb misii: kaj če bo treba vsak trenutek zamenjati motiko in plug s puško. Pogled se nam razbistri šele, ko se ustavi oko na cvetočem drevju in zelenih njivah, ki prinašajo upanje na boljšo žetev in lepšo bodočnost. Znano Vam je, da živimo na Dolenjskem najslabše mi, ki smo naseljeni v hribih pod Gorjanci. Tu .ie zemlja skopa, ker je je malo in je zorana nad skalovjem. Tukaj smo doma mali kmetje, ki živimo iz rok v usta. že zdavnaj smo morali začeti ku_ povati letos živež, posebno koruzo za kruh. Tudi posevka nam je primanjkovalo v ka-ščah in kleteh. Zato smo morali kupiti precej krompirja in koruze, seveda ob zadolžitvi. Od kod hi naj pač vzeli, ko pa nI nič za prodajo in nobenih drugih rednih dohodkov. šele v zadnjem času so se odprle neka. tere možnosti zaslužka, predvsem pri delih na veleposestvih in v lesu. Toda malo se zasluži. Tako imajo težaki pri Langerju na Pogancah (okrog 200 ha zemlje) za celodnevno delo samo 10 dinariev, in to ob lastni hrani. Isto je pri graščinskem posestvu v Birčni vasi. Ne mnogo na boljšam niso težaki, ki delajo pri podjetju v Ra_ dehi. (Neka zagrebška družba ima samo v katastrski občini Vini vasi pri Novem mestu 093 ha zemljišča, po večini gozda.) Za sajenje dreves in za čiščenje hoste so dobivali in še dobivajo 17 din za lOurno delo, in to ob lastni hrani. Ker so težaki doma po večini po dve uri daleč, opravijo dnevno poleg mezdnih ur še vsaj štiri ure hoje. Na boljšem so lesni vozniki in drugi gozdni delavci, ki lahko dosezajo v sedanji konjunkturi lesne trgovine malo boljše delovne in plačilne pogoje. Tudi prodajalcem bukovih drv (srečni tisti, ki jih niso morali posekati v preteklih letih) se je na_ smejala sreča. Prodajajo sveža po 80, suha pa po 90 do 100 din. To je mnogo v primeri s 40 do 50 din, kakor je bila cena vsa pretekla leta in še pred nedavnim. Čeprav so se cene nekaj dvignile tudi za živinorejske pridelke, nam je to malo koristilo, kajti živinorejo smo morali v hudih letih do skrajnosti omejiti. Ceio pri. prizadejalo nas je to nenadno zvijanje cen. Zadeva je namreč takšna, da smo čili pri_ siljeni prodati že v jeseni in kasneje precej živine, ker nismo imeli dovolj krme. F;o-dali smo še po nizki ceni, zdai pa moramo kupovati po občutno zvišani. Zato je pa v naših hlevih zdaj pretežno mlada in slabot-nejša živina, ki je bila cenejša za nakup na dolg. Oblastva bi morala take razmere upo_ števati in storiti primerne ukrepe, da re ne bi izrabljala stiska ubogega dolenjske, ga kmeta. m m&rju London, 13. maja. s. (Reuter). Odkar je bila izvršena nemška invazija v Belgijo in Nizozemsko, se močne edinice angleške vojne mornarice stalno udejstvujejo ob belgijski in holandski obali kljub ponovnim bombnim napadom nemških letal. Mornarica, ki podpira operacije zavezniške vojske na kopnem, je bombardirala točke, na katerih se je izkrcal sovražnik, ter je evakuirala iz teh predelov civilno prebivalstvo in ga prepeljala v Anglijo. Berlin, 13. maja. AA. (DNB). Križarki razreda »Scuthampton«, ki sta bili po današnjem poročilu nemške vrhovne komande potopljeni na nizozemski obali, imata po a. 100 ton in brzino 32.5 morskih milj. Oboroženi sta bili z 12 topovi 15 cm in 8 topovi 10.2 cm. Razen tega je imela vsaka križarka po 3 letala in po 700 mož posadke. Berlin, 13. maja. AA. (DNB.) Z mero-dajne nemške strani se doznava, da je nemško letalstvo včeraj potopilo še druge štiri neprijateljske ladje. En rušjlec in ena transportna ladja sta se potopila neposredno potem, ko sta bila v polno zadeta, dve drugi transportni ladji pa sta se potopih zaradi požara, ki so ga povzročile bombe. Amsterdam, 13. maja. s. (Reuter). Holandski potniški parnik »Yan Renteleer« (4500 ton) se je sinoči potopil, ko je zapuščal luko Iimunijden. Zadel je na nemško mino. 5 oseb izmed 150 potnikov in članov posadke se je smrtno ponesrečilo. Med njimi je tudi kapitan. Stockholm, 13. maja. AA. (Havas.) List »Aftenbladed« poroča iz MalmSja, da Kolo, ki je terjalo že dve smrtni žrtvi Pomladi se je z ny!m ponesrečila hči, v nedeljo pa oče Zagorje, 13. maja V praznikih, kadar rudnik ne obratuje, se radi odpeljejo uslužbenci rudnika s svojimi kolesi v naravo izven revirja Tako se je včeraj odpelja'a trojica s kolesi proti Trojanom kjer sc ie malo okrepčala v gostilni, potem pa so se odpeljali po nevarnem klancu navzdol pran Št Ožbaltu. Ko so vozili malo hitreje navzdol, je menda odpovedala zavora ko'esa. na katerem sc je vozil France Romih Nesrečnik je z vso silo treščil na tla in obležal nezavesten Njegova tovariša sta mu prihitela na pomoč in opazila hude poškodbe na ponesrečencev] glavi Padec je moral biti si- len. saj mu je po!eg drugega odbito eno uho. Tovariša sta naglo naprosila gostilničarja Konjška iz Trojan, da jc nezavestnega poškodovanca odpeljal z avtom v Ljubljano, kicr jc umrl, kakor je ponedcljsko »Jutro« že na kratko poročalo. Za strašno nesrečo jc kmalu zvedela Ro« mihova družina ki stanuje v svoji novi hiši nad Toplicami. Vsi pomilujejo družino, ki jc zaradi nesreče s kolesom v teku enega leta izgubila kar dva člana. Pomladi se jc namreč smrtno ponesrečila njegova starejša hčerka, ki se jc vozila v bližini Kozinovega klanca Zda: pa se je a tem kolesom p< nesreči! še družinski oče. Ponarefalec Franc Majcen pod ključem Po zaslugi orožnikov iz Hodoša so ga nalli v Skorbi, kjer je pri posestniku Tomamču dalje ponarejal bankovce S2K9 arsk Ptuj, 13. maja V drugI polovici preteklega mesca so odkrili organi mestne policije v Mariboru dobro organizirano družbo ponarejalcev petstotakov. Tedaj so aretirali več krivcev, medte mko se je posrečilo glavnima krivcema Antonu Grašiču in Francu Majc-nu pobegniti. Za obema je bila razpisana tiralica, o čemer je »Jutro« že podrobno poročalo. V zadnjem času pa so se spet pojavili v prometu ponarejeni Sstotaki K VOO-732, K 1100-132 in K 0507-132, vsi iz iste delavnice. Marsikateri neprevidnež ima v posesti tak falzifikat. za ©finr nž@¥anie Amerike Nauki iz evropske vojne — Argentinski predlog za spremembo nevtralnosti v ^nevojskovanje" Washington, 13. maja. s. (Ass. Press). Tajnik predsednika Roosevelta Early je sporočil danes novinarjem, da bo predsednik Rocsevelt še tekom tega tedna predložil kongresu v odobritev nove kredite za obrambo Zedinjenih držav. Early je dejal, da se Roosevelt še ni odločil, kel ko naj bi ti novi krediti znašali. Vsota bo določena na konferencah, ki jih bo imel Roosevelt s svojimi svetovalci prihodnje dni. Prva taka konferenca, na kateri so bili navzoči zastopniki vojnega in finančnega ministrstva, se je vršila v Beli hiši že danes. Washington, 13. maja. AA. (Havas). Iz krogov ameriške vlade se doznava, da je videti iz poročila ameriškega vojnega ministra, ki ga je minister podal Rooseveltu, da se mora glede na sedanje dogodke v Evropi okrepiti mobilna obrambna sila Amerike, da zavaruje zapadno hemisfero na vseh ogroženih točkah in da se pospeši proizvajanje municije. Zato se smatra v tukajšnjih uradnih krogih, da je že izdelan zakonski načrt za naknadne kredite za vojsko in mornarico. Smatra se, da bo ta j-akonski načrt predložen senatu že ta te- Washington, 13. maja. s. (Ass. Press). Argentinski zunanji minister je stavil sinoči predlog, naj bi ameriške države opustile svoj položaj nevtralnih držav in ga spremenile v položaj nevojujočih se držav. V ameriških političnih krogih v Washing-tonu ta predlog odklanjajo. Predvsem pripominjajo, da bi bilo tako stališče v nasprotju z ameriškim nevtral-nostnim zakonom. Poleg tega pa po mnenju merodajnih ameriških državnikov mednarodni zakoni ne priznajo položaja nevojujočih se držav, temveč poznajo samo vojujoče se in nevtralne države. Za enkrat tudi ne vidijo verjetnosti, da bi Zedinjene države spremenile svoj zakon o nevtralnosti. Predlog urugvajske vlade Montevideo, 13. maja br Urugvajska vlada je poslala vsem 21 članicam paname-riške Unije poziv, da se skliče konferenca vseh teh držav, na kateri naj se ugotovi, kakšne mere bi bile potrebne, da se sedanji evropski konflikt ne prenese tudi v Ameriko. V noči na danes pa ee je posrečilo aretirati glavnega krivca Franca Majcna. in sicer po zaslugi orožniške postaje iz Hodoša v Prekmurju. V vasi Hodošu se je namreč pojavil Josip Belec iz Gerlovcev pri Križevcih v ljutomerskem srezu, ki je že večkrat pričel navzkriž s kazenskim zakonom. Orožniki so postali pozorni nanj. Ko je Belec šel v šalovce, ga je zasledovala patrulja. Kmalu nato je v Salovcih pristopil k orožnikom neki trgovec m jim pokazal ponarejen bankovec za 500 din. Opisal je človeka- od katerega je bankovec dobil. Opis Je popolnoma sličil Belcu. Zato so orožniki Belca takoj aretirali in odvedli v občinski urad v šalovcih, kjer so ga zaslišali. Zanikal je vsako zvezo s ponarejalel, toda pri telesni preiskavi so našli pri njem sedem bankovcev po 5C0 din z obrazcem K 1100-132. torej prav take, kakršnega je oddal trgovcu. Pozneje se ja javil še neki gostilničar, kateremu je Belec plačal pijačo s falsifikatom. Ped težo teh dokazov je Belec priznal svoje dejanje in hkratu povedal da je prejel denar od Majcna. Izdal je tudi, da se ].Iajcen skriva pri posestniku Jakobu Tomaniču v Skorbi pri Ptuju in da tam tudi ponareja denar. Belec in Majcen sta imela tajen dogovor, odnosno znak. kdaj je Majcen doma. če je bila na Tomaničevo hišo prislonjena lestev, potem je bilo to znamenje da ga ni doma. Zaradi tega so orožniki iz Hodoša spravili Belca v Ptuj in nato skupaj s ptujskimi orožniki obkolili Tomaničevo lušo v Skorbi. Na binkoštno nedeljo opo'noči so vdrli v hišo in našli Majcna spečega na slami v sobi. Malo začuden, vendar popolnoma miren je Majcen sprejel orožnike. Pri preiskavi so orožniki našli ob;len plen. Izdelanih je imel 774 bankovcev po 500 din, kar bi predstavljalo vrednost 387.000 din. Poleg tega so zaplenili še mnogo dru-janje denarja, vendar niso našli na kemikalij ne klišejev, čeprav je iz najdenih računov razvidno, da so bili ti kupljeni v Zagrebu na ime neke mariborske tiskarne. Orožniki so takoj aretirali Majcna, Belca in Tomaniča, a nadaljnja preiskava bo najbrž odkrila še druge krivce. Hkratu bo tudi ugotovljeno- ko'iko bankovcev je bilo v zadnjem času spravljeno v vromet. France Majcen, ki šteje 44 let, se je takoj, ko je bila v Mariboru odkrita pana-rejal?ka tolpa, nastanil v Skorbi, kjer je nadaljeval svoje zločinsko delo. Stanoval je v podstrešni sobici in je nikdar zapustil. Hrano mu je nosil posestnik Tomanifi sam. Kje se potika njegov pajdajš Grašič. še ni znn.no. Upati je, da pride tudi ta kmalu ped ključ. ! "':.\ie si to žele. da jim, ne bo treba z:.ie.c,u iako krčevito paz sloga! Po odrskem komadu »VRONI MAREITER«. Bajni posnetki čudovite alpinske narave, globoka pretresljiva vsebina in odlična igra sodelujočih, vse to ima na slehernega gledalca nepozaben vtis. V gl. vlogah: Magda Schneider - Rolf VVanka - Viktor Staal - Aneliese Uhlig - Paul VVegener. * Popolna dominikanska klasična gimnazija v Bolu na Eruču. »Narodne novine« v Zagrebu so objavile uredbo o otvoritvi popolne dominikanske klasične gimnazije z realnimi paralelkami v Bolu. Gimnazija ima pravico javnosti. » Nastop otroških pevskih zborov iz vse Hrvatske bo 2. junija v Zagrebu. Nastopilo bo nad 1000 otrok. Nastop in hkrati kongres otroških pevskih zborov, ki se začne 31. t. m., pripravlja ustanovitelj za_ grebškega otroškega pevskega zbora »Pro_ lječe« Slavko Modrijan. * Za sklad prof. dr. Pavla Grošlja so razen že imenovanih darovali: di. Simon Dolar, gimn. dir. v p., 50; Schell Henrik, šol. upravitelj v Konjicah, 50; dr. Lotrič, advokat v Gornji Radgoni, 100; rar. ph. Fr. Minarik, lekarnar v Mariboru, 200; Ferdinand Seidl, prof. v p., Novo mesto, 150; Draga Lušicky-Medičeva, Zagreb, 300; dr. Kremžar Maks, zdravnik v Domžalah, 100; dr. Radšel Franjo, specialist za pljučne bolezni, Maribor, 30; dr. Vidmar Roman, zdravnik, Hrastnik, 25; šašel Gregor, javni notar v Ljutomeru, 50; dr. Repič Franc, zdravnik v Planini pri Sevnici, 50; Falter Henrik, Jurkiošter, 50; dr. Jurkovič Joso, dekan juridične fakultete, 100; dr. Ivan Eržen, Kranj, 100; dr. Mija Jernejčičeva, odvetnica v Ljuoljani, 50; Albert Sič, profesor, 50; dr. Jože Sekula, zdravnik v Mariboru, 20. Uprava Grošljevega sklada se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje in prosi novih prispevkov. * Prvo nagrado Zagrebškega zbora je dobila Zagrebčanka. V soboto dopoldne se je Izvršilo žrebanje nagrad za obiskovalce Zagrebškega zbora. Prvo nagrado, motor, no kolo, je dobila Zagrebčanka Verica Mlinkova, drugo nagrado, prav tako motorno kolo, pa Zagrebčan Mate Kovačevič. Vsega je bilo razdeljeno 40 nagrad. * Popravi! V prilogi naše ponedeljske izdaje sta poleg več manjših napak, ki so v časopisih pač neizogibne, ostali tudi dve večji, ki kvarita smisel. V uvodu članka »Dva sovražnika v zrcalu clrug drugega«, stoji, da je pismo o Parižanjh in Francozih napisal »švedski« profesor, pravilno pa bi moralo biti »šleski«, kakor je to potem razvidno tudi iz članka samega. V »Malem leksikonu« je govora o slavnih enookih vojskovodjah, med njimi o vodji čeških husistov Janu Husu. Mišljen je bil seveda Jan Žižka. * Tudi s ponedeljska križanko se je tiskarski škrat včeraj prav nerodno poigrat. V odstavku o vodoravnih oznakah so se po nesreči zamešale tri številke, ki jih danes dodajamo: 16. oblika glagola iti, 17. tujka za dobo, 19. oblika glagola ujeti. Ostali del odstavka je v redu, zaradi večje jasnosti pa naj ponovimo, da številka 24. pomeni lokalizem za hrenovko. Prosimo čitatelje in reševalce, da nam to pomoto oproste. * Gospodinjska pomočnica! Ali si že naročena na svoie strokovno glasilo, ki je najcenejši ženski list. Samo en dinar mesečno ali 12 din na leto pošlji na naslov: uprava Gospodinjske pomočnice v Ljubljani in dobila boš list, v katerem boš našla marsikaj poučnega za življenje. Tvoja služba ti ne dopušča, da bi hodila na zborovanja in predavanja. Da ne boš zaostala v izobrazbi, si naroči in čitaj list, ka te poučuje v tvojem strokovnem znanju in se bori za tvoje človečanske pravice. Vsebina 4. in 5. številke je: Pogled v delo organizacije. Debata o strokovni šoli. Za matere. Zveza gospodinjskih pomočnic. Sadovi ženske enakopravnosti v Angliji. Pisma naročnic. Kako pozdravljamo. Kuharski recepti Naš zelenjadni vrt. Domoljubna povest, Sin Arhove Lenke in še kaj za kratek čas. * Franc Venturini: 10 moških zborov. Naš znani zborovodja in skladatelj Fran Venturini nam je izdal zbirko desetih moških zborov, in sicer: Uedinjena domovina. Zvezde žarijo pokojno, Deklica ti si jokala, Vsejal sem nageljne in rože, Pojclem na prejo, Lovska, še mnogo let, Voščilo, Oče naš in nagrobnico Usmili se, o Bop". Vse pesmi so ljubke, melodiozne, harmo-nizacija nič umetničena, ki ne presega nikjer meje. Iz teh pesmi je razvidno, da skladatelj prav dobro pozna sposobnosti naših pevskih zborov. To so pesmi, ki so prišle iz srca in bodo šle pevcem in poslušalcem do srca. Oblika je čedna, tisk jasen. Zbirko je izdal skladatelj, v samozaložbi in stane 20.— din. Mislim, da ne bo pevskega zbora brez te lične zbirke. -K. * žena je možu odsekala glavo. V eni izmed zadnjih noči je bil izvršen v Beja. nini blizu Našic strašen zločin. Ugleden vaščan Valent Mrak se je okoli 22. ure vrnil domov s sestanka, na katerem so se bili dogovorili glede kandidatov za občinske volitve, in kmalu legel. Ko je zaspal, je njegova žena nenadno vstala, zgrabila težko sekiro, ki jo je bila skrila pod posteljo. in s krepkim zamahom možu dobesedno odsekala glavo Ko so drugega dne zgodai zjutraj nekateri vaščani prišli k Mrakovim, so našli umorjenega gospo, darja. a njegove žene nikjer. Takoj so za. sumili, da je morilka njegova žena. Zločin ao prijavili seljaški zaščiti, ki je zločinko našla na polju in jo izročila orožnikom. Seljaška zaščita je zločinko komaj ubranila pred ljudsko sodbo. Znkai ie moža ubfla. še ni pojasnjeno Triic Mrakovi otroci so tedaj, ko je bil zločin odkrit, še spali. IT u— Binkoštni prazniki in število bir-manoev. Oba binkoštna praznika sta bila razmerno hladna in neprijazna Vreme je bilo prav po tradiciji ledenih mož. Pankra-cij nam jo je zagodel na bjnkoštno nedeljo s silnim nalivom, grmenjem in bliskom, ponekod pa celo z debelo točo. Tako je na Orlem padala tako gosta toča, da je bila v petih minutah vsa zemlja pobeljena. Toča je neusmiljeno oklestila sadno drevje in uničila zlasti češnje, pa tudi zgodnjo povrLniao V porcJ ip bilo vreme za spoznanje boljše, vendar še zmerom hladno in neprijetno, kakor bi bili še vedno sredi oarca, ne pa na pragu poletia, No, ko Dodo ti trije svetci in pa še mokra Soiija za nami, se lahko nadejamo lepšega in toplejšega vremena. — Pri birmi je bilo letos v stolnici 2373 otrok, in sicer skoro večina že v nedeljo. Največji naval je bil v nedeljo dopoldne, ko je škof birmal 1621 otrok. Popoldne jih je birmal 525, a v ponedeljek samo 227. Posebej velja omeniti, da je trgovec g. Olup s Starega trga sam botroval 11 dečkom, ki jih je tudi oblekel. Pač redek primer plemenitosti v današnjih resnih časih! u— Glavni odbor akad. starešinskega društva »Jadran« bo imel redno sejo danes 14. t. m. u— Nov grob. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Vaclav Hofman, posestnik iz Jaromera na češkem. Pogieb bo v sredo ob 15. Blag mu spomin, žalujočim soža-Ije! u— Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice bo imel redne vaje ob torkih in četrtkih ob 20. Tudi drevi bo redna pevska vaja vsega mešanega zbora. u— Hubadova župa JPS v Ljubljani poziva včlanjene zbore, da vrnejo pravilno izpolnjene kartoteke in odgovore na zadnjo okrožnico št. 18 z dne 20. letošnjega aprila najkasneje do sobote tekočega tedna, ko odpošlje župna uprava vse priloge s poročilom savezu v Beogradu. c— »Ujež«, zabavno in duhovito Nuši-čevo veseloigro, uprizori šentjakobsko gledališče v tukajšnjem gledališču v nedeljo 19. t. m. ob 20. Igra je izvrstno pripravljena in bodo sodelovale prve moči odra. S to veseloigro so imeli šentjakobčani v Ljubljani nenavaden uspeh, saj so jo ponovili v eni sezoni tridesetkrat! Občinstvo, ki je vselej napolnilo dvorano, se je dobro zabavalo in nekajkrat pri odprti sceni prekinilo igro z navdušenim aplavzom. Za to prvo gostovanje šentjakobčanov je že zdaj veliko zanimanj'. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Cene običajne dramske. e— Huda nesreča pri delu Pri delu v apneniku v Pečovniku pri Celju se je ponesrečil v noč; na binkoštni ponedeljek 31-letni kurjaški pomočnik Tomaž Kolar iz Zagrada. Zašel je med dva transportna vozička, ki sta ga stisnila in mu težko poškodovala prsni koš. Kolarja so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bol-šnico. e— Obupno dejanje V Šedini pri Dram-Ijah se jč od;grala na binkoštni ponedeljek zjutraj pretresljiva drama Ko se je vrnil 36-Ietni ugledni posestnik Franc Mastnak od maše domov je vzel samokres in se ustrelil v desno sence Smrtno nevarno poškodovanega Mastnak a so prepeljali takoj v celjsko boliršnico. Vzrok obupnega dejanja ni znan. e— Žrtve napadalca. V soboto je neki delavec v neki gostilni v Gaberju pri Celju v prepiru zabodel 26-Ietncga. v Celjski opekarni na Sp Hudmji zaposlenega delavca Franja Pogorelca z nožem v glavo in ga hudo poškodoval Pogorelca so oddali v celjsko bolnišnico. iSSS Sprejmimo drage goste Jutri v sredo prispejo s popoldanskim brzim vlakom ob 16.10 v Maribor ugledni hrvatski književniki, ki bodo nastopili jutri zvečer ob 20. s čitanjem svojih del v narodnem gledališču, in sicer v okviru prireditve III. umetnostnega tedna, ki je bil ta teden otvorjen. Ves zavedni Maribor se bo zgrnil jutri na postajo k svečanemu sprejemu dragih gostov. Zagrebški in mariborski kulturni stiki naj bodo primerna manifestacija naše nacionalne misli. Med zagrebškimi gosti bodo Vladimir Nazor. Tin Ujevič. dr. Ja-kovljevič, Cesaric, Tadjanovič, Kozarča-nin, Goran-Kovačič, Novak in S mič in Olinko Delorko. a— Pri svečanem sprejemu hrvatskih književnikov v sredo 13. t m bodo sodelovali tudi pevci. Vs pevci moških zborov v Mariboru se zbero k spre temu dragih gostov v sredo ob 15.45 na glavni postaji. a— Slikarska razstava v Sokolskem domu bo odprta do 25. maja. a— Matični pevski zbor je imel skupne vaje za siovenjebistriški nastop v torek, sredo in petek. a— Tudi namiznega olja je začelo primanjkovati. Pravijo, da zaradi tega. da bo potem za 1.50 din do 2 din dražje kakor doslej. Vzroki so izven Maribora. * ~ J V V t. 7" ' H ( * i- , ,<> — * . J -c,---... L J ic i a— Uscdna nevarnost za naše gozdove. V zadnjem času padajo po naših obmejnih gozdovih drevesa kar na veliko, če pojde v tem tempu naprej, se lahko zgodi, da bo čez leta konec naših lepih gozdov. Treba bo misliti na to, kako omejiti ta pojav ki služi le trenutnim špekulacijam. a— V Košakih je tekla kri in so se slišali streli. Zaradi malenkostnega povoda so se zgrabili v Košakih že nekoliko vinjeni fantje. Slišali so se streli, v rokah fantov so se pojavili noži. Sredi gneče in borbe je obležal s štirimi vbodi 28-letni Žagar Martin Štok. Prepeljali so ga v bolnišnico. Orožniki poizvedujejo za krivci. Tudi v Spodnjem Radvanju so se spoprijeli fantje. Z ranjeno levico se je zgrudil na bojišču 18-letni Alfred Erbežnik. a— Ne mešaj bencina s petrolejem. Kakor znano, si pomagajo na deželi ljudje zaradi pomanjkanja petroileja na ta način, da mešajo petrolej in bencin. Zaradi tega je bilo že več nesreč. Zdaj je postala žrtev tudi 25-iletna Julijana Ogrinčeva od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. Petrolejka je eksplodirala, drobci stekia so Ogrin-čevo poškodovali, tako da se je morala zateči v bolnišnico. a— Pozor na kolesa. Vlakovodnii Mihaelu Hermanu so odpeljali kolo znamke »Bril-lant« z evidenčno števillko 2=129175, tekstilnemu tehniku Reneju Lupincu iz Krče-vine so odpeljali kolo znamke »Styria« z evid. štev, 2=11069, dijaku Milanu Gom- baču pa kolo znamke »Gloria«. Našli pa so kolo znamke »Ideal« z evid. štev. 2=23779. Lastnik ga dobi na policiji. Iz Hrastnika h— Za rešitev Aškerčeve domačije se je nabral tudi v Hrastniku lop znesek 1300 din. Prispevali so k zbirki vsi sloji, tako tudi neha te n delavci. llrastmčani so se to pot res pra- lepo odzvali klicu naprednih Ljubljančanov. h— Pri Glasbenem društvu je nastalo po odhodu učitelja g. čandra iz Hrastnika nekako mrtvilo. Sedaj se je pa po prihodu magistra g. BriJeja v Hrastnik delovanje Glasbenega društva zopet poživilo. Pričeli so že z orkestralnimi in pevskimi vajami moškega zbora. Novi pevci so dobrodošli! Občni zbor Glasbenega društva bo v torek, 21. maja ob pol 20. v deški šoli. Iz Zagorja z— Hiša št. 128 v Zagorju je postala 9. maja last zagorske občine. Pred 15 leti je bilo veliko pomanjkanje stanovanj v Zagorju. Steklarna je v znanem Lebringu postavila štiri hiše za steklarske družine. Obenem je zaprosila zagorsko občino za posojilo, da zgradi še večjo hišo nasproti Ernejcu. ki da bo pripadla po 151etni uporabi zagorski občini. Steklarna je v letnih obrokih posojeni znesek odplačala in zdaj prepustita hišo občini. V ponedeljek so se zastopniki občine zglasili v Hrastniku pri lastniku steklarne g. Abbelu in se domenili glede prevzema. V takratni pogodbi je bila klavzula, da se hiša mora oddati v dobrem stanju. Seveda je treba marsikaj napraviti, kakor to predvideva dogovor. Gospod Abbel pa želi, da bi ostali steklarji še nadalje v hiši, nemara kar brezplačno. Občinski zastopniki iz Zagorja sicer pristajajo, da dosedanji stanovalci ostanejo še nadalje v hiši, amipak proti plačilu stanarine, pa naj jo plača podjetje ali stanovalci. Ker so stanovalci večjidel izčrpani stari steklarji, je pričakovati, da bo podjetje samo krilo stanarino, 3aj so steklarji vse moči pustili za povzdigo bogatega podjetja. Naše gledališče DRAMA Sreda, 15.: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Znižane cene od 25 din navzdol, četrtek. 16.: županova Micka. Varh. Red B. V Be.nedetti.jevi salonski komediji »Rd<*-če rožo« nastcipajo Mira Danilova. .Tan, Sancin in Slavčeva. Delo je ziežiral dr. Bratko Kreft. Komedija spada med dela, ki so dosegla lepo število repriz. Za predstavo bo drevi na razpolago še nekaj vstopnic za galerijske sedeže in balkonske lože. Odlični gost Zvonimir Rogoz. član Narodnega divadla v Pragi, bo igral v sredo »Hamleta« v korist bolniškega fonda Združenja gledaliških igralcev v Ljuoljani. S to kolegialno gesto je dokazal naš popularni gost povezanost s svojimi nekdanjimi tovariši in zasluži zanjo vse priznanje. Posebej opozarjamo, da se te dni poslavlja. Vrnil se bo v Prago. Omenjeno gostovanje v sredo bo po običajnih dramskih cenah od 25 din navzdol. Dijaška predstava »Hamleta« v drami za ljubljanske srednje šole. V petek 17. maja ob 15. uprizore v dramskem gledališču Shakespearejevega »Hamleta« z gostom Zvonimir cm Rogozom. Veljale bodo znižane cene. OPERA Torek. 14.: zaprto. Sreda, 15.: Kleopatra. Red sreda. Krstna predstava švarovega dela »Kle-opatre« je prinesla tako izvajalcem kakor tudi komponistu in vsem, ki so pripomogli delu do uspeha, mnogo priznanja. Odlično izvedena uprizoritev, za katcio vlada razumljivo zanimanje, je dokazala, s koliko ljubeznijo in razumevanjem so vršili sodelujoči svoje naloge. Napeto historično dejanje, ki se stopnjuje v učinkovitih prizorih, slikovita inscenaciia. predvsem pa švarova glasba, ki efektno podčrtava rastoče dejanje in konflikte v njem. sestavljajo celoto, ki jo velja videti in slišati. V petek bo prvi brezmesni dan Uredba o štednji z živili stopi v veljavo v sredo Nedeljske »Službene novine« so objavile uredbo o omejitvi potrošnje življenjskih potrebščin, s katero se uvajata med drugim dva brezmesna dneva v tednu (besedilo te uredbe smo objavili v ponedeljski izdaji »Jutra«). Uredba stopi v veljavo tretji dan po objavi, to je v sredo. Od srede naprej velja torej prepoved klanja telic in junic v starosti pod enim letom in klanja breje živine. Nadalje velja od srede naprej določba, da je dovoljeno klanje in prodajanje prascev (odoj-kov) ter njihovega mesa samo ob četrtkih in nedeljah in da je dovoljena tudi potrošnja takega mesa v restavracijah, javnih kuhinjah in drugih gostinskih obratih samo ob četrtkih in nedeljah. Torek in petek pa sta v vsej državi določena kot brezmesna dneva. Prvi brezmesni dan bo torej v petek 17. t. m. V torkih in petkih je prepovedano prodajati sveže telečje in svinjsko meso. V resta- vracijah, javnih kuhinjah in drugih gostinskih obratih pa ob torkih in petkih ne smejo servirati jedi s telečjim, govejim in svinjskim mesom. Ta dva dneva pa ne bosta v celoti brezmesna, kajti v torkih in petkih ni prepovedano prodajati meso od drobnice, perutnino in divjačino. Prav tako je v teh dnevih dovoljeno v gostinskih obratih servirati jedi s takim mesom K uredbi bo potrebno še nekaj pojasnila, predvsem o tem. kaj je razumeti pod prascem odnosno odojkom odnosno do kakšne starosti velja prepoved klanja prascev. Nadalje bo potrebno pojasnilo o tem. ali je v torkih in petkih prenovedano prodajat! mesne izdelke iz telečjega, govejega in svinjskega meca in končno do kakšne starosti ve'ia nrenoved k-ianio junic. Ta pojasnila so zlasti potrebna, ker so z uredbo določene stroge kazni za kršitev predpisov (do 30 dni zapora in do 5000 din denarne kazni). Sprememba uredbe o cestnih fandih že pred dobrim mesecem smo poročali, da je ministrski svet o priliki proračunskih dvanajstin sprejel tudi uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinskih cestnih fondih. Ta uredba je šele sedaj objavljena v »Službenih no-vinah od 11. t. m. in je s tem dnem tudi dobila obvezno moč. V glavnem prinaša naslednje spremembe nasproti dosedanjim določbam: Davščina na avtomobile Najvažnejša sprememba se tiče prispevkov za cestni fond, ki jih plačujejo lastniki avtomobilov. V novih prispevkih je sedaj vštet tudi izredni cestni prispevek za izkoriščanje državnih in nedržavnih cest. Točka 2., čl. 10. uredbe sedaj določa: Letne davščine (za državni cestni fond) so naslednje: a) od potniškega avtomobila (motornega vozila s 4 kolesi in največ 6 sedeži) se plača davščina skupaj s cestnim prispevkom, in sicer od taksija 200 din (doslej 200 din), od zasebnega avtomobila 400 din (doslej 200 din in cestni prispevek 200 din), od zasebnega avtomobila, ki istočasno služi kot taksi 700 din (doslej 200 din in cestnj prispevek 500 din). b) od zasebnega tovornega avtomobila se plača davščina, ki predstavlja deloma povišan cestni prispevek, in sicer: pri nosilnosti do 0.5 tone 500 din (doslej cestni prispevek 500 din), pri nosilnosti od 0.5 do 1.0 tone 1000 din (doslej 1000), pri nosilnosti od 1.1 do 2.0 tone 2000 din (doslej 1750), pri nosilnosti 2.1 do 3.0 tone 3000 din (doslej 2500), pri nosilnosti 3.1 do 4.0 tone 5000 din (doslej 3250), pri nosilnosti 4.1 do 5.0 tone 7000 din (doslej 4000), pri nosilnosti od 5.1 do 6.0 tone 9.000 din (doslej 5000 din) in za vsako nadaljnjo, tudi nepopolno tono nosilnosti po 2000 din (doslej 1000). Pri težkih in najtežjih tovornih avtomobilih je povečanje obremenitve prav občutno, saj znaša odslej letr.a davščina od velikega 10-tonskega tovornega avtomobila 17.000 din nasproti dosedanji davščini 9000 din. Za prikolico se plača davščina kakor za tovorni avtomobil, torej po nosilnosti. c) od avtobusov in avtokarov se pobira davščina (cestni prispevek) od prevoženega kilometra po ključu iz uredbe o izrednem cestnem prispevku, pri čemer izračuna višino dajatve pristojni tehnični oddelek. č) od motociklov se pobere letna davščina 50 din. od motociklov s prikolicami in triciklov pa 75 din (kakor doslej). Na novo so v kategorijo motociklov uvrščeni tricikli. d) od običajnih vozov, ki so namenjeni in služijo za prevoz lastnika voza ali potnikov ali za prevoz surovin in blaga za trgovinska, industrijska in druga podjetja se plača davščina (brez cestnega prispevka), in sicer od vozov na vzmeteh in pol-vzmeteh 50 din. od vozov brez vzmeti 40 din in od vozov na dveh kolesih brez vzmeti 20 din (kakor doslej). Običajni vozovi (z vzmetmi in brez vzmeti), ki so namenjena in služijo potrebam selskega gospodarstva so oproščeni, če pa se vozila, na- menjena potrebam selskega gospodarstva, uporabljajo redno za prevoz tovorov zaradi zaslužka, se plača davščina v gornji višini poleg prispevka za prekomerno izkoriščanje cest. Te dajatve se pobirajo za tekoče leto v naprej skupaj s taksami iz tar. št. 100 (prevozna taksa) taksne tarife o priliki registriranja prevoznih sredstev pri policijskih oblasteh. Dajatve od avtobusov se lahko plačajo v dveh obrokih (ob registriranju in ob polletnem pregledu). Državna in banovinska vozila ter vozila diplomatskih predstavnikov in njihovega osebja so oproščena te davščine. Izredni cestni prispevek za izkoriščanje cest Izredni cestni prispevek za izkoriščanje državnih in nedržavnih cest je že vštet v davščini za motorna vozila ne pa v davščini za običajna vozila. Zato se nadalje pobira ta izredni cestni prispevek za prekomerno izkoriščanje državnih cest od vozov z živinsko vprego, in sicer po uredbi o izrednem cestnem prispevku za izkoriščanje državnih in nedržavnih cest. Prispevek odmerijo tehnični oddelki pri sres-kih načelstvih, poberejo ga pa davčne uprave. Plačati se mura v dveh mesecih potem, ko postane odmera izvršena. Plačani pavšalni cestni prispevek (od avtomobilov in avtobusov) se deli po naslednjem ključu: državni cestni fond dobi 30%, cestni fond banovine, na katere teritoriju je bil odmerjen, 60%, občina, kjer je sedež zavezanca, pa 10%. Določbe uredbe o izrednem cestnem prispevku za prekomerno izkoriščanje državnih in nedržavnih cest, ki so v nasprotju s to uredbo, izgubijo veljavo. Taksa na železniške prevoze Določbe, ki se tičejo cestne takse na že. lezniške prevoze v vagonskih pošiljkah, so spremenjene le v toliko, da se računa znižana taksa 10 din tudi za pošiljke sladkorne pese in za prazne vagone. Normalna taksa 15 din pa se plača na en tovorni Bst (doslej za vagon). Davščina na povečano vrednost icmlJBB ob sodobnih cestah Z uredbo so deloma spremenjene določbe, ki se nanašajo na letno davščino, ki jo plačajo lastniki posestev (parcel) vzdolž dr_ žavnih cest s sodobnim cestiščem (iz lesenih ali kamenitih kock, s cementnim ali asfaltiranim cestiščem) zaradi povečane vrednosti teh posestev. V krajih s preko 5000 prebivalci znaša ta letna davščina do površine 1000 kv. m po 5 din, v ostalih se_ liščih do površine 5000 kv. m po 2 din, zunaj selišč pa do površine 10.000 kv. m po 1 din od enega dolžinskega metra fronte posestva ob sodobni cesti; pri večjih površinah se dajatev poveča za 50 pri dol_ žinskem metru fronte. Gornje določbe so v bistvu nespremenjene, pač pa je važna nova določba, ki pravi, da ta dajatev ne more presegati znesku, letnega davka (zem-ljarine, osnovni davek) dotične parcele. Spremenjene so tudi določbe glede zemljišč, ki ležijo za temi obmejnimi zemljišči. Lastniki posestev (parcel), ki ne mejijo na cesto s sodobnim cestiščem vendar so oddaljena od osi ceste (doslej od meje cest_ nega zemljišča) do 250 metrov, plačajo polovico, lastniki zemljišč, ki so oddaljena do 500 m, pa četrtino zneska zemljarlne na svojo nepremičnino (odnosno dela zem_ Ijarine, ki odpade na prej označeni pas). Lastniki posestev, ki mejijo na cesto s so. dobnim cestiščem, ne plačajo te dajatve na posamezne parcele, če na te parcele ne plačajo zemljarine. Nova je določba, da se na stavblšča izven naselij plača ta dajatev kakor na nepremičnine v naseljih izpod 5000 prebival, cev, to je 2 din od dolžinskega metra. Na nepremičnine, ki so oddaljene od ceste do 500 m. se dajatve ne plačajo, če so od ceste ločene s kakšno oviro, ki jim onemogoča posluževati ss ceste s sodobnim cestiščem. Banovinski cestni fond Ze doslej se je stekalo v banovinske cestne fonde 50% odkupnine za osebno delo od prejemkov državnih aktivnih in upokojenih uradnikov in uslužbencev. Po novih določbah se steka v banovinski cestni fond tudi 50%> odkupnine za osebno delo od prejemkov banovinskih in občinskih aktivnih in upokojenih uradnikov in uslužbencev. Nova je določba, da se steka v banovinski cestni fond 15% cestne klade, če se ta cestna doklada pobira namesto osebnega dela na banovinskih cestah, odnosuo namesto odkupnine. Glede davščine za banovinski ces«u fond. ki jo plačajo lastniki posestev vzdolž banovinskih cest s sodobnim cestiščem. veljajo iste določbe kakor za podobno davščino, ki jo plačajo lastniki zemljišča ob državnih cestah s sodobnim cestiščem; le stopnja davščine je manjša in znaša v krajih s preko 5000 prebivalci do površine 1000 m2 po 1 din, v ostalih naseljih do površine 5000 m2 po 0.50 d:n in izven naselij do površine 19.000 m! po 0.30 din od 1 dolžinskega metra frontne nepremičnine (parcele). Davščine na bicikle. Nova je določba, ki pravi, da se plača za banovinski cestni fond tudi letna davščina na bicikle, ki znaša 10 din in se pobira za vsako leto v naprej o priliki registriranja bicikla pri policijskih obla-stvih. Dohodek od te davščine se dostav-lia banovinslcemu cestnemu fondu, dar se knjiži posebej kot fond za gradnjo in vzdrževanje kolesarskih stez. Državni in banovinski bicikii niso podvrženi tej davščini. Uredba še določa, da je gradbeni minister v sporazumu z resornim ministrom pristojen, da tolmači določbe te uredbe. Gospodarske vesti = Carinjenje surove nafte. Po razpisu finančnega ministrstva iz leta 1S32 se surova nafta carini kot bencin, če vsebuje nad 44% bencina. Z novim razpisom, ki je objavljen v »Službenih novinah« 10. t. m. je sedaj gornia določba Izpopolnjena in se glasi: Surova, črna in neprečiščena nafta, ki vsebuje preko 44% bencina od 0 do 150 stopinj C se carini kot bencin po tar. št. 177 točka 1 uvozne carinske tarife. Določitev minimuma bencina se vrši nadalje do 130 stopinj C. — Dobave, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 14. maja ponudbe za dobavo vrvice za mornarske čepice do 15. maja za dobavo avtomobilskih gum, 20 maja za dobavo železa ln železnega profila ter mornarskih značk za zimsko in letno obleko. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 27. maja ponudbe za dobavo avtomobilskega olja, električnih žarnic, telefonskega kabla, bakrenih pal-čic in žice za dinamo. Borze DEVIZE Beograd. Tečaji na svobodnem trgu: New York 5480—5520. Curih 1228.18—1238,18. EFEKTI Beograd. Vojna škoda 426—428 (425 do 427), 4Vt agrarne 50.50 den., 6*/• begluške 73—73.75 (73—74), 6% dalm. agrarne 63 do 63.50 (63.25), 6*/. šumske 62—64, 7% Se-ligman 102 den., 7'/. Blair 87 den. (87), Narodna banka 7950 den., PAB — (180), Blagovna tržišča - ŽITO Chlcago, 13. maja. Začetni tečaji: pfle-nic»: za julij 108, za sept. 108.25; koruza: za julij 68.625, za sept. 69.125. Dežela brez pravopisnih napak Jezikovni spori na Norveškem Na Švedskem govore švedsko, na Danskem dansko, na Norveškem — ne govore ! norveško, temveč pretežno dansko. Norveški j jezik sicer obstoji, toda aovore ga samo i v oddaljenih delih dežele. i Norveške vlade si prizadevajo že več nego trideset let, da bi norveški cbčevalni jezik očistile danščine, toda doslej niso imele j uspeha. Nasprotno, navzlic vsem jezikovnim reformam, je zmešnjava danes večja nego kdaj prej. Nekateri hočejo čisto nor- j veščino, drugi čisto danščino, tretji se po- i tegujejo za mešanico iz obeh jezikov, četrti bi radi dali stari norveščini prednost, ki naj bi jo iz danščine dopolnili le z besedami, ki jih norveški »kmetski jezik« ne pozna, neti pa hočejo dati prednost snet | danščini. Posledica tega ie. da gre vsak do i svoji poti in ima vsak svoj pravopoa. I Kakšni so učinki, je najbolje razvidno iz tega. da bereš v Oslu na kažipotih n. or. tri različne oblike za besedo »cesto«: gode. gaten in gana. Mesto Bergen je za svoje ozemlje izvedlo jezikovno čiščenje in določilo za najobičajnejše izraze enoten pravopis. Mesto Trondhjem je isto storilo za svoje okrožje, pa ni prevzelo morda ber-genskega pravopisa, temveč si ie ustvarilo svoj posebni trondhjemski pravopis. Ce poj de tako dalje, bo imelo vsako norveško mesto svoj pravopis, tako da se bo vsakdo, ki bo kaj narobe napisal, lahko izgovarjal, da je ta in ta oblika v tem iin tem pravopisu vendar sprejeta. Pametni Norvežani pravijo, da bo nastala ogromna, nerešljiva zmešnjava, če se kmalu ne bo izvedla temeljita in ostra centralna ureditev norveškega pravopisa.