8554 AA 60100200 osrednja knjižnica p p,i26 66001 KOPEK rrBnal SL0't"0v PREK TEŽAV S KREPITVIJO SAMOUPRAVLJANJA BEOGRAD - Predsednica ZIS Milka Planinc, je v zvezni skupščini včeraj prebrala referat, v katerem je ocenila, da bo treba nekatere zadeve urediti takoj, pri tem pa je poudarila, da »moramo postati v gospodarski politiki večji realisti in se prisiliti, da bomo porabili manj kot ustvarimo*. Nekaj poudarkov iz referata Milke Planinc : Težave je mogoče in jih tudi moramo premagati, seveda pa v okviru nadaljnje krepitve samoupravljanja. O dohodku bodo morali resnično odločati tisti, ki ga ustvarjajo. Dolgovi tudi povzročajo motnje v poslovanju s tujino. Obveznosti za odplačilo anuitet na konvertibilnem področ ju so precej večje. kot lahko zberemo kreditov. Za odplačevanje dolgov bomo namenili del družbenega proizvoda, zmanjšati bo treba domače naložbe. Cene bomo v prihodnje urejali — če bo treba — tudi i administrativnimi ukrepi. Osebni dohodki se morajo ravnati po ra sti dohodka in delovni produktivnosti. Podpredsednik ZIS Zvone Dragan je de legatom obeh zborov skupščina SFRJ rekel, da bodo pristojni organi svaant administra- cije do 25. junija dostavili skupščini Jugoslavije dopolnilne ukrepe, ki naj preprečijo nadaljnje slabšanje negativnih gospodarskih tokov. Zahvaljujoč sprejetim ukrepom je Jugoslavija do konca maja izpolnila vse obveznosti do tujine in sicer v višini 1,7 milijarde dolarjev, do konca leta bo treba odplačati še 3,1 milijarde dolarjev. Za industrijsko proizvodnjo je Dragan de jal. da kaže znamenja stagniranja in tudi zniževanja, v petih mesecih letos je bila sa mo z 1.6 odstotka večja kot v enakem ob dobju lani, maja pa celo 0.6 odstotka nižja. Preskrba z nafto in derivati je tako zao štrena, da prerašča v velik družbeni in go spodarski problem. Zakon o zagotavljanju deviz za plačevanje nafte samo deloma spo štujejo. je rekel Dragan. Preskrbo je podpredsednik ZIS ocenil kot nezadovoljivo. Vse bolj pogosti so pojavi kršenja enotnega jugoslovanskega tržišča. ZIS bo sprejemal odločne ukrepe za normalizac-i jo preskrbe tržišča z naftnimi derivati, zdra vili, kavo in drugimi nujnimi izdelki. Zatem je Dragan opozoril na probleme ne zaposlenosti in povedal, da je v začetku le- ta iskalo delo 850.000 ljudi. Nezaposlenost je posebej izražena v manj razvitih republikah in na Kosovu. ZIS meni, da morajo vse republike in pokrajini čimprej ugotoviti potrebe po delavcih z deficitarnimi poklici in izdelati programe prekvalifikacije. Guverner Narodne banke Jugoslavije Radovan Makič je delegate obeh zborov seznanil z zunanjo likvidnostjo Jugoslavije. V letu 1982 smo vstopili z 19,3 milijarde dolarjev konvertibilnih dolgov, od česar sc je 17 milijard nanašalo na srednjeročna in dolgoročna posojila, 2 milijardi pa na kratkoročne zadolžitve. Tako je treba letos odplačati nekaj nad 2 milijardi dolarjev sred njeročnih in dolgoročnih posojil ter več kot 2 milijardi dolarjev obresti, kar pomeni 27 odstotkov vsega načrtovanega deviznega priliva v konvertibilnih valutah, ne glede na to bo država svoj dolg poravnala. Drugi del ukrepov se nanaša na finančno podporo iz tujine, na katero Jugoslavija u-pravičeno računa, glede na dejstvo, da je vse »svoje zunanje dolgove plačala in da je odločna, da bo tudi v prihodnje vse svoje obveznosti do tujine redno izpolnjevala, je ob koncu rekel Radovan Makič. (dd) Srečanje PSI o globalni zaščiti Slovencev ŠPETER SLOVENOV - Sekc socialistične stranke iz Nadišl dolin, Terske doline in Rezije 1 krožek »Mondoperaio* iz Vidma 1 do v . občinski sejni dvorani Š] tra Slovenov jutri pripravili ok glo mizo na temo: »PSI in g balna zaščita Slovencev v Italiji* Na srečanju, ki se bo začelo ob uri, bosta sodelovala tudi podpr sednik poslanske zbornice Lo Fortuna in predsednik senatne 1 miši'e za obrambna vprašanja B: no Lepre. Na konferenco so povabili kult ne in politične delavce ter ja\ upravitelje. Pobuda se vključuje razpravo, ki poteka tudi v okv. parlamentarnih in vladnih ustar o predlogih za zakonsko zašč Slovencev v Italiji. BRUSELJ — Valonski deželni s> je z veliko večino glasov odob resolucijo, ki zavrača možno6t, bi nove ameriške .jedrske rak« namestili v valonskem delu Belgi. VČERAJ POPOLDNE V GLAVNI DVORANI NOVEGA KONGRESNEGA CENTRA Podtajnik za zunanje zadeve M. Fioret slovesno odprl 34. tržaški mednarodni vzorčni velesejem Tudi letošnja prireditev je veren odraz mednarodne vloge našega mesta - Predsednik Toresella o razvojnih smernicah za osemdeseta leta - Priznanja najzvestejšim sodelavcem - Danes «Dan Jugoslavije)) Podtajnik za zunanje zadeve posl. Mario Fioret je včeraj popoldne na razstavišču pri Montebelu odj>rl 34. mednarodni tržaški vzorčni velesejem, prikaz najnovejših dosežkov 778 proizvajalcev iz 28 držav in hkrati priložnost za obnovitev vrste tradicionalnih specializiranih strokovnih in gospodarskih srečanj, ki bodo tudi letos spremljala našo osrednjo ekonomsko prireditev, na sporedu do 29. junija. Slovesnost je bila letos v novem Kongresnem centru v Palači narodov. kjer so se zbrale številne osebnosti iz Trsta, iz dežele Furlanije -Julijske krajine in iz tujih držav, ki nastopajo na velesejmu. Med drugimi so bili prisotni predsednik deželnega sveta Colli, prefekt Mar rosu, ravnatelj trgovinske zbornice Maurel, predsednik tržaške delega cije italijansko-jugoslovanske zbornice Petrucco, deželni odborniki in svetovalci, predstavniki političnih in sindikalnih organizacij ter diplomatskega zbora, med slednjimi tudi generalni konzul v Trstu Cigoj s konzulom Bankom. Za Gospodarsko zbornico Jugoslavije je bil prisoten njen predstavnik v Trstu Zidarič, medobčinsko zbornico v Kopru pa je zastopal predsednik Jelačin. Številni so bili tudi zastopniki manjšinskih gospodarskih ustanov, med temi predsednik in direktor SDGZ Svetina in Kocjančič, tajnik Kmečke Mario Floret zveze Bukavec, predstavniki naših POVOLILNA mViTOVANJA Danes na sporedu srečanji KPI-PSI in Lista zaTrst-KD Novi občinski svet naj bi se sestal še pred koncem meseca, do takrat pa ni verjetno, da bi bil dosežen sporaium med strankami Novoizvoljeni tržaški občinski svet bi se moral sestati že 29. junija, kot je napovedal občinski izredni komisar dr. Siclari. Do prve seje novega občinskega sveta manjka torej le še dobrih deset dni, za sedaj pa vse kaže, da bo šlo le za formalno sejo. na kateri bodo novoizvoljeni občinski svetovalci samo vzeli na znanje, da še ni pogojev za izvolitev župana in novega odbora. Pogajanja med strankami so namreč še vedno na ravni prvih, povečini dvostranskih stikov, na tapeti so še številne hipoteze možnih zavezništev, vendar se stranke še niso dokončno izrekle, katera hipoteza je zanje najboljša in najbolj učinkovita za ustvarjanje trdne večine in trdnega odbora. Komunisti se bodo danes sestali z zastopstvom socialistične stranke, predstavniki KPI pa bodo imeli v prihodnjih dneh tudi pogovore z vsemi ostalimi strankami z izjemo neofašistov. Danes bi se morala začeti tudi dvostranska posvetovanja, za katera je dala pobudo Lista za Trst kot stranka relativne večine: na vrsti bo pogovor s predstavniki KD. Linija te stranke glede bodoče upravljivosti občine in pokrajine še ni jasna: demokristjani so že objavili stališče, da bo morala nova večina upoštevati koalicije, ki obstajajo na deželni in na vsedržavni ravni, vendar podobne koalicije v Trstu nimajo zadostnega števila glasov, zaradi česar so možne le s takšno ali drugačno podporo ali Liste za Trst, ali komunistov V katero smer se bodo demokristjani obrnili, bo morda vsaj delno znano že v soboto, ko se bo sestalo pokrajinsko vodstv KD. Na seji bo verjetno prišlo do izraza tudi hudo nezadovoljstvo znotraj stranke zaradi poraznega volilnega Izida, čeprav po drugi strani ni pričakovati sprememb v strankinih notranjih ravnovesjih. Vsedržavni tajnik KD De Mita. ki bi moral do-potovati v Trst že konec tega tedna, je svoj obisk odložil za kaka dva tedna in šele takrat bo morda prišlo do dokončnih sklenov glede nadaljnjega vodenja stranke. klornega, pevskega in mandolin-skega ansambla KUD »Železničar* iz Srpskili Moravic, ob 20. uri bo pozdravni nagovor Paola Seme. od 20.30 naprej ples. V nedeljo, 20. t.m., bo odprtje festivalskih prostorov prav tako ob 16. uri, ob 19. uri pa bo ples. V okviru festivala bodo na sporedu razne zabavne igre, delovali bodo tudi dobro za 1 oženi kioski z .jedmi na žaru in sladko kapljico. V jami pri Briščkih v nedeljo «Spcleo 82» V nedeljo, 20. t.m.. dopoldne bo v jami pri Briščkih alpinistični kluo CAI s sodelovanjem vojske javno prikazal operacijo reševanja po nesrečene osebe. Začetek ob 9 uri. Operacijo so nazvali »Speleo 82», n jen namen pa ie med drugim spod buditi in izboljšati sodelovanje med civilnimi in vojaškimi dejavniki na področju civilne zaščite. Nedvomno bo to slikovita demonstracija spretnosti in stopnje izurjenosti jamarjev - reševalcev. Deželni svet sprejel zakon o kreditiranju obrtniških podjetij Z glasovi krščanske demokracije, socialistov, socialdemokratov, Liste za Trst, Slovenske skupnosti in fur lanskega gibanja so v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine včeraj odobrili zakonski osnutek, ki zadeva olajšave pri kreditiranju obrtniških podjetij in zadrug. Pro ti so glasovali svetovalci KPI. DO in PDUP, vzdržali pa so se fašisti. Deželni svet je nato ponovno razpravljal o že sprejetem zakon skem osnutku, ki zadeva načrtova nje in finansiranje na področju ur banistike in javnih del, in ki ea je vlada vrnila z določenimi pri pombami Zakon so popravki spet sprejeli. Brez razprave pa je bil soreiet ukrep o sestavi disciplin ske komisije Krajevne zdravstvene enote. Festival komunistirnega tiska v Podlonjerju Danes ob 18. uri se začne v prostorih Ljudskega doma v P')dlonie-rju Festival komunističnega tiska v priredbi kra.jevne sekcije KPI «1. *naj». Ob 20. uri bo ples. Jutri. 19. t.m., se festival nadaljuje ob 16. uri: ob 18. uri bo nastop fol- denamih zavodov in poslovni ljudje. Podtajnik Fioret je v svojem govoru dejal, da je vsakoletni tržaški velesejem veren odraz mednarodne vloge našega mesta, pomembnega emporija na stičišču velikih tokov idej, omike in blagovnega prometa med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. To vlogo Trsta mora osrednja vlada konkretno podpirati, in sicer toliko bolj, ker se povsem ujema z osnovnimi smernicami ita lijanske zunanje politike: ta se namreč zavzema za utrjevanje odnosov miru in sožitja s sosednimi narodi ter se je prav tej politiki treba zahvaliti, da se je na Jadranu in ob vzhodni meji v povojnem času izoblikovalo območje stabilnosti, ki ga lahko imamo za predhodnika načel o varnosti in sodelovanju, ki jih vsebuje zaključni akt helsinške konference. Pred tem je goste pozdravil pred sednik sejemske ustanove Toresel la, ki je orisal glavne značilnosti letošnje prireditve ter nakazal smernice za nadaljnji razvoj tržaškega velesejma v osemdesetih letih. Tržaški sejem se namerava še globlje vključiti v dialog Sever - Jug, utrditi svojo katalizatorsko vlogo na Sredozemlju in ovrednotiti svoje značilne emporialno tranzitne dejavnosti. Kar zadeva razstavne programe za prihodnje leto, je presednik omenil predvsem štiri pobude, in sicer «Transadrio», tTranspartlegno», »In-dustrial Design* in »Hinterland 83», k čemur je treba dodati skorajšnjo specializirano prireditev z naslovom »Trst - mesto kave*. Za deželno upravo je nastopil odbornik za trgovino in zadružništvo Bertoli, ki je v svojem govoru med drugim poudaril pomen sodelovanja ob tukajšnji meji ter v tem okviru omenil osimske sporazume, nedavno obnovitev »videmskega sporazuma* o maloobmejnem osebnem prometu ter sodelovanje med deželami iz različnih držav v okviru delovne skupnosti Alpe - Adria. Slovesnost se je zaključila s podelitvijo priznanj za dolgoletno sodelovanje na tržaškem sejmu. Priznanja so prejeli podjetje SIAS. Deželna ustanova za razvoj obrti ESA, tvrdka Timperi iz Trsta, tvrdka Ma-rik iz Gradca ter predstavnik EGS Puzzutti in član sejemskega vodstva Passagnoli. Nato so si gostje skupno ogledali velesejem. Posebne pozornosti je bil deležen jugoslovanski paviljon v pritljičju Palače narodov. Kolektivno razstavo na temo »Moda in šport*, na kateri je zbrana proizvodnja 22 podjetij — poleg teh na stopata v paviljonu tudi turistični zvezi iz Slovenije in Hrvatske — je letos uredil zagrebški sejem, in sicer po načrtu arhitekta Guliča oziroma zagrebške organizacije OZHA, in to po naročilu gospodarskih zbornic SR Slovenije in SR Hrvatske. Direktor paviljona je predsednik G ZJ v Trstu Paliska, tehnični direktor pa E. Morettijeva iz Zagreba. Danes bo na sejmu »dan Jugosla- vije*. Ob tej priliki pričakujejo o-bisk širšega gospodarskega odposlanstva iz SFRJ, ki ga bo vodil podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Samec. Delegacija se bo ob 9.30 sestala z vodstvom tržaške trgovinske zbornice in tukajš njimi poslovnimi ljudmi, ob 11. uri pa bo na sejmu tradicionalna tiskovna konferenca in skupni ogled jugoslovanskega paviljona. »Dan* se bo zaključil s sprejemom na jugoslovanskem generalnem konzulatu, (ef) Seja občinskega sveta v Dolini Danes ob 19.30 bo izredna seja občinskega sveta v Dolini. Na dnevnem redu bo med drugim odobritev obračuna za finančno leto 1981, izvolitev treh predstavnikov v disci-pinsko komisijo, odobritev načrta za razširitev občinskega sedeža in razprava o dolinskem zdravstvenem okraju, govor pa bo tudi še o ureditvi občinskega odtočnega omrežja. Nezadovoljiv odgovor vlade o fašističnih atentatih v Trstu Podtajnik v zunanjem ministrstvu posl. Sanza je včeraj v senatu odgovoril na vprašanje komunističnih senatorjev Gerbčeve. Bacicchija, Flamignija in Merzaria v zvezi z zažigom tržaškega sedeža Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture in z oskrunitvijo spomenika padlim v NOB na Proseku. Predstavnik vlade je v svojem od govoru uokviril atentata v sklop tržaških manifestacij proti »bilin-gvizmu*, glede zahteve po okrepitvi organika Javne varnosti pa je dejal, da glede na splošne potrebe države in drugi centrov, ki jih .je prizadejal terorizem. Trst ne more biti prioritetno upoštevan, Sen. Gerbčeva je v svoji repliki izrazila nezadovoljstvo zaradi odgovora vlade, ki da podcenjuje položaj v Trstu. Poudarila je, da do fašističnih atentatov prihaja že vrsto let, še posebno ob nastopih fašističnega kolovodje Almiranteja v našem mestu, ter ponovila zahtevo po okrepitvi organika Javne varnosti, ki danes krije komajda polovico potreb tekoče administracije. Izidi na nižjih srednjih šolah «Kosovel», «Gruden» in «Levstik» Kriška sekcija VZP1 - ANP1 vošči svojemu neutrudnemu predsedniku GIGIJU BOGATCU čimprejšnje okrevanje. Voščilom se pridružujejo prijatelji. Nadaljujemo z objavljanjem učnih uspehov na naših srednjih šolah. Danes so na vrsti nižje srednje šole »S. Kosovel*, »I. Gruden* in »F. Levstik*. Nižja srednja šola «S. Kosovel* I.A r.: Emanuele Bacchi, Dimitrij Carli, Maurizio Dragoni, Mitja Malalan, Marco Milcovich, David Ota, Marco Ozbic, David Petaros, Marjan Raseni, David Škabar, Stojan Succi, Tania Calzi. Elisabetta Ciacchi, Monica Cosina, Mikela Dr-novscek, Milena Grion, Ivana Kriz-mancic. Carmen Natural, Katja Milkovič. En dijak ni izdelal. I.B r.: Adamo Carli, Alessandro Černe, Renato Hrovatin. Goran Kocman, Peter Regent, Alan Škabar, Luciano Škabar, Vojko Sosič, Dario Terzoni, Daria Bukavez, Daniela Ciuk. Giuliana Pečar. Erika Puric, Aleksi ja Rapotec. Barbara Renčelj, Elena Škabar. Mojca Škabar, Roberta Škabar, Romina Škabar. Alen ka Sossi, Martina Vidali. I. C r.: Mitja Cebulec, Edvard Ciani. Igor Krizmancic, Tomaž Martelanc, Ivan Milič, Mitja Ozbic, Franc Branko Sain, Marco Sardoč, Igor Sosič, Erik Tulliach, Giulio Taucer, Nataša Bisiacchi, Susanna Calzi. Cristina Carli, Michela Cer-gol, Daria Renčelj. Štirje dijaki niso izdelali. I. Č r.: Giulio Canciani. Mario Ciac, Adriano Germek, Michele Gre- 1 RAZSTAVO GABRUELA STUPICE Odprtje novega likovnega prostora v znamenju ustvarjalnosti in sožitja V galerijskih prostorih Tržaške knjigarne se je včeraj zbralo veliko ljubiteljev umetnosti, ki so potrdili pomembnost kulturnega dogodka Včerajšnja otvoritev likovne galerije v Tržaški knjigarni je bil vsekakor pomemben dogodek v kulturnem življenju Slovencev v Italiji, pomemben pa je bil tudi za ves slovenski kulturni prostor in za Trst. Dogodek sam po sebi in seveda prvi gost galerije, slovenski mojster Gabrijel Stupica, sta privabila v galerijske prostore Tržaške knjigarne veliko ljudi; prišli so številni u-metniki in kulturni delavci, pred; stavniki raznih ustanov in ljubitelji likovne;■ametnčstii iz Slovenije, in iz naših krajev. Prišli so Slovenci in tudi Italijani, kar dokazuje važnost pobude?""'«'''’i -*<>•■■■•■-....... Prisotne, med katerimi naj omenimo generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja, je najprej pozdravil Franko Vecchiet, ki je med drugim podal tudi osnovne smernice galerije. V njej bodo tako raz stavljali priznani slovenski in jugoslovanski mojstri, prostor bo hkrati pomenil novo možnost za domače slovenske likovnike, odprt pa bo tudi italijanskemu in ne samo italijanskemu likovnemu prostoru. V Trstu se je torej odprl prostor, ki naj bo okno v slovenski kulturni prostor. Z včerajšnje otvoritve Galerije TK in razstave Gabrijela Stupice plodno križišče med dvema kultura ma in hkrati ponoven dokaz vitalnosti umetniškega dela Slovencev v Italiji. V tem smislu je spregovoril tudi predsednik odbora za kulturo pri SKGZ Miroslav Košuta, ki je med drugim de.jal: »Dela slovenskih slikarjev sodijo že desetletja med najpomembnejše umetniške dosežke tega mesta in nekateri med njimi so resnično priznani in cenjeni kot posamezniki, niso pa bili in niso priznani kot skupnost ali kot pripadniki neke skupnosti. Odgovorne oblasti tudi sicer vse preveč mačehovsko gledajo na našo kulturno dejavnost — kadar je že ne morejo spregledati. Zato nam je ta prostor toliko bolj dragocen*. Košuta je tako nadaljeval: »Postal naj bi pomemben člen v verigi našega kulturno umetniškega delovanja, zavezanega iskanju lepote in širjenju obzorij, utrjevanju narodne zavesti in samozavesti ter odprtemu posredovanju izkušenj med dvema sosednima kulturama. Pomembno se mi tudi zdi, da smo prišli do teh prostorov v času, ko je Trst še zmeraj zaprt pred zunanjim svetom in bolj kot kdaj prej naježen proti vsemu, kar je slovenskega. Pred in med nedavno volilno kampanjo so protislovenska gesla oživela s posebno ihtavostjo in, žal, niso ostala brez rezultatov. Mesto so znova preplavili žolčni izpadi proti naši skupnosti. Naj jim iz te galerije gre naš odgovor v jeziku umetnosti, v beleženju človeških stisk in iskanj, v želji po sodelovanju in ustvarjalnemu sožitju.* Slikarja Gabrijela Stupico je predstavil in v kratkih orisih razčlenil njegovo sbaarsko delo ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik. Poudaril je, kako je slovenski mojster (rodil se je leta 1913) ustvaril umetnine, ki so del najboljših evropskih likovnih izrazov, hkrati pa ni nikoli odstopal od svoje umetniške vizije in se predal trenutnim gibanjem ali modam. Stupica, je nadaljeval Kržišnik, je šel po poti eksperimentiranja, vendar zanj ni bil važen eksperiment kot tak, am pak rezultat eksperimenta. Kržišnik je svoj poseg zaključil z ugotovitvijo, da se je Stupica stalno zavedal in se zaveda slikarjevega poslanstva in globoke človeške razsežnosti. ki jo slikarstvo lahko izrazi. Ob zaključku otvoritve je prisotnim spregovoril sam slikar Gabrijel Stu- pica, ki je poudaril pomen nove galerije in se zahvalil, da je bil povabljen kot prvi gost. V Torkli sinoči odprli likovno razstavo Sinoči .je bila v dolinski galeriji Torkla otvoritev slikarske in ki parske razstave, ki sta .jo v okviru junijskih glasbenih in likovnih večerov organizirali KD Valentin Vodnik in društ**,-Je»mčjskih likov hikov iz Trsta. Na 'otvoritvi so bili prisotni vsi razstavljajoči umetniki i-» Demetrij Cej, Bogomila Doljak, Silvij Pečarič, Fabio Smotlak, De-siderij Švara in Franko Vouk. Razstavo je s kratkim nagovorom od pri B. Pangerc. Razstavljajoče u-metnike pa sta predstavila Boris Zul.jan in kritik Milko Bambič. V kulturnem programu je nastopil Trio za staro glasbo, ki deluje v okviru Glasbene matice in ki ie požel topel in zaslužen aplavz občinstva. Danes pa bo v cerkvi sv. Martina koncert harmonikarskega an sambla Synthesis 4. Koncert se bo pričel ob 20.30. nimtmiitiMHiMHittiHiliftiiiiMiMittiitiitiittiitiiiiiniM goretti, Andrea Puric, Tanja Bencina, Sara Bensi, Christina Biber, isabella Cipollino, Tanja Filipovič Grcic, Tanja Gorkič, Neva Lupine, Nadia Marcuzzo, Marina Milcovich. Antonella Pavat, Ester Prelec, Ka tia Radetti, Nives Skerlavaj, Breda Sussi. En dijak ni izdelal. II. A r.: Andrea Baldassin, Vasilij Carli. Marco Kerpan, Edvin Milcovich. Robert Puric, Paolo Skerk, Piero Tognetti, Sabina Citter, Valentina Hrovatin, Irena Kralj, Neva Milkovič. Carmen Puri, Wilma Puric, Tanja Rebula, Nicoletta Sossi, Šest dijakov ni izdelalo. II. B r.: Marko Ciuch, Roberto Cocevari, Haron Marucelli, Dušan Renčelj, Andrea Sosič, Giovanni Sosič, Andrej Spacal, Igor Unussich, Nataša Bizjak, Emanuela Bratos, Sabrina Calzi, Sonia Cocoravez, Ka-tia Colja, Damiana Furlan, Kristina Martelanc, Marina Milkovič, Lu-cia Rebecchi, Alessandra Skerlavai. En dijak ni izdelal, eden je bil neocenjen. II. C r.: Maksimiljan Gulič, Ivo Hrovatin, Stefano Kavalic, Peter Križman, Štefan Pahor, Robert Skerlavaj, Silvia Gregoretti, Fabjana Kralj, Veronika Martelanc, Fabiana Milazzi, Barbara Morpur-go, Lucia Stocca, Kristina Stopar, Irene Vremez. Dva dijaka nista izdelala. K zaključnemu izpitu je bilo pripu-ščenih 18 dijakov 3. A razreda in 23 dijakov 3. B razreda. Nižja srednja šola «1. Gruden* I. A r.: Miran Cante, Boris Rebula, David Zidarič, Vera Guštin, Luciana Leghissa, Liliana Vrabec. Štirje dijaki niso izdelali. I.B r.: Erik Bandelli, Maurc Franza, Nicola Golemac, Ervin Io ri, Igor Pernarčič, Silvia Bonetti, Rosanna Gabrovec. Veronica Legi ša, Ksenija Marušič, Roberta Prosen. En dijak ni izdelal. I. C r.: Paolo Antonič, Alessandro Bordon,’Aleksander Daheo, Pa-trik Pahor, Silvano Peric, Simone Peric, Mitja Pernarcich, Andrea Skerk, Ivan Stanissa, Kristjan Zidarič, Maja Braicovich, Smiljana Gruden, Elena Leghissa. Tania Masten Caterina Mervič, Nadia Metlicovez, Gian 'a Pahor, Michelle Passerini, Daša Radovič, Agata Santini. II. A r.: Mauro Cante, Radovan Doljak, Marino Gherlani, Milan Kocjancic, Andrej Legiša, Elena An- ŠE EN PRIMER PASJE STEKLINE Kakorispocoča pristojni, odd«-, lek Krajevne zdravstvene enote so na Krasu ugotovili nov primer,pasje stekline, in to na lisici, ki jo je na Trbiški cesti (državna 202) zbilo neko vozilo. KZE zato še enkrat priporoča imetnikom psov in drugih domačih živali, naj bodo kar se da oprezni in naj strogo spoštujejo predpise, ki so jih spričo nevarnosti te hude kužne bolezni s posebnimi uredbami izdali izredni komisar tržaške občine in župani okoliških občin. Le tako bo mogoče preprečiti morebitno razširitev pasje stekline po naši pokrajini. tonič, Mirjam Antonie, Silvana Dol-liani, Cristina Gabrovec, Jasna Peric, Sara Picciola, Cristina Skerk, Katja Terčon, Tanja Urdih, Eleono-ra Ursich, Elena Vere, Tanja Zida-rich, Tamara Zuzek. Dva dijaka nista izdelala. II. B r.: Paolo Braida, Alessio Floreancig, Edvin Gruden, Patrick Mihelič, Marko Peric, Ivan Pernarcich, Pietro Pertot, Dario Skerk, I-gor Svetlich, Aljoša Terčon, Matej Venjer, Lucia Abram, Sara Gruden, Aleksandra Jazbec, Katia Leghissa, Valentina Pangos, Bogomila Perdec, Nevenka Pernarčič, Irene Radetič, Monica Rudez, Valentina Visentin. Štirje dijaki niso izdelali. Vsi dijaki 3. A razreda (razen dveh) in vsi dijaki 3. B razreda so bili pripuščeni k zaključnemu izpitu. Nižja srednja šola «F. Levstik* I. A r.: Andrea Blasina, Erik Cin-gerla, Andrej Gruden, Giovanni Ma-tijacic, Michele Predonzani, Marko Rupel, Thomas Sullini, Maria Gra-zia Conta, Barbara Kocman, Sonja Milic, Alenka Obad, Debora Pirc, Alenka Rupel, Claudia Sardo, Mateja Starc, En dijak ni izdelal. I. B r.: Stefano Abbondanza, Ml-tia Cante, Aljoša Emili, Marko Milic, Giovanni Pertot, Aleksij Pras-sel, Dean Verginella, Mitja Žagar, Barbara Briscik, Savina Brus, Alessandra Emili. Katja Garbini, Susanna Milic, Francesca Rustia, Tamara Zivic. En dijak ni izdelal. II. A r.: Peter Auber, Dario Bisiacchi, Tomaž Emili, Davorin Kralj, Sergij Luxa, Janko Milic, Alessandro Piciulin, Marco Riolino, Claudio Savi, Alessandro Umek, Ivo Zanella, Katja Daneu, Laura Perini, Ksenja Starc. Trije dijaki niso izdelali. II. B r.: Tomaž. Ban. Francesco Breda, Ervin Doljak, Ivo Gruden, Peter Ianezic, Igor Luksa, Andrej Pertot, Davorin Starc, Anna Ancona, Manuela Brischia, Nadia Budin, Tamara Franceschini, Tiziana Perini, Tatjana Starc, Elisabetta Zivic. Trije dijaki niso izdelali. K zaključnemu izpitu je bilo pri-puščenih 11 dijakov III. A razreda in 14 dijakov III. B razreda. Oddeljeni razredi v Križu I. r.: Davide Badalich, Alberto Emili, Aljoša Sterni. Peter Sterni, Oriana Bresciani, Damiana Guštin, Milena Guštin, Varka Kozlovič, Barbara Furlan, Vesna Reggente, Maja Tenze, Tanja Ukmar. Trije dijaki niso izdelali. II. r.: Ivan Bosticco. Marjan Gu- stincich. Diego Sedmach, Igor Sed-mach, Korado Sedmak, Arianna Bogateč, Jadranka Milic, En dijak ni Izdelal. ' K zaključnemu izpitu je bilo pri-puščenih.9_dijakov III. razreda. 1 NESREČA SE JE PRIPETILA VČERAJ V B0LJUNCU ZARADI OPEKLIN PRIDRŽANA PROGNOZA ZA PRILETNO ŽENSKO Zaradi hudih opeklin so včeraj sprejeli na dermatološki oddelek glavne bolnišnice 84-letno Francesco Coslovich vd. Bersen iz Boljunca št. 100. Nekaj pred 14. uro je nesrečnica segla po steklenki z alkoholom, da bi ga polila na nadležne mravlje, podtaknila vžigalico in živalice zažgali. Iz nepojasnjenih vzrokov pa so se plamenčki oprijeli njenih oblačil, ki so na mah začela močno goreti. Ženskine klice na pomoč so prvi ču-li sosedje, ki so telefonsko pozvali Rdeči križ. Ko so z rešilcem prišli po ponesrečenko, je prispela tudi njena snaha, Maria Derman, in taščo pospremila v bolnišnico, kjer je dogodek obrazložila zdravnikom. Ti so si pridržali prognozo: ogenj je starki povzročil drugo in tretjestopenj- ske opekline po obrazu, prsih, trebuhu in rokah ter nogah. .....................................................................................mm...................itminiimiimi...............................................trn...............................m.......... TRAJALA BO PET DNI V sšagra sv. Ivana* od jutri v Zavijali Bogat spored kulturnih in športnih manifestacij V Žavljah nameravajo obnoviti stari običaj, veliko šagro sv. Ivana. Ob sodelovanju krajevnega prebivalstva Žavelj, Štramarja, Rabu jeza in Vinjana, rajonskega sveta, športnega društva Žavlje in župnije bo tako od jutri pa do srede, 23. junija, na žaveljskem nogometnem igrišču cela vrsta kulturnih in športnih prireditev. ki se bodo zaključile v sredo pozno zvečer z baklado in velikim kresom. Pa poglejmo malo bolj podrobno program te prireditve, ki skuša o-buditi nekaj kulturnega življenja tudi v tistih predelih tržaške okolice, kjer že več let vlada zatišje tako med italijanskim kot med slovenskim delom prebivalstva. Šagra se bo začela s prostim pohodom pod naslovom »Tecimo v Zavije* (odhod udeležencev bo ob 19.15 s Trga Marconi v Miljah), zvečer pa bo ples DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI s folklorno godbo »Ongia*. V nedeljo bo program obsegal ljudske plese z naslovom »Fantazija na kotalkah* z začetkom ob 19.30, sledila pa bosta koncert in ples z godbo «Fi-larmonica di S. Barbara*. V ponedeljek in torek bosta osrednji točki programa turnirja ženskega mini-basketa in briškole-treseta. oba večera bo tudi ples z ansamblom »Su-pergroup*. v torek ob 20.30 pa bo nastopila tudi slovenska folklorna skupina »Stu ledi*, ki jo vsi ljubi tel ji folklore prav dobro poznajo in ki bo prav gotovo priklicala v Zavije — to je seveda tudi želja organizatorjev — lepo število gledalcev. Kot rečeno, se bo »Šagra sv. Iva na* zaključila v sredo zvečer. Ob 19.30 bo na vrsti nogometna tekma med ženskima ekipama, ob 20.30 nagrajevanje šolskih otrok za najlepše izdelane lepake, ob 21. uri sre Čanje pri cerkvici sv. Ivana in nato baklada. ki se bo zaključila na nogometnem igrišču s prižigom velikega kresa. KLAVRNI VPISI V VRTCE OPENSKEGA DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA Opčine, Prosek, Trebče: malo (ali nič) otrok Jutri se bodo zaključila vpisovanja otrok v državne otroške vrtce, medtem ko se nadaljujejo, oziroma se bodo šele začeli vpisi v razne občinske vrtce. Pred dnevi smo poročali o okvirnih vpisih v otroške vrtce v dolinskem didaktičnem ravnateljstvu, kjer je bilo zabeležiti določen upad števila otrok, ki bodo prihodnje šolsko leto obiskovali vrtce v dolin ski občini. Tokrat se bomo omejili na (še neuradni) pregled vpisov v otroške vrtce openskega didaktičnega ravnateljstva. Položaj v vrtcih tega ravnateljstva je še mnogo bolj zaskrbljujoč kot v vrtcih dolinske občine. Šest vrtcev tega ravnateljstva bo letos zapustilo skupno 78 otrok, doslej pa se je v iste vrtce vpisalo samo 39 malčkov, če ne bo prišlo do novih vpisov (in možnosti za le te so minimalne), bo letos v vrtcih na Opčinah. Proseku, v Bazovici, Gro-padi, Trebčah, Križu in na Repen tabru kar polovico manj otrok kot lani! Zlasti v treh vrtcih je stanje izredno zaskrbljujoče. Openski vrtec bo zapustilo 25 malčkov, doslej pa je bilo na novo vpisanih v ta vrtec le osem otrok. Vzgojiteljice se že 15 let ne spominjajo tako katastrofalnega vpisa. Pred devetimi leti je prestopilo prag openskega otroškega vrtca 32 malčkov, lani jih je bilo 27, v zadnjih letih ni bila ta vpisana številka nikoli nižja od 18, letos pa jih bo po vsej verjetnosti (možno je sicer, da se v zadnjih dneh vpiše še en otrok) še za deset enot manj. »Enastavno, otrok ni/*, je razlagala tolikšen upad o-penska didaktična ravnateljica Lučka Križmanova. Demografski padec je gotovo zdesetkal tudi naše družine, zato pa je še bolj važno, da vpišemo svoje otroke v slovenske šole in slovenske vrtce. Drugi tak primer je Prosek. Pro-seški vrtec bo zapustilo 22 otrok (in vse kaže, da se jih bo le 18 vpisalo n slovensko šolo — a o tem bomo spregovorili drugič), vanj pa se je za nove taista Uta vpisale 10 otrok. Proseški vrtec je bil že leta skupaj z openskim najbolj številčen od naših vrtcev. S šestino vseh vpisanih otrok v slovenske otroške vrtce sta bila ta dva vrtca prava rezervoarja naših malčkov. Prav zato je istočasni veliki upad, ki ga bosta zabeležila v novem šolskem letu, še bolj zaskrbljujoč. Tretji morda še najhujši primer, so Trebče. Vrtec v Trebčah bodo zapustili štirje malčki, njihova mesta pa bodo ostala nezasedena. Doslej se ni namreč vpisal v treben-ski vrtec niti drugo leto nihče vpisal. tče bo to res, grozi trebenske-mu vrtcu zaprtje,» je pripomnila Križmanova. Ze same te gole številke opozarjajo, kako je pomembno, da vpišejo slovenski starši svoje otroke v slovenske vrtce in šole. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji se mora že itak spoprijemati z revščino otrok; nadaljnji asimilacijski pretok njenih najmlajših sinov bi bil lahko zanjo s časom usoden. Uspel koncert irske skupine «Shebeen» na stadionu «7. maj» Nekaj stotin ljubiteljev rock glas be .je sinoči na stadionu «1. maj* sledilo koncertu irske glasbene sku pine »Shebeen*, ki ga je priredil mladinski odbor SKGZ. Irci, ki so ta cas na turneji po Italiji, so igra li v glavnem ljudsko glasbo ki je slonela na akustični instrumenta! ni spremljavi in politično obarvani vsebini. »Shebeen* je ansambel iz katoliškega rajona Belfasta in sku ša s svojo glasbo pripomoči k boju severnoirskih katoličanov in repu blikancev za demokratični preus-troj njihove domovine. OSMICA Josip Lauriha, Dolina 233, je odprl osmico. Obnovitveni občni zbor društva v Barkovljah Sinoči je bil v Barkovljah obno vitveni občni zbor tamkajšnjega kulturnega društva. Po skoraj 15-letnem premoru, oziroma zelo počasnem delovanju, se .je ob poimenovanju barkovljanske šole po Franu Šaleškem Finžgarju obnovila želja (ki pravzaprav nikoli m zamrla), da bi spet obogatili društveno življenje in da bi dopolnili delo TPK Sirena, ki .je predstavljala v zadnjih letih edino življenje v vasi. Občnega zbora se .je udeležilo izredno zadovoljivo število domačinov, ki so se po zaključku zadržali v daljšem pogovoru ob sklepanju, kaj vse lahko društvo dela, kakšna področja lahko krije, kakšne so naloge društva v predmestju. Formalno obliko občnemu zboru je dala odobritev statuta in notranjega pravilnika, ki predvidevata celo vrsto težkih nalog za novi upravni odbor. • V ponedeljek, 21. t.m., dopoldne bo na severnem delu pomola Ber-saglieri slovesnost ob 208-letnici u-stanovitve finančne straže. Zaradi tega bo od polnoči v nedeljo pa vse do 14. ure v ponedeljek prepovedano voziti v pasu med železniškimi tračnicami in omenjenim pomolom ter pomorsko postajo v dolžini, ki jo bodo označili s prometnimi znaki. Dekliški zbor iz Devina praznoval 10-letnico Devinski dekliški zbor .je sinoči v nabito polni dvorani nove osnovne šole v Devinu na najboljši na čin praznoval 10-letnico delovanja. Dekleta, ki jih vodi prizadevni Herman Antonič, so izvajala celovečerni koncert, v počastitev jubileja pa je nekaj pesmi zapel tudi moški zbor »Fantje izpod Grmade*. Pozdrave in čestitke nabrežinske-mu zboru so prinesli zastopniki ZCPZ, SK Devin, SKD Igo Gruden, zbora Slovenski šopek iz Mačkolj, odbornica za šolstvo in kulturo de-vinsko-nabrežinske občine prof. Marinka Terčon, župan Škerk pa je poslal pozdravno pismo. Na sinočnji prireditvi v Devinu, ki je zelo lepo uspela, .je nastopil tudi harmonikarski ansambel Sintesys 4. Zapustil nas je naš predragi IVAN SLAVEC Pogreb bo jutri, 19. junija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v mačkoljansko cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena Alojzija, hči Darina, sin Bruno z ženo Pino ter vnuki in pravnuki. Mačkolje, 18. junija 1982 KD VALENTIN VODNIK - DOLINA DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV TRST JUNIJSKI GLASBENI IN LIKOVNI VEČERI Danes, 18. t.m., ob 20.30 v cerkvi sv. Martina v Dolini KONCERT HARMONIKARSKEGA ANSAMBLA SVNTHESIS 4 DIRIGENT: KLAVDIJ FURLAN V galeriji Torkla razstava Slikarstvo in kiparstvo. Razstavljajo: Cej, Doljak, Pečarič, Smotlak, Švara in Volk. Galerija bo odprta od 19. do 20.30 in pol ure po koncertu. KD Rdeča zvezda — Zgonik SKD Tabor — Opčine Pod pokroviteljstvom Z S K D zaplešimo, zapoj mo.,. 3. srečanje otroških folklornih skupin Na OPČINAH jutri, 19. junija 1982, ob 20.30. SAGRA V PRAPROTU »., 20. in 31. JUNIJA »82 8. RAZSTAVA VAŠKIH VIN JUTRI, 19. JUNIJA ob 15.00 — odprtje kioskov: tekma v «BRIŠKOLI» s 64 pari — vpisovanje od 14. ure dalje. Nagrade: I. dva prašiča, II. dva pršuta, III. dve salami in dva sira, IV. dve salami «EX TEMPORE* za mladino do 14. leta ob 19.30 — koncert ansambla Glasbene matice Prosek - Kon-tovel ob 20.00 — nagrajevanje «EX TEMPORE* in ««BRIŠKOLE» od 21.00 do 1. ure ples z ansamblom POMLAD V NEDELJO, 20. JUNIJA ob 10.00 — odprtje kioskov in tekmovanje v skrlah ob 15.00 — zabavne otroške igre ob 17.30 — ^TEKMOVANJE V KOŠNJI* — I. nagrada prašič ob 19.00 — koncert godbe na pihala iz Nabrežine od 21.00 do 1. ure ples z ansamblom «OTTAVIA BRAJKA* V PONEDELJEK, 21. JUNIJA ob 17.00 — odprtje kioskov od 21.00 do 1. ure ples z ansamblom «ARIES» Tekmovanje v valčku za amaterje in tekma v skakanju v vrečah. SR ŠOLA GLASBENE MATICE TRST s sodelovanjem KD Slavec danes, 18. junija, ob 21. uri v Babni hiši v Ricmanjih STOJAN KURET klavirski recital Šola prof. Gojmir Demšar Vabljeni Gledališča Razna obvestila Zaključni nustopi gojencev Glasbene matice: danes, 18. t.m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu. ZSKD obvešča, da so uradi odprti od 8. do 12,30 ter ob torkih in petkih tudi v popoldanskih urah od 16. do 19. ure. Fotografije z izleta v Bosno, h’ jih je posnel Mario Magajna, so na razpolago v Tržaški knjigarni , Ul. sv. Frančiška 20. Glasbena matica Trst sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu GM. Ul. R. Manna 29. BOLJUNEC - šagra 82. Spored' jutri, 19. junija, ob 18. uri otvoritev: ples z ansamblom DREAMS od 20.30 do 24. ure. Nedelja, 20. junija, ob 9. uri tek po boljunskih ulicah, ob 10.30 otroški ex tempore, ob 18. uri sprevod, kulturni program in nagrajevanje, od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom POMLAD. Ponedeljek, 21. junija, od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom POMLAD. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Do nedelje, 20. junija, bodo v Avditoriju v Portorožu naslednje prireditve: danes večer standardnih, latinskoameriških plesov in akrobatski rock'n’roll v Avditoriju ob 20. uri (če bo deževalo, bo prireditev v dvorani); jutri rock koncert; Neca Falk in skupine: Preporod iz Maribora, Deseti brat iz Kopra, Mi smo mi... iž Nove Gorice in Lucifer bend iz Izole. Koncert bo ob 20. uri. (Če bo deževalo koncert odpade). V nedeljo: folklorni nastop skupine F.mo-na iz Ljubljane ob 20. uri. Razstave V tržaški galeriji «11 Tribbio* je odprl razstavo svojih olj tržaški moj ster Pietro Grassi, ki bo razstavljal do 26. t.m. V razstavišču Corsia Stadion v Ulici Battisti 14 je odprla razstavo Claudia Raza Floreancig. Razstavljala bo do 24 junija SKD Tabor - Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah do 20. junija Miloš Pahor samostojna slikarska razstava. VERDI Danes ob 20.30 (red A) trinajsti in predzadnji koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigent i Daniel Oren, solisti-pevci: M. De Francesca, R. Runkel, R. Schunk in H. Stamm. Jutri ob 18. uri (red B) ponovitev koncerta. Pri blagajni gledališča prodaja še razpoložljivih vstopnic za oba v.oncerta. DRUŠTVO SLOVENCEV MIUSKE OBČINE sporoča, da 'bo danes, 18. junija, ob 20. uri v društvenih prostorih PREDAVANJE z diapozitivi s potovanj Maria Magajne Pel bo pevski zbor Jadran Vabljeni Izleti Združenje Union Pudlonjei Sv. Ivan sporoča, da bo enodnevni izlet v Cittadello (Villa Veneta) dne 20. junija. Vpisovanje in informacije y Ul. Valdirivo 30/11 danes od 17. do 19. ure, telefon 64459 ali 732858. SPDT priredi v nedeljo. 27. junija, avtobusni izlet po Soški dolini k izviru Soče z ogledom botaničnega vrta - Julijana. Za trenirane planince je predviden 3-urni vzpon po slovenski transverzali k Zasavski koči na Prehodavcih. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11., do vključno srede, 23. junija. Včeraj-danes Danes, PETEK, 18. junija BOGDAN snce vzide ob 5.15 in zatone ob ),57 — Dolžina dneva 15.42 - Lu a vzide ob 3.12 in zatone ob 17.13. Jutri, SOBOTA, 19. junija JULIJANA reme včeraj: najvišja temperatu-a 24.6 stopinje, najnižja 17. ob 18. ri 23 stopinj, zračni tlak 1015,4 mb staljen, vlaga 75-odstotna, veter 18 m na uro jugozahodnik, nebo pa blačeno, morje rahlo razgibano, Dinperatura morja 20,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Maddalena Silli. lichele Cammarosano, Sirio Massi-to Versa. UMRLI , SO: 80 letna Amelia Ca iancich vd. Fait, 73-letna Maria -luscillo vd. Stigliano. 74-letna Lu-ia Sodomaco vd. Altadonna. 81 letni Jiovanni Slavec. 59 letna Silvia Jauro por. Strain. 72 letni Renato 'iliputti, 78-letni Giuseppe Padovan. Koncerti Tržaški mešani zltor vabi na kun cert "Študentskega zbora iz Ljubljane, ki ga vodi Jože Trošt. Koncert bo 'JU fr f," 19. junija1,'^Čdfkvi pri Sv. Ivanu v Trstu po večerni maši ob 20. uri, pri kateri bo pel tudi Študentski zbor. Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3(1 do 20.30) Largo Piave 2. Trg Borsa 12. Drevored Miramare 117. Ul. Combi 9. Prosek. Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8. Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8. Istrska ulica 35, Prosek, Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel 68 441 t LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel 228 124. Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel 211001, Prosek: tel 225 111; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Ariston 17.30—19.15—21.30 «La cadu-ta degli angeli ribelli*. Režija Marco Tullio Giordano. Igra Clio Goldsmitli. Ritz 18.00-22.15 «11 padrone e l’ope-raio*. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden Zaprto za počitnice. Grattacielo 17.00—22.15 «Ma che sia-mo tuttj matti?* Fenice 17.00 «Per amore per dena-ro*. Omella Muti. Nazionale 16.15 «11 regno dei sensi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «La villa accanto al cimitero*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Sul lago dorato*. Catherine Hepburn in Henry Fonda. Moderno 16.00 «11 postino suona sempre due volte*. Jack Nichol-son. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fllodrammatico 15.00 »Fashion mo-vie». Prepovedan mladini pod 18. letom. Canitol 17.00 «Morti e sepolti*. J. Farentino in N. Anderson. Vittnrio V'‘neto 16.30 «Le porno so-relle*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mlgtton 16.30 «Infemo». Režija Da-rio Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 «Eros perversion*. Prepovedal. rrdadini pod 18. letom. Lumiere 16.30 «La mano violenta del karate*. šolske vesti Celodnevna osnovna šola Zavlje-Korošci-MIlje obvešča, da bo za ključna šolska maša jutri, 19. junija, ob 9. uri v stolni cerkvi. Osnovna šola Dragotin Kette obvešča, da bo zaključna šolska maša jutri, 19. junija, ob 10. uri. Na osnovni šoli Pinko Tomažič v Trebčah bo razstava ročnih del in risb v nedeljo, 20. junija, od 9. do 12. in od 16. do 20. ter v ponedeljek, 21. junija, od 9. do 12. ure. Učene! osnovne šole »Bazoviški junaki* v Rojanu bodo imeli razstavo risb in ročnih izdelkov v šolskih prostorih v nedeljo, 20., in v ponedeljek, 21. junija dopoldne. Vljudno vabljeni! Učenci osnovne sole K.D. Kajnh in otroci vrtca v Gropadl vabijo na o-gled razstave ročnih del in likovnih izdelkov v nedeljo, 20. junija, od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Osnovna šola Karel Širok obvešča, tla bo zaključna šolska maša jutri, 19. junija, ob 9.30. Osnovna šola Primož Trubar Bazovica vabi starše in prijatelje na | zaključno prireditev, ki bo v šolskih prostorih i j u t r i, 19. junija, ob 10 30. Razstava ročnih del in likovnih izdelkov bo v nedeljo. 20. junija. od 9. do 12.30 in od 16. do 20. ure. Zaključna šolska maša bo v i torek, 22. junija, rb 10. uri. ŠD PRIMOREC se iskreno ZAHVALJUJE gostilni «NADA» za pogostitev in prijeten večer ob zaključku nogometne sezone Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM malo rabljen surf alpha phantomi -Get>a': 750.000 lir. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 040/411589. DELAVEC pri tvrdki FIAT. proda avtomobil znamke avtobianchi 112 junior, star štiri mesece, po ugod ni ceni. Telefonirati na številko 229224. KLEPAR in inštalater izvršuje vse vrste popravil. Telefon 040/53-032. PRODAM ape kar P2. Telelon (010) 225294. V RUPI prodam obnovljeno gospodarsko poslopje, primerno za pre ureditev v manjše stanovanje Telefonirati v večernih urah na 882-244 (0481). PRODAM vseljivo enonadstropno hi šo pri Sv. Alojziju štiri sobe, ku hinia in WC. Telefon 040/743784. MOŠKI ^remijih let išče žensko za skupno življenje staro od 40 do 50 let. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul Montecchi 6. pod šifro «Poletje». PRODAM kvačkane prte iz bombaža razne velikusti. Telefonirati na št (0181) 780-47 RENAULT 14 TL prevoženih 45.000 km, komaj na novo prebarvan v odličnem stanju prodam. Cena 5.500.000 lir - možnost pogajanja Tel. 040/811-565 od 12. do 13. ure. PRODAM skoraj nov motocikel to mos po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah št. 040/410955. PREDEN PRODATE VASE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Aurum ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve. TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980 , . BANICA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. PA/ T ‘J 3 r - .liTA F PIL/MO • »Sk 6V«3«3i3 17. 6. 1982 Ameriški dolar 1.370,— Kanadski dolar 1.060.— Švicarski frank 644.— Danska krona 160.— Norveška krona 215.— Švedska krona 222,- Holandski florint 505,- Francoski frank 200,— Belgijski frank 24,- Funt šterling 2.390,- Irski šterling 1.890,- Nemška marka 558.- Avstrijski šiling 79.25 Portugalski esc ud o 16.- Pezeta 11,50 Jen 4,50 Avstralski dolar 1.330,- Drahma 16.- Debeli dinar 23.30 Srednji dinar 26.40 V OKVIRU OSIMSKEGA SPORAZUMA Prebivalci Brega in Golega Brda bodo dobivali vodo iz Bolen j Vodo bodo v cevi spustili predvidoma že letos poleti - Včeraj so si gradbišče ogledali strokovnjaki konzorcija CAFO, Goriških vodovodov in predstavniki občine Dolenje Še to poletje, predvidoma ob koncu julija, ali v začetku avgusta, bodo prebivalci Brega in Golega Brda, dveh vasic na skrajnem zahodnem delu jugoslovanskih Brd. dobili pitno vodo. Pritekla bo iz vodovodnega omrežja občine Dolenje, na italijanski strani meje, kakor sta se dogovorili italijanska in jugoslovanska stran, v znamenju sodelovanja in skupnega reševanja vprašanj ob meji in to prepričanje tudi strnili in potrdili z osimskimi dogovori. V okviru načrta rekonstrukcije in ojačitve vodovodnega omrežja v občini Dolenje so te dni dokončali tudi dela za vgraditev glavne cevi proti mejnemu prehodu v Mirniku, preko katere bodo dobavljali vodo prebivalcem Brega in Golega Brda, na jugoslovanski strani meje. Včeraj dopoldne so si predstavniki občinske uprave iz Dolenj, vodovodnega konzorcija Cafo, Goriških vodovodov iz Nove Gorice, kakor tudi predstavniki podjetja Vidoni. ki izvaja gradbena dela ter inž. Ron-chi, kot načrtovalec del, ogledali gradbišče, novo poskusno zajetje za vodovod kakor tpdi mesto, kjer bodo cevi prekoračile mejo in kjer bodo že v prihodnjih dneh vgradili števec in zaklopke. Ob tem je treba dodati, da je večina zemeljskih del že zaključena, tako na italijanski, kakor na jugoslovanski strani meje in da bo v bistvu treba napraviti le nekaj metrov priključka, kar bo do opravili v prihodnjih dneh. Na območju Brega in Golega Brda živi okrog 70 ljudi, imajo pa tudi še precej glav živine. Obe strani sta se sporazumeli za poprečno dnevno dobavo 40 kubičnih metrov vode. Trenutna poraba pa je preračunana na okrog 25 kubičnih metrov. S preskrbo ne bi smelo biti nobenih težav, zagotavljajo tako na občini Dolenje, kakor tudi konzorciju Cafo, ki upravlja vodovodno o-mrežje. Pred kratkim so namreč napravili dve novi vrtini, od koder naj bi dobivali okrog 5 litrov vode na sekundo, kar zadostuje za kritje porabe na severovzhodnem območju občine ter tudi porabnikov preko meje. Vrtini sta v bližini starega zajetja, kakih 200 metrov od brega Idrijce. Te dni opravljajo po skusno črpanje; in analize vode. že sredi poletja pa ‘naj bi vodo spu stili v cevi. Podpore Kmečke banke slovenskim društvom Na sedežu Kmečke banke v Gorici so v sredo zvečer porazdelili prispevke tega našega kreditnega zavoda zastopnikom številnih kulturnih in športnih društev. O pomenu te pomoči Kmečke banke slo ven skim društvom je spregovoril predsednik njenega uoravnega odbora Ksaverij Leban. Podrobneje bomo o tem poročali v naši nedeljski kulturno - prosvetni prilogi. ve v Pevmi. in da je «po ponovnih med Gabrjami in Ušji ter ureditev razgovorih dobila zagotovilo občin- dveh zelo ostrih ovinkov v smeri skih in pokrajinskih tajništev KPI proti Vrhu. Tako javljajo iz sova in PSI, da bo dogovor veljaven tudi v Pevmi.* Tajništvo Slovenske skupnosti, je dalje rečeno v poročilu, izreka predsedniku krajevne skupščine v Pevmi vso podporo, upa da se bosta drugi dve stranki držali dogovorov. Istočasno pa kritizira krajevne komunistične in socialistične predstavnike v Pevmi, ki trdijo, da imajo možnost neodvisno delovati od splošnih smernic svojih pokrajinskih vod štev. Na isti seji je tajništvo SSk preučilo tudi potek razprave in glaso-, vanja o proračunu v goriškem občinskem svetu, potrdilo veljavnost petstrankarskega sporazuma in po zitivno ocenilo dejstvo, da so bila slovenska vprašanja predmet raz prave v občinskem svetu. denjskega županstva. Dela bodo predvidoma trajala do jeseni. Cesto bodo zaprli na celotnem odseku in sicer pri Gabrjah ter pri šoli na Vrhu. V kratkem pričetek del na cesti Gabrje-Vrh Cesta med Gabrjami in Vrhom bo od prihodnjega tedna dalje za nedoločen čas povsem zaprta za ves promet. V torek bodo namreč pri čeli z zemeljskimi deli za ureditev okrog 900 metrov dolgega odseka Skoraj tisoč otrok v novogoriških vrtcih Po zadnjih uradnih podatkih šteje Nova Gorica 19.764 prebivalcev, kar je za 3 odstotke več kot ob koncu aprila lani. Upoštevano je mesto, saj na širšem območju Nove Gorice živi 25.544 prebivalcev. To novo mesto ob meji pa se bo očitno širilo in večalo tudi v prihodnjih letih, čeprav se je gradnja novih stanovanjskih blokov in drugih objektov zaradi gospodarskih in finančnih težav precej upočasnila. Značilen pokazatelj za takšne napovedi je veliko število otrok, ki se vpisujejo v otroške vrtce. V otroške vrtce na območju Nove Gorice se je na primer za prihodnje šolsko leto vpisalo skoraj tisoč otrok, ali natančneje 991 dečkov in deklic. Mnogo pa je tudi otrok, ki so v varstvu pii zasebnih družnah iti ki jih uradne statistike ne morejo zajeti. DA>tES V ŠTANDREŽU KONCERT IRSKE GLASBE V STARI GLASBI IN ROCKU KRIK ZATIRANEGA NARODA Skupina Shebeen združuje irsko glasbeno tradicijo in trdi rock Danes, v petek, 18. t.m., prireja Mladinski odbor SKGZ v sodelova nju s KD lOton Župančič» v Štan-dretu koncert severnoirske skupine Shebeen iz Belfasta. Koncert bo ob 21. uri na kotalkališču kulturnega doma «Andrej Budal* (v primeru slabega vremena bo seveda na zaprtem). Skupina Shebeen, ki označuje svojo glasbo kot svobodilni borbi ali interniranega v zaporu. Glasba, ki nam jo predlagajo, je ista glasba, s katero se Shebeen predstavljajo v republikanskih klubih v Belfastu. Gre za hard mušic, trdo glasbo, brez dveh tslajših» inštrumentov irske glasbene tradicije, harfe in violine. Njihova glasba poudarja ritmiko z uporabo tipičnih inštrumentov kot so bodhram (ročni boben), tinwhistle (flavta s kovina-stim kljunom), bones (kosti), pa še kitare, banja in mandoline. Iz o-gromne zakladnice antične irske glasbe nam bodo predstavili klasično mešanico. Zelo številne so seveda borbene in politične pesmi, z veselimi melodijami in ritmi, ki pa jih navadno spremlja žalostno besedilo. Večkrat gre za zelo stare pesmi, ki pripovedujejo o vstajah izpred dolgih let, številne pa so nove. zgrajene na tradicionalnih melodijah, kot ganljiva «Pesem blokov H*. Med temi baladami pa je prostora tudi za zelo hitre polke, kot na primer one iz ciklusa Kerry. ki jih na Irskem plešejo ob vsakem prazniku. Tudi pri najslajših ljubezenskih pesmih je treba vedno upoštevati njihovo politično in narodnostno vsebino, saj je ljubljeno dekle največkrat prispodoba za drago «Erim (Irsko). Skupino Shebeen sestavljajo: Eddit Donnelljj. Albert McLaughlin, Tommy VHlliams. Bernard Fern, Brendan Bradlep in Sean McCann. V ponedeljek, 21. junija, ob 17.30 bo redni letni občni zbor zveze in-dustrijcev goriške pokrajine, na katerem bo predsednik Pierino Guerra poročal o sedanjem položaju in o perspektivah tukajšnjega industrijskega sektorja. Spregovoril bo tudi deželni odbornik za industrijo Fran-cesco De Carli. Občni zbor bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma. Razna obvestila Pokrajinska uprava vabi pevske zbore, orkestre in folklorne skupine, ki jih sestavljajo šoloobvezni o-troci, da se lahko prijavijo za nastop na prireditvi «Feste dei ragazzi*. ki jih prirejajo v Firencah. Dneva nastopa niso še določili, izvajanje pa bodo predvajali po radiu. Ka gar ponudba zanima, naj se prijavi do 30. junija letos, prošnji pa naj priloži ustrezno gradivo (posnetke na traku, filme in fotografije). V današnji oddaji «Na goriškem valu*, ki jo bo Radio Trst A oddajal ob 12. uri (ponovitev bo nedeljo ob 14.05). bomo lahko poslušali nekaj o delovanju Kmečke banke in o športnih turnirjih, ki so bili v Gorici v zadnjem času. Razstave V Galeriji Meblo v Novi Gorici je odprta razstava študijskih de! likovnih amaterjev, udeležencev likovnega tečaja pri Delavski univerzi v Novi Gorici v izobraževalni sezoni 1981/82. Razstava bo odprta do 11. junija. Kino V KROŽKU UMAN1TA’ Uspešen konec tečaja slovenščine V prejšnjem tednu se je uspešno zaključil šestmesečni tečaj slovenskega jezika, ki ga je priredil kulturni in rekreacijski krožek Umani-ta. Predavanja so bila v prostorih zavoda Lenassi, poučeval pa je prof. Antonini. Podoben tečaj je krožek pripravil tudi v lanskem letu. Zanimanje za slovenščino in učenje slovenščine narašča, zlasti med mladimi. ki bi se radi aktivno vključili v gospodarstvo Gorice in drugih krajev. Položaj krajevnih avtonomij bo predmet razprave, ki jo deželni inštitut ISGRE prireja v nedeljo, ob 10.30, v palači Belgrado v Vidmu. Sklepni govor bo pripadal ministru za deželne zadeve Aldu Aniasiju. Gorieu CORSO 18.00—22.00 «Paura nel citta dei morti viventi*. Prepov dan mladini pod 18. letom. VERDI Danes zaprto. VITTORIA 17.30-22.00 «1 piace privati di mia moglie*. Prepov dan mladini pod 18. letom. Tržič ENCELSIOR 18.00—22.00 «Taps squ li di rivolta*. PRINCIPE 18.00—22.00 «Spaghetti mezzanotte*. Auvo (.oricu i#> ithoitca SOČA 18.UO— 2H (K) (Poročno potov nje na švedski način*. Sveds film. SVOBODA 18.00 - 20.00 »Električ jezdec*. Ameriški film. Ob 22. «Krčma zablodelih*. DESKLE 19.30 «Dirka kanonbal*. meriški film. OFZUKN4 LEKARNA V GORIl Danes ves dan in ponoCi je v G rici dežurna lekarna Marzini, Kc zo Italija 89. tel. 84 443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIt Danes ves dan in ponoči je v 1 žiču .dežurna lekarna Centrale, T republike, tel. 72-331. DA STARO TOVARIŠTVO NE ZAMRE Idrijski realčani so se spet sestali Aktualen sklep: naj se vloga idrijske realke in njeno zatrtje dokumentira z ustrezno publikacijo Žal je lanska osemdesetletnica ustanovitve idrijske realke, prve srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Avstro - Ogrski, šla mimo, ne da bi bila temu pomembnemu jubileju posvečena ena sama skromna proslava. Proslavili so jo v svojem intimnem krogu le nekdanji realčani, ki so se tudi letos, tako kot že več desetletij vsako pomlad, zbrali v Idriji in kljub letom, ki nanje pritiskajo, pregledali svoje vrste. Tudi letos jih je precej manjkalo, vendar jih je vseeno prišlo več kot lani in trud sedanjega organizatorja ing. Sla-voljuba Ferjančiča, Idrijčana iz Novega mesta, je bil kar lepo poplačan. Poleg Idrijčanov (ne vseTi) so prišli tisti, ki živijo v Trstu, Gorici, Ajdovščini, Idriji pri Bači, Novem mestu, Logatcu, Rušah. Mariboru in drugod. Šestindvajset je bilo vseh, skupaj z družinskimi člani in spremljevalci pa je prijetna družba štela 41 ljudi. Tokrat so običajno skupno večerjo na soboto spremenili v nedeljsko kosilo, sedež svojega »kongresa* pa so prenesli od nekdanjega «Di-diča» (danes restavracija Nanos) v znano gostilno »Nebesa* pod gradom, kjer so se zbrali v gornjem salonu, da so bili res povsem »nebeški*. Goričani so bili štirje: Elija Čuk, Zlatko Bisail. Jožko Bratina in Franc Močnik (msgr.), Tržačanov pa je bilo šest in sicer Milko Bambič, brata Velimir in Radovan Stegu, Danilo Udovič, Stanko Starec in Stanko Vuga. Precej jih je bilo tudi iz Ljubljane, odkoder pa žal ni prišel Božidar Jakac. Najstarejši je bil 90-letni Jožko Bratina. Goričan, sicer pa rojen na Otlici. Sledila sta mu po dva 84-letnika, dva Baletnika in tako naprej vse do «naj-mlajših*. letnikov 1909, ki imajo sedaj 73 let. Pet od šestindvajsetih prisotnih ni opravilo realčne mature, bodisi da so jo opravili na kaki drugi šoli ali pa so šli v poklic z nepopolno srednjo šolo. Najstarejši prisotni realčan (Jožko Bratina) je maturiral leta 1911! šestdesetletnico mature sta slavila Rafael Kobal iz Idrije in Zlatko Bisail iz Gorice. Šest je bilo takih, ki so opravljali zadnjo maturo — leta 1926 in najmlajši med temi je bil Mirko Modrijan, Idrijčan iz Ljubljane, ki se je rodil na nekdanji idrijski rudarski praznik (sv. Ahac) 22. 6. 1909. Najmlajši realčan sploh ’(ki pa je potem šel na učiteljišče) je bil med prisotnimi Srečko Logar. roj. 31. 12. 1909, ki je v preteklosti organiziral številna srečanja realčanov. Bolj za šalo so ugotovili, da i-majo skupno še nekaj več kot 2000 let, poprečna starost pa je znašala dobrih 77 let! Na sreča nju, ki je potekalo ob znanih idrijskih rihtah, kjer ob vsem drugem ne smejo manjkati žlikrofi, je bilo slišati tudi več nagovorov. Mladeniško se je razvnel Tržačan Stanko Starec, medtem ko je Goričan Bisail prebral lastno hudomušno pesnitev «Spomini na I-drijo*. ki predstavlja realčane in življenje v Idriji pred šestdesetimi leti. Precej zabavnih je povedal tudi Milko Bambič iz Trsta. Med čisto resnimi sklepi tega srečanja pa je gotovo tisti, ki ga je predlagal Slavoljub Ferjančič, da bi namreč vsaj leta 1986. se pravi čez štiri leta, ko bomo obhajali 60 letnico zatrt ja idrijske realke, s kako posebno slovesnostjo in kulturno prireditvijo ali pa še bolje s publikacijo počastili oziroma poudarili kulturni in politični pomen idrijske realke za slovenski narod in še zlasti za idrijskega rudarja, po prvi svetovni vojni pa za vse zatirano primorsko ljudstvo. TOMAŽ PAVŠIČ Novost na knjižni polici PROBLEM TRINAJSTIH MILIJONOV ITALIJANSKIH DRŽAVLJANK Gospodinja je državljanka B kategorije ker da je izven gospodarskih procesov Ponovno oživljanje perečega vprašanja: kako si zadevo razlagata dve množični organizaciji PRISPEVAJTE ZA DI JAŠKO MATICO Dr. J. Stupica: ŠAH SKOZI STOLETJA Izpod peresa dr. Janeza Stupice, znanega slovenskega šahovskega mojstra in bivšega državnega prvaka (leta 1968 je ta naslov o-svojil v Čateških Toplicah skupaj z Ostojičem), so slovenski šahi-sti s knjigo *ŠAH SKOZI STOLETJA* dobili doslej najobsežnejše izvirno dela o starejši zgodovini šaha. Avtor v knjigi opisuje razvoj kraljevske igre od njenih ugotovljenih začetkov sredi prvega tisočletja našega štetja pa vse do druge svetovne vojne, ko so s črno-belih aren odšli svetovni šahovski prvaki Lasker, Capablanka in A-Ijehin. Knjiga pa ne vsebuje samo šahovsko zgodovino, marveč je predvsem izvirno zasnovan učbenik, ki naj nadobudnega šahovskega začetnika pospremi na pot mojstrstva. Kot izkušen pedagog avtor meni, da delamo napak, ko vsiljujemo napredujočim začetnikom težko umljive hipermoderne šahovske partije. V svojih razvojnih letih podoživlja človek zgodovino prednikov, šahist pa bi moral u-strezno podoživljati romantično in moderno šahovsko šolo, preden bi se udomačil v sodobni, hipermoderni. Ta misel je avtorja vodila, ko je varil šahovsko zgodovino z modernim učbenikom. Z imenitnim izborom, razlago in komentiranjem partij, ki so jih zadnjih štiristo let odigrali vodilni šahovski mojstri, zida pisec hišo znanja, v katero kani vseliti bralca. Za zgodovinskim o-drom nastaja in se ostri podoba sodobnega šaha, ki jo sestavlja mozaik znanja iz otvoritev, pozicijske in kombinacijske igre ter končnic. Bralcu odkriva tudi lepoto študij in problemskega šaha ter njihov vpliv na igralčeve zamisli v praktični partiji. Prav tako pokaže, katere šahovske zakonitosti so se v stoletjih uveljavile in katere so bile kot zmotne izločene. Poseben mik dajejo delu opisi družbenih dogajanj, pomembnih za razvoj človeške- kidtnre in šaha - '-kot sestavnega dela te kulture. Priljubljeno avtorjevo sredstvo so sporočene anekdote. Navsezadnje ne gre prezreti da je delo napisano poljudno, kar bralcu lajša napor pri odkrivanju šahovskih skrivnosti. V predgovoru knjige, ki jo je v nakladi 3090 izvodov izdala Državna založba Slovenije, je novinar in šahovski mojster Zvone Kržišnik. med drugim zapisal: «S knjigo ŠAH SKOZI STOLETJA dobivajo Slovenci — in z njimi morebitni prevajalci — šahovski učbenik prvega reda. Ta ugotovitev zveni morda nekoliko drzno, toda opira se na spoznanje, da je avtor uporabil pedagoško metodo, mimo katere ni videti uspešnejše. Ne samo da je pisca vodil dosleden dia'ektični princip in da je tedaj deloval skladno z našimi občimi nazori o svetu, marveč je tudi pragmatično uveljavil samoučni prijem, ki so ga uporabljali doslej naj-markantnejši šahovski učitelji, na primer sovjetska šahovska šola ali Robert Fischer. Delo Janeza Stupice, bivšega državnega prvaka in močnega mojstra, je tehten prispevek k šahovskim teoretičnim spoznanjem in praktičnim izkustvom pa tudi k slovenski kulturi nasploh.* Po knjigi, ki obsega 520 strani teksta in 52 strani slik ter je vezana v platnu že posegajo bralci, zato je vsem ljubiteljem šahovske igre priporočamo. SILVO KOVAČ Govoriti o gospodinjah pomeni dejansko govoriti o vseh ženskah. Tako ali drugače, oziroma vsaj za samo sebe, je namreč vsaka ženska gospodinja. To je nesporna u-gotovitev, ki pa potrebuje ob robu še veliko pojasnil. Biti gospodinja, se pravi znati opravljati vrsto večjih ali drobnih opravil, pomeni namreč, da je tista oseba lahko samostojna, da »zna skrbeti sama zase*. Popolnoma drugače je seveda, če je treba skrbeti za veččlansko družino, ko se kvaliteta zadostitve potrebam spremeni v odgovorno, težko delo. Da so gospodinjstvo ali vse tisto. čemur pravimo domača dela in opravila v bistvu odgovorne in naporne naloge, trdijo vsi. razen tistih, ki »takšnih malenkosti* niso nikoli opravljali. V prvi vrsti to zagovarjajo tiste ženske, ki so »poklicne gospodinje* ali ki se za takšen naziv borijo. Pred meseci je namreč v Italiji nastalo gibanje, predvsem v vrstah katoliških žensk, ki se zavzemajo za pravno priznanje »gospodinjskega poklica*. Njihova zahteva izhaja iz trdnih osnov: prvič, gospodinje opravljajo veliko vsakodnevnega dela, drugič, na račun njihovega nepriznanega dela država »veliko zasluži* (na primer prihrani pri umikih raznih služb, nekaterih pa sploh ne vzpostavi) in tretjič, omogočajo gospodarski ureditvi, da kolikor toliko uspeva. Do tu z gibanjem italijanskih gospodinj, ki se je nekako organiziralo septembra lani na srečanju, ki ga je v Brescii priredila katoliško usmerjena revija »Madre* (Mati), soglaša večina žensk. Kasneje sta se pravzaprav osnovali dve precej podobni organizaciji: v Rimu ANDIC (Associazione na-zionale donne di časa italiane cat-toliche — Vsedržavna zveza italijanskih katoliških gospodinj), v Firencah pa je pred kratkim zaživelo MDLC (Movimento diritto lavoro casalingo — Gibanje za pravice gospodinjskega dela). Cilji ene in druge organizacije so malone isti, gospodinjsko delo mora dobiti pravno priznanje in s tem bi se moral spremeniti tudi družbeni položaj gospodinj. »Gospodinje smo dejansko državljanke B kategorije, ker smo izven ggspp^^rgkih .procesov*, so na nedavnem srečanju v Rimu trdile članice organizacije ANDIC. »In poleg vsega velja še danes gospodinja za sinonim nedelavne- tftrtnrnmfiitiMiiMiimiiMMMiiiMMtmiiiimmuittvm Polifonsko tekmovanje v Arezzu Mednarodno polifonsko tekmovanje v Arezzu slavi letos svoj pomemben jubilej, saj bodo zbori prispeli v Arezzo že trideseto leto zapored. Letos bo to tradicionalno zborovsko tekmovanje v dneh od 25 do 29. avgusta in bo nastopilo kar 24 pevskih zborov. Tokrat pride v Arezzo prvič en japonski pevski zbor, po obilnem desetletju pa se bo predstavil tudi zbor iz ZDA. Iz Jaix>nske bo prišel zbor »Kei-hin», ki ga sestavljajo visokošolke s tokijskega vseučilišča, iz ZDA pa pride mladinski zbor iz San Francisca. Kakor po navadi, bo tudi tokrat veliko pevskih zborov iz vzhodne Evrope, koder se zborovsko petje zelo veliko goji, saj bodo navzoče s po enim zborom vse vzhodnoevropske države razen Sovjetske zveze, Jugoslavijo bo tokrat zastopal mladinski pevski zbor iz Zrenjanina. Zelo veliko je tudi italijanskih pevskih zborov, saj se bo v Arezzu predstavilo kar osem domačih pevskih zborov, mer katerimi bosta po dva zbora iz Trenta in iz Spi-limberga, naše mesto pa bo tokrat zastopal zbor Pueri Cantores. ga človeka, to je dejansko oznaka za žensko, ki jo mož vzdržuje*, so izjavile na dvodnevnem zasedanju, ki je nosilo jasen naslov »Zaton ali mrk vloge gospodinj v Italiji*. Z izhodiščem teh gibanj torej soglaša veliko žensk, ne pa z njihovimi zaključki. Tako levičarske stranke, kakor tudi sindikalne organizacije so namreč še vedno prepričane, da pravno - finančno priznanje gospodinjskega dela ne more razvezati vozla, ki ga že desetletja predstavlja dilema ženskega dela izven in v okviru domačega doma, oziroma širšega vprašanja ločevanja - združevanja ženskega privatnega in javnega življenja. Res pa je tudi, da prostejše vključevanje žensk v produktivni proces njim samim ni prinesel za enkrat še niti resnične enakopravnosti, kaj šele osvoboditev od vseh vezi, ki so ji skozi stoletje »po na- tfiiiiiiititHimitiiititiiiuitiiftitiiitifiimittiiiiitmiir ravnih zakonih* prisojale vlogo in naloge. Toda nekakšna mesečna plača, ki jo zahteva gibanje italijanskih gospodinj, je odločen korak nazaj, pribijajo tudi članice Zveze žensk Italije in splošneje ženskega gibanja v Italiji, ki pa so se pred leti odločno potegovale za pokojnino gospodinj. Vendar je to nekaj povsem drugega, so na primer izjavile sindikalistke. S tistim ukrepom, k iga še danes zagovarjajo, se je skušalo ublažiti neznosen položaj, v katerem so se znašle ženske potem, ko so vse življenje garale in si niso zagotovile niti revne osnove, da bi se preživljale. Z ustoličenjem »gospodinjstva* kot ne mu gospodarskemu in družbene-polnopravne delovne kategorije pa se da pravni pečat in torej tudi »blagoslov* obstoječemu stanju, ki je prvenstveno v korist veljav-mu sistemu, in veliko manj ženskam samim. Pri vsem tem pa je treba upoštevati osnovno dejstvo in sicer, da je trenutno v Italiji uradno vpisanih v kategorijo «gospodinj» — ki je, kot so ugotovili strokovnjaki, sinonim za neustvarjalno o-sebo, ki se žrtvuje (iz latinskega izraza «domina») — trinajst milijonov žensk. Predstavljale bi lahko drugo najmočnejšo politično silo v Italiji, kar pa po vsej verjetnosti jim ne bo prineslo odobritve predloženih zahtev. Tudi o teh bi bilo treba še spregovoriti, težko je namreč strniti vse predloge raznih organizacij, še zanimivejše pa so razne ankete, ki so jih o italijanskih gospodinjah in na splošno o sodobnih ženskah pred kratkim izdelali razni inštituti. Rezultati namreč nesporno kažejo, ob vseh razlikah in drugačnih pogledih, da so »angeli-va-ruhi domačega ognjišča postali hudički*. (bp) nfiimitiitfimimtmmvvntfitmmtnnimmftMimmiiMtimmtmintintniittimitiftiimft Odkritje spomenika kriškemu partizanu Henriku Štefančiču v Mazzunu (Brescia) 29. in 30. prejšnjega meseca so na pobudo sekcije Vsedržavne zveze partizanov iz Križa in v sodelovanju s pokrajinsko organizacijo ANPI v Brescii in Iseu, v kraju Pratolungo v hribih nad krajem Mazzuna odkrili spominsko ploščo kriškemu borcu Henriku Stefančiču, ki je v tistem kra|u padel kot partizanski borec 8. decembra 1943 skupaj s še dvema italijanskima in dvema sovjetskima partizanoma. Na zgornji sliki slovesnost oh odkritju plošče na planinski staji Pratolungo (1400 m), pred katero je Štefančič padel, na spodnji sliki pa odkritje spomenika Henriku Štefančiču na trgu v vasi Mazzuno, kjer Je Štefančič (skupno z obema sovjetskima borcema) pokopan. Spomenik so mu prav tako postavili vaščani Krita. Izdelan je iz naravnega kraškega kamna, na katerem je pritrjena bronasta plošča ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.15 - Filmski program 12.30 Življenje živali — šolska oddaja 13.00 Hišna beležnica 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV DNEVNIK 14.00 Disonora il padre, po romanu Enza Biagija 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Doba rasti 15.00 Šola in vzgoja 15.30 Strašilo 16.00 Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 16.30 Trije nečaki in majordom 17.00 TV DNEVNIK — Flash 17.05 Risanke 17.30 Vsi za enega 18.00 Job — zaposliti se pri 20 letih 18.30 Draghetto 18.50 Ugrabitev. 3. del 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV DNEVNIK 20.40 Skupaj bomo videli 20 55 SNP: Brazilija — Škotska 22.50 Velike razstave 23.25 TV DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 TV DNEVNIK ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 Popoldanski program 14.10 Helzacomic — zabavni program 15.25 Mi in potres — šolska oddaja 16.00 TV za otroke 17.10 SNP: Italija — Peru 19.00 TV film — Zbogom Carlton 19.45 TV DNEVNIK 20.40 Dobrodošla, teta Elizabeth! 21.55 Problemi današnjega časa 22.45 TV film — Vi me spominjate na nekoga 23.15 TV DNEVNIK Ob koncu košarka Tretji kanal 10.15 - 11.45 Filmski program 15.00 SNP: Češkoslovaška — Kuvvait 16.30 - 17.10 Imola: Kolesarstvo 17.25 Povabilo 18.30 Šola in vzgoja 19.00 TV DNEVNIK 19.35 Proces svetovnemu nogometnemu prvenstvu 20 40 Upanje 22.00 TV DNEVNIK 22.45 SNP: Italija — Peru JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.00 Poročila 17.05 SNP: Italija — Peru 19.05 Tehtnica za natančno tehtanje 19.35 Obzornik 19.45 Pot v prihodnost 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 20.57 Propagandna oddaja 20.00 Dokumentarna oddaja 21.35 Ne prezrite 21.50 Gospod Horn 21.45 Športna oddaja 22 55 Ženeva: košarka ZDA — Evropa 24.25 Poročila Koper 13.30 Oprta meja V današnji oddaji »Odprta meja* bodo med drugim na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Jugoslovanski dan na velesejmu NABREŽINA — Konferenca CGIL o manjšinah GRADIŠČE — Novi telefonski i-menik GORICA — Poletne kulturne prireditve TRST — Odprtje nove galerije — razstava Gabrijela Stupice GORICA — Podpora Kmečke banke slovenskim organizacijam 18.00 Z nami pred kamero 18.05 TVD — vesti 18.30 TV šola 19.00 Aktualna tema 19.30 Nogomet: Italija — Peru 21.00 Nogomet: Argentina — Madžarska 21.45 TVD — Stičišče 22.45 Nogomet: Brazilija — Škotska Ob koncu Odprta meja TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Tri slovenske sestre: 8.45 Glasbene skice; 9.30 Stilno pohištvo; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Na go-riškem valu. Beležka; 13.20 Četrtkova srečanja; 14.10 Otroški kotiček: »Kako - zakaj . odkod?*; 14.30 Roman v nadaljg^aaiitliuCj-ril Zlobec: »Moj braU sVtffflk*; 15.00 Odtrgana kulisa. Film in filmefea glasba: 16,00Žiwwielano;. 16.35 Ragtime in dixieland; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje*; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Kako ti je ime? KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8 25. 14.00, 15.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski in televizijski spored; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaža, zanimivosti; 15 10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev; 15.30 Pesmi in plesi naših narodov; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po želiah; 17.00 Aktualna tema; 17.30 Glasbena medigra; 17.40 Piknik ob koncu tedna. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8 30, 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7 00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Knjižna polica; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10 00 Z nami je...; 10.15 Ansambel Gal-letti; 10.45 Mozaik; 11.00 Vsi jih poslušamo; 11.32 Kirn; 12 00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Glasbena fantazija: 15.36 Jugoslovanski motivi; 16.(X) O tem bomo govorili danes; 16.10 II leggio; 16.45 Istrske pesmi in plesi; 17.00 Kultura in družba; 17.10 La Vera Romagna; 17.32 Crash; 17.55 Izletniki; 18.00 Rock glasba; 18.30 Petkov koncert. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00 Poročila; 6.03 Almanah; 6.10 in 8.45 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 in 10.03 Radio anch’ io; 11.10 Zvočna hiša; 11.34 Ana-lasunga, 7. nadalj.; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Kočija: 13 35 Master; 14.28 Pet stoletij mode; 15.00 Errepiuno, popoldanski spored; 16.00 H Paginone, zvočna rubrika;,.12.03 SNP: Italija - Peru; 19.50 Glasbeni trenutek; 19.58 Kakršnakoli ljubezen, eno dejanje; 20.30 Vrtiljak; 21.00 Ob stoletnici rojstva Igorja Strawinskega; 21.45 Pesniška antologija; 22.00 Avtoradio flash; 22.42 Glasbeni trenutek; 22.50 Danes v parlamentu. LJUBLJANA 7 00, 7.30, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9 05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Glasbena pravljica; 10.05 Z glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12.05 Ali poznate. 12.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 13.10 Iz glasbene tradicije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne gcdbe; 14 00 Iz naših krajev, iz naših sporedov: 14.30 Priporočajo vam...; 14 50 Človek in zdravje; 15.05 Škatlica z godbo; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav ljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16 30 Napotki za turiste; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak: 19.00 Pojemo in godemo; 19!30 S knjižnega trga; 20.35 Lah ko noč. otroci!; 20.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 2100 Uganite, pa vam zaigramo; 22.05 Oddaja o morju in pomorščakih 23.15 Informativna oddaja v nem ščini in angleščini; 23.25 Iz naših sporedov: 23.30 Radi ste jih poslušali; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Petkov glasbeni mozaik; 1.05 Noč ni program. Maks Zadnik: ANTON SERAJNIK - MIRKO 5 PARTIZANSKI OBVEŠČEVALEC V NEMŠKIH ŠTABIH 2. Probleme, ki so ga žulili, zlasti narodnostne razmere in politične odnose na Koroškem, je, ne da bi širše razgaljal, zadeval v samo bistvo. Ko sem o njem razmišljal, se nisem mogel otresti vtisa, da je imel tudi prirojeni dar igralca, ki je znal malone v istem hipu zaigrati tako vlogo naivneža kot tudi resnega in celo — prizadetega človeka. Vsekakor pa je bil zelo domiseln in sposoben, da je v nepričakovanih preobratih prav tako dobro odigral načrtovano ali predvideno kot nepričakovano vlogo, kar ga je v obveščevalnem delu pogosto reševalo iz nevarnih zagat. SERAJNIK V NEMŠKI VOJSKI Ko je bila Avstrija vključena v nemški rajh (Anschluss, marca 1938) Serajnik še ni bil dopolnil 25 let. ^Čeprav je bil že tedaj napredno usmerjen, še ni bil dovolj seznanjen s političnimi razmerami in problemi. Zato se v mednarodnih in domačih političnih zadevah, ki so se zgrnile nad ljudi po Anschlussu in podpisu pogodbe o nenapadanju med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo, ni najbolje znašel, sicer pa mu socialni položaj in možnosti tedaj niti niso o-mogočale spoznanj o tem, kam vodi takšna politična opredelitev obeh podpisnic pogodbe. Nacistične vojaške oblasti so Serajnika prvič poklicale v njihovo vojsko že maja 1938, vendar so ga po treh mesecih odpustile. Septembra 1939 se je vpoklicu izmaknil. Med zaostrovanjem nacističnega pritiska proti jugovzhodu so nacisti Serajnika marca 1941 spet vpoklicali v nemško vojsko v Celovec. Z njo se je udeležil pohoda v Jugoslavijo in prispel najprej v Škofjo Loko, kjer se je njegova enota zadržala le pol ure. Od tam so jo poslali v Podgrad pri Ljubljani, nato pa v Domžale, kjer je ostal le kakšen teden. Potem so, kot kaže, enoto reorganizirali in večino vojakov vrnili v Celovec, kjer so ustanovili 499. nadomestni (Ersatz) bataljon in ga v začetku julija 1941 poslali v vzhodno Prusijo. V začetku oktobra 1941 pa je enota krenila v Letonijo in dalje proti Leningradu na severni odsek sovjetsko - nemške fronte. V prodiranju proti Leningradu so Nemci in tudi Seraj-nikova enota prispeli do reke Volhov z namenom, da se v naslednjem sunku združijo s Finci. Vendar je sovjetska armada s protiofenzivnim udarcem Nemce zavrnila. Zato je njihov namen spodletel. SERAJNIK, »SVASTIKA* IN RDEČA ZVEZDA Serajnik je tedaj podobno kot drugi nemški vojaki, o-kusil trpljenje frontnega vojaka v strupeni ruski zimi 1941-42, saj so bili, kot so pozneje pripovedovali on in njegovi tovariši, oblečeni celo v poletne uniforme, ker so jim nacisti v svoji propagandi natvezali, da bodo v 3 tednih zasedli Moskvo. Takrat je Tone tudi spoznal, kot mi je 1971. leta pol za šalo pol za res pripovedoval, da je sicer imel na kapi všiti nacistični kljukasti križ (svastiko), toda v srcu je stalno nosil delavsko rdečo zvezdo, ki mu je vedno — tudi v naj- temnejši razburkani noči — kazala pravo pot. Zaradi vsega tega se je že večkrat odločil, da bo med nemškim umikom pobegnil k Rusom. Vendar se mu dva poskusa nista posrečila. Prvič so ga dobili nemški pionirji ter ga obdolžili poskusa pobega k sovražniku. Vendar se je »izmazal* s tem, da jim je natvezil, da je med pohodom zaradi utrujenosti zaspal. Tone je bil vztrajen. S spodletelim prvim poskusom ni opustil prvotnega namena, pač pa je tvegal še drugič. Nemci so se namreč na umiku od reke Volhov ustavili pri malem mestu Čudovo, da bi se utrdili in se pripravili za o-brambo. Serajnik se je tedaj dogovoril še z nekim koroškim Slovencem, doma iz Železne Kaple, čigar imena se 1971 ni več spominjal, da ponoči pobegneta k Rusom. In res sta poskusila, toda zašla sta v rusko minsko polje in sprožila mino, ki je Serajnikovega tovariša ubila, nakar se je vnelo močno streljanje z obeh strani. Vendar se je Serajnik tedaj rešil. Kmalu potem pa je bil pri nekem ruskem bombardiranju ranjen. Obležal je več kot tri ure v nezavesti in je kot večina nemških vojakov na tamkajšnjem sektorju še hudo ozebel. Vendar so ga Nemci našli, ga pobrali in odpeljali v bolnišnico v vzhodno Prusijo. Po nekaj mesecih zdravljenja so ga konec marca 1942 poslali v četo rekonvalescentov v Škofjo Loko. (5) ! SERAJNIK SE V ŠKOFJI LOKI POVEŽE Z NOG Tone je bil prijazen in komunikativen človek. S svojim nasmehom, ki je včasih izražal trpkost in bolečino, pa tudi ironijo, se je znal uveljaviti v vsakršnem okolju. V četi nemških rekonvalescentov v šk. Loki se je spoznal z nekim nemškim vojakom Lebom, ki je imel tam teto, po imenu špalco. Ta Ja Imela v mestu majhno trgovinico. Delala pa je tudi za narodnoosvobodilno gibanje. Zato je Serajnikova povezala s terenskim aktivistom Francem Margučem iz Pu-štala pri šk. Loki, ki je delal za NOB že od 1941. leta. Sicer pa se je Serajnik malo pozneje seznanil tudi s frizerko Ano Oblak - Tajčkovo, katere brat Tine - brivec je bil pozneje v NOV. Očeta pa so ji Nemci ustrelili kot talca 9. februarja 1945 skupaj z 49 drugimi zavednimi Slovenci za Kamnitnikom pri Stari Loki. Njihove žrtve Škofjeločani posebej počastijo vsako leto z žalno slovesnostjo na kraju ustrelitve. Franc Marguč je 23. maja 1972 svoje medvojno sodelovanje s Serajnikom piscu tega sestavka takole opisal: »Spomladi ali poleti 1942 sva se v šk. Loki spoznala s Serajnikom, ki je bil nemški vojak. On je rad fotografiral. In tudi sam sem se z veliko vnemo ukvarjal s fotoamater-stvom. Največkrat sva se dobivala na Mestnem trgu. Govoril je po slovensko — grgral je po Koroško ... Domneval je, da delam za partizanstvo. Zato me je nekoč napeljal, da sva tudi o tem spregovorila...» Medtem ko sta se Marguč in Serajnik spoznala, so se dogajanja v drugi polovici 1942 in v začetku 1943. leta v okolici Škofje Loke, ki je bila nekakšno zvezno območje med Gorenjsko in Ljubljano, naglo razvijala. Aprila ali v začetku maja 1943 sta v nekem spopadu z Nemci pod Sv.-Ožboltom na desnem bregu Poljanščice padla dva partizana. Nemci so njuni trupli pripeljali v mrtvašnico v šk. Loko.; škofjeloški aktivisti bi bili radi ugotovili identiteto padlihi ker so domnevali, da gre za domačine. 5. Zapiski pisca po pripovedovanju Antona Serajnika 10. 8. 1971. let* na njegovem domu. Pismo Antona Serajnika, 22. 2. 1973, os. W' hiv pisca. 12. svetovno nogometno prvenstvo v Španiji 5. SKUPINA «MODRI» SO SINOČI SLABO DEBITIRALI Jugoslavija ni opravičila dobrih obetov Varovanci trenerja Miljaniča so i brezglavo - Hrstič naj slabši, Sušič JUGOSLAVIJA — SEVERNA IRSKA 0:0 JUGOSLAVIJA: Pantelič, Hrstič, Stojanovič, Šljivo, Jovanovič, Zajec, Zl. Vujovič, Petrovič, Sušič, Gudelj, šurjak. SEVERNA IRSKA: Jennings, Nichols, C. Nicholl, Donaghy, Hamilton, Me Creery, H. 0’Neill, McClelland, Armstrong, VVhiteside. SODNIK: Fredriksson (Šve.); KOTI: 7:2 za Jugoslavijo GLEDALCI: 25 tisoč ZARAGOZA — Kakšno razočaranje sinoči na stadionu «La Roma-neda* v Zaragozi! Jugoslavija se je predstavila v zelo slabi luči, le bleda senca moštva, ki so ga strokovnjaki napovedali in celo menili, da bi lahko bilo eno izmed presenečenj prvenstva. Vendar ni se kaj čuditi: to SP je postreglo že s takimi presenečenji, da neodločen izid Jugoslovanov še ne pomeni katastrofe. Seveda pa bo sedaj uvrstitev v naslednji krog zelo težavna, vse je odvisno od drugih in Jugoslovani lahko samo upajo, da jim bo šla voda na njihov mlin. Sinočnja tekma je izenačila, morda pa je še slabša od tiste med Ita- grali proti severnim Ircem docela pa najboljši - Slab švedski sodnik Dosedanji izidi ŠPANIJA - HONDURAS 1:1 JUGOSLAVIJA - SEV. IRSKA 0:0 I .pgtvica HONDURAS 1 0 1 0 1:1 1 ŠPANIJA 1 0 1 0 1:1 1 JUGOSLAVIJA 1 0 1 0 0:0 1 SEV. IRSKA 1 0 1 0 0:0 1 Strelci 1 gol: Zelaya (Hon.) in L. Ufar-te (špa.) Preostali spored 20. 6.: Španija - Jugoslavija; 21. 6.: Honduras - Severna Irska; 24. 6.: Honduras - Jugoslavija; 25. 6.: Severna Irska - Španija. lijo in Poljsko. Severni Irci so solidna ekipa, ki igra trd in oster nogomet, vendar v-celoti zelo poprečna. Jugoslovani niti tej enajsterici skorajda niso bili kos. Brezglavo so tavali po igrišču, nekateri ključni igralci kot Petrovič, Šurjak in Hrstič pa so docela odpovedali, reški igralec je bil po našem mnenju najslabši mož na igrišču. Taktična zamisel Miljaniča se je tako ponesrečila, trener napravil pa je napako, ko je skušal prilagoditi igro svojih Severni Irski. Jugoslovani morajo igrati v svojem stilu, hitro in duhovito, prodirati po krilih in sku- šati s kratkimi pasovi presenetiti nasprotnika. Od tega pa ni bilo ničesar: oba zunanja branilca Jovanovič in Hrstič nista dala napadu nobenega deleža, tako da smo objokovali Krmpotiča in Zo. Vujoviča, posebno če pomislimo, da so bili Severni Irci v napadu povsem brez moči. Tudi sredina igrišča je odpovedala, saj sta Šurjak in Petrovič bila le malo pri žogi, sam šljivo pa ni mogel nositi celotnega bremena, čeprav je lahko računal na pomoč prizadevnega Zajca. Še najbolj sta se sinoči izkazala Zl. Vujovič in Sušič, ki je bil najboljši mož »modrih*. Ta je skušal najprej na vse načine presenetiti nasprotnikovega vratarja, nato pa je moral razdeljevati žoge na sredini igrišča, vendar ob sebi ni imel dostojnega soigralca. Tekma se je za Jugoslovane pričela vsekakor obetavno. V prvih desetih minutah so si «modri» ustvarili vrsto priložnosti, predvsem s Sušičem, ki jih pa niso kronali z zadetkom. Tudi Vujovič in Gudelj sta bila nekajkrat nevarna, medtem ko niso Severni Irci v prvem polčasu niti enkrat streljali na vrata. Kljub prizadevnosti pa je vladala na igrišču prava zmešnjava, tako da smo gledali prav zares bedno predstavo, ki je ne more opravičiti niti dejstvo, da je bilo zelo vroče (36 stopinj Celzija). Kljub temu lah- ko rečemo, da je imela Jugoslavija več od igre in je pustila vsa upanja odprta za drugi polčas. V drugem polčasu pa tema. Pobudo so prevzeli Severni Irci, ki so gospodarili na sredini igrišča in zlahka nadzorovali nenevarne napade «modrih». V prvih 25. min. nadaljevanja nismo zabeležili niti e-nega strela na vrata, nato pa so Severni Irci nekajkrat poskusili srečo, vendar brez uspeha. Jugoslovani bi lahko povedli samo z 11-me-trovko. Do te pa bi kmalu prišlo, ko je branilec Severne Irske igral v 80. min. z roko v kazenskem prostoru, piščalka zelo slabega sodnika Fredrikssona pa se ni oglasila. Trener Miljan Miljanič bo moral v naslednjih dneh marsikaj popraviti, saj že trka na vrata Španija, proti kateri bodo »modri* igrali v nedeljo. Odločiti se bo moral, ali pustiti igralcem, da igrajo po svoji inspiraciji, ali pa predčasno pospraviti kovčke in se vrniti domov. Kajti s tako igro Jugoslavija ne more nikamor, kaj še, da bi postala pre- senečenje letošnjega španskega mun-diala. ® ® © Najboljši strelci po prvem kolu V vseh šestih skupinah so odi grali prvo kolo. Po prvem krogu .je najboljši strelec Madžar Kiss ki .je v tekmi proti Salvadorju dosegel tri zadetke. Marsikdo je na nekaterih tekmah pričakoval pravo »goleado*. saj so »velikani* igrali proti »pepelkam*. Izkazalo pa se je, da razen Salvadorja in delno Nove Zelandije. «pe-pelk* na tem prvenstvu ni in tako so tudi slavni strelci ostali praznih rok. LESTVICA 3 GOLI: Kiss (Madž.) 2 GOLA: Robson (Angl.), Wark (škotska). Fazekas in Nyilasi (oba Madž.) 2. SKUPINA Avstrija premagala Čile SCHACHNER ODLOČIL v Čilenci so s Caszelyjem zastreljali enajstmetrovko AVSTRIJA — ČILE 1:0 (1:0) STRELEC: Schachner v 21. min. AVSTRIJA: Koncilla, Krauss, Obermayer, Degeorgi (od 76. min. Baumeister), Pezzey, Hattenberger, Schachner, Prohaska, Krankl, Hln-termaver, Weber (od 79. min. Jurtin). ČILE: Oben, Garrido, Valenzuela, Bigorra, Figueroa, Dubo, Bon-vallet, Neira (Rajaš), Yanez, Casze!y, Moscoso (Gamboa). SODNIK: Cardellino (Uragvaj). GLEDALCEV: 25.000 OVIEDO — Avstrija je svojo prvo tekmo na SP dobila, a Čile, kot že vse manj cenjene ameriške in afriške ekipe, sploh ni igral podre jene vloge in bi si menda zaslužil najmanj točko. Dokler Schachner, čigar kotacija na italijanski nogo metni borzi bo po včerajšnji briljantni igri v reprezentančnem dresu bržkone spet «poskočila». ni dosegel zmagovitega zadetka in tudi nasploh v prvem polčasu je bilo južnoameriško moštvo nevarnejše od Avstrijcev. Koncilia, ki je dokazal, da se lahko upravičeno poteguje za naslov najboljšega vratarja SP. res ni bil brez dela. Čilski napadalci so s hitrimi protinapadi pogosto uhajali solidnim, a počasnim av stri iškim branilcem. Vtis .je bil, dl so se na zelo spolzkem igrišču o- 1. SKUPINA «AZZURRI» DANES V VIGU Brez podcenjevanja proti Peruju Tudi Bearzot meni, da je Peru sposoben igrati bolje, kot je igral proti Kamerunu V italijanskem taboru vlada pred tekmo s Perujem navidezni mir. Vse kaže, da je res le navidezni, čeprav navzven igralci ne, kažejo preveč živčnosti. Drugače pa je z Bearzo-tom. Ko je izvedel za Boniekovo izjavo, da proti svojim bodočim soigralcem (aprila ga je kupil Juven-ttis, v reprezentanci pa je vrsta Ju-ventusovih nogometašev) ni hotel na- lw* fMfe&š&ič Safet Sušič aže, da je spdJtPj- nost v J»Jx«ru»*&zzurrov» precej^fo, videzna. To pa ni čudno. Izenačenje Peruja proti Kamerunu je v tej skupini precej skalilo vode. Teoretično je stanje v prvi skupini po prvi tretjini turnirja tako, da ima vsako moštvo še vedno enake možnosti za napredovanje. Ker o-benem iz poteka dosedanjih srečanj jasno izhaja, da moč vseh enajsteric v tej skupini sicer nikakor ni enaka, da pa tudi ni mogoče nobe- 4. SKUPINA SE ENO PRESENEČENJE NA TEM SP ČSSR LE TOČKA PROTI KUVAJTU Varovanci trenerja Carlosa Alberta celo boljši od ČeboslovaJcov ČEŠKOSLOVAŠKA — KUVAJT 1:1 (1:0) STRELCA: v 20. min. Panenka (ČSSR), iz enajstmetrovke, v 59. min. Al Dakhail (Kavajt). ČSSR: Hruška, Barmos, Jurkenik, Fiala, Kukucka, Panenka, Berger, Križ (od 68. min. Bikowsky), Janecka (od 50. min. Petržela), Ne-hoda, Vižek. KUVAJT: Al Tarabulsi, Naera Mubarrak, Mayoff, Mahboud Mubar-rak, Al Mubarrak, Al Buloushi, Al Houti, Ahmet (od 50. min. Marroul), Al Dakhil, Sultan, Al Anbari. SODNIK: Dwomah (Gana). GLEDALCEV: 25.000 VALLADOLID — Na tem svetovnem prvenstvu se presenečenja vrstijo kot na tekočem traku. Tudi včerajšnji dan ni bil izjema. V Valladolidu je namreč reprezentanca Kuvajta povsem zasluženo iz tržila točko favorizirani Češkoslovaški. Ne samo to. varovanci tre nerja in bivšega brazilskega reprezentanta Carlosa Alberta bi si celo zaslužili zmago. Čehoslovaki so namreč dosegli svoj gol iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik dokaj radodarno dosodil v korist Nehode in tovarišev. Edinstvene priložnosti pa Čehoslovaki niso zamudili in Panenka je uspeš no izvedel najstrožjo kazen. Prejeti zadetek ni spravil s tira nogometašev Kuvajta. Nasprotno! Le ti so se povsem enakovredno u pirali favoriziranim čehoslovakom, ki so predvajali zastarel in počasen nogomet. Po drugi strani pa so bili predstavniki Kuvajta izred no nevarni v protinapadih. Napadalna igra pa je dala Kuvaj tu zaželene sadove že v začetku drugega polčasa. Al Dakhil je na Dosedanji izidi ANGLIJA - FRANCIJA 3:1 ČSSR - KUVAJT 1:1 Lestvica ANGLIJA 1 1 0 0 3:1 2 ČSSR 1 0 1 0 1:1 1 KUVAJT 1 0 1 0 1:1 1 FRANCIJA 1 0 0 1 1:3 0 Strelci 2 gola: Robson (Angl.) 1 gol: Mariner (Angl.); Soler (Fr.), Panenka (ČSSR), Al Dahkhil (Kuvajt) Preostali spored 20. 6.: Anglija - ČSSR: 21. 6.: Francija - Kuvajt; 24. 6.: Franclja - ČSSR; 25. 6.: Anglija - Kuvajt. mreč v 13. minuti z močnim strelom izven kazenskega prostora presenetil vratarja ČSSR Hruško. Kuvajt pa je igral napadalno tudi potem, ko je dosegel izenačenje. Vratar ČSSR je namreč imel polne roke dela, saj je z drznimi posegi večkrat rešil svojo mrežo. Po včerajšnjem izidu je stanje v tej skupini dokaj zapleteno. Na dlani pa je, da se je s tem izidom najbolj okoristila Anglija, ® ® ® Novozelandci: turisti ali nogometaši? Udeležba novozelandske reprezentance na SP poteka v pravcatem De Coubertinovem slogu: tVaž no je sodelovati» pravi že oguljena fraza, ki pa jo igralci te ekipe pridno spoštujejo, saj so si v teh dneh ogledali slovite bikoborbe, prisostvovali folklornim plesom in si privoščili marsikatero alkoholno pijačo. Vedejo se kot turisti, pravi španski tisk. In da bi podkrepili to trditev so Novozelandci en dan na mesto treninga izkoristili za *tur nejo» vzdolž Coste Del Sol. ne reprezentance podcenjevati in je vsaka lahko nevarna, to obenem tudi 1 porrteni. da bo treba proti vsakemu nasprotniku tretje skupine i-grati na vse in pri1 tem upoštevati, da je lahko vsaka napaka usodna tudi za »močnejšo* ekipo. O današnjem nasprotniku Italijanov prevladuje med poznavalci nogometa mnenje, da proti Kamerunu nikakor ni pokazal vsega, kar zna. borbenortf?'vendar pa se je na igri-WM '(ifMJSli# gastva: vlada namreč črpa trikrat več. petroleja, kot bi zadostovalo za denarne potrebe razvoja. Ta razsipnost je pokazatelj druge, temnejše pla ti te bogate države. Denar, ki ga daje presežni petrolej služi za »miritev* številnih možnih sovražnikov znotraj in izven države; njihov seznam je precej dolg. Vključuje »osebne* sovražnike dinastije, novo meščanstvo, ki vidi v ozkem kraljevem krogu pretirano privilegirance; naprednejše politične struje, ki gledajo s simpatijo na palestinsko organizacijo in verske sovražnike, zlasti pripadnike šiitske ločine, ki ima kot svojega vrhovnega voditelja iranskega ajatolaha Homeinija. Iranski vpliv, se je po zmagi nad Irakom nevarno povečal in prva pomembnejša poteza novega kra lja je bilo srečanje, na bratovem pogrebu v nedeljo, z egiptovskim predsednikom Mubarakom. Os Kairo - Rijad je sedaj nujna; razvila bi se verjetno tudi sicer, a počasneje. mmih—jjKmr: •4BUSAFAH GLAVNA PETROLEJSKA NAHAJALIŠČA V SAUDOVI ARABIJI (.... =naftovodi ) PORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA JUTRI IN V NEDELJO Tudi Branik in Sloboda na turnirju na Kontovelu Poleg mariborske in tuzlanske peterke se bosta turnirja udeležila še domače moštvo in Bor Jutri in v nedeljo bo na Kontove lu zanimiv košarkarski turnir za i-gralce kategorije naraščajnikov (letniki 1967 in mlajši). Športno društvo Kontovel. prireditelj «Turnirja prijateljstva* je na turnir povabilo še mariborski Branik, tuzlansko Slo-bodo in Bor. Za ljubitelje košarke bo »Turnir prijateljstva* prav lepa priložnost, da si ogledajo nekoliko bolj kakovostno igro. ki je pri teh kategorijah navadno prava redkost. Moštvo Branika je letos osvojilo drugo mesto na republiškem prvenstvu Slovenije, potem ko je v finalu izgubilo z ili-rijo s samimi petimi točkami razlike. Ekipo sestavljajo visoki in tehnično zelo popolni igralci, ki bi tu pri nas verjetno bili brez konkurence. Sloboda iz Tuzle je prav tako kvalitetno moštvo, ki razpolaga z zelo visokimi igralci. Kontovel in Bor se bosta vsekakor skušala če ne enakovredno, pa vsaj požrtvovalno upirati enim in drugim. SPORED Sobota, 19. 6.: 18.30 Branik - Bor 20.00 Sloboda - Kontovel Nedelja, 20. 6.: 9.00 finale za 3. mesto 10.30 finale za 1. mesto Sledilo bo nagrajevanje. te, vendar ni izključeno, da tokrat Kontovelci ne poskrbijo za presenečenje. SPORED 13. KOLA Prevenire - Kontovel (20. 6. ob 12.00 v Ul. della Valle); La Talpa -Saba; Quadrifoglio - Bor (20. 6. ob 10.30 v Ul. della Valle); Basket team Totelco - Bor. (Cancia) V PRVI DIVIZIJI Predzadnje kolo za Bor in Kontovel Pred nami je j redzadnje kolo pr venstva prve divizije. Kolo za slovenskim derbijem bosta tako Bor kot Kontovel igrala v gosteh. Obe naši moštvi imata priložnost, da izboljšata svoj položaj na lestvici. Predvsem borovci bodo skušali popraviti slab vtis, ki so ga zapustili na tekmi s Kontovelom. »Plavi* bo do igrali proti Quadrifogliu, ki so ga v prvem srečan si zanesljivo premagali. Tokrat bodo morali naši fantje stopiti na igrišče bolj zbrani, nikakor pa ne smejo podcenjevati nasprotnika, sicer bi jih to lahko drago stalo. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje danes, 18. junija, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini 12. deželni redni občni zbor Dnevni red: 1. poročila; 2. diskusija in posegi gostov; 3. zaključki. KOŠARKA Enotedenski tečaj s Petrom Brumnom Jutri se bo na stadionu «1. maj* začel enotedenski tečaj za mlade košarkarje (letnikov od 1966 do 1970), ki ga bo vodil priznani strokovnjak Peter Brumen. Poleg dela na igrišču bo Brumen tudi predaval našim trenerjem, in sicer v popoldanskin urah, od ponedeljka, 21. t.m., do petka, 25, t.m., vključno. Treningi z igralci se bodo odvijali samo v jutranjih urah (od 9.00 do 12.00). Treningi se bodo začeli v soboto, 19. t.m.. in bodo trajali vključno do sobote, 26. t.m., po navedenem urniku. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji poziva prijavljene tečajnike in trenerje, da se .jutri predstavijo na stadionu «1. maj* najkasneje ob 8.30, 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 2 2 X X 2 2 X 1 1 I '»•■»■■■in«.....i....................................................................... ATLETIKA POKRAJINSKO PRVENSTVO PRED DREVISNJIM OBČNIM ZBOROM IS SP! Okrepiti in utrditi vezi med združenjem in društvi Trije novi nasiovi za naše predstavnike Štirim pokrajinskim naslovom, ki so jih pred tednom dni osvojili Bo rovi in Adrievi kadeti in kadetinje, so se na pokrajinskem prvenstvu dečkov in deklic pridružili še trije, dosegli pa so še celo vrsto drugih in tretjih mest. Tekmovanje, ki je bilo v sredo na «Grezarju», je bilo sicer tudi tokrat (predvsem zaradi počitnic, ki so se žačele) zelo skromno obiskano, kar pa ne zmanjšuje vrednosti uvrstjtey naših predstavnikov. Društvene rekorde so izboljšali borovec Marjan Gustinčič, ki je na razdalji 80 m dosegel čas Kontovelova vrsta pa se bo spo-. 11”0 ter Borova štafeta deklic 4X100 prijela z ekipo Prevenire. Tržačani m s časom 58"0, medtem ko sta so v prvi tekmi premagali naše fan-1 bila za Adrio rekordna Rodolfo Ma- KI DNEVNIK Pobuda za stvarno pomoč palestinskemu ljudstvu I Akcija mir v Galileju. Pod tem Ciničnim geslom so izraelske oboro tene ste v noči med 5. in 6. juni jem, ob prikriti in iz dneva v dan Pse bolj jasni podpori Bele Iliče, napadle Libanon in prodrle vse do njegove prestolnice. Vojaška opera cija, ki jo je predsednik izraelske vlade označil celo kot obrambno, je po podatkih mednarodnega Rdečega kriza doslej terjala približno deset tisoč človeških žrtev, med katerimi je velilca večina civilistov. Osrednja tarča izraelske brutalne agresije ni bil Libanon, dejstva jasno dokazujejo, da si je Tel Aviv postavil za cilj iztrebljanje in uničen e palesiin skega naroda. Zahodna sredstva množičnega obveščanja, ki imajo flejanski monopol nad svetovno in formacijo so tragedijo v Libanonu Tistega, ki bi želel stvarno pomagati boju palestinskega naroda' In njegovi osrednji Or svobodilni organizaciji (PLO) obveščamo, da ima ta organizacija bančni tekoči račun na podružnici zavoda Banco di Roma (št. 0034131). prikazale po čisto svojem merilu (glej vojno v Vietnamu) in šele po desetih dneh agresije previdno o-hnenjajo in komentirajo Beginove namene. «Mass media» ustvarjajo in po svojih kalupih tudi oblikujejo tcinje in samo miselnost javnega mnenja, tragedija v Libanonu in dolgoletna enačba Palestinci tero risti to dejstvo samo potrjujejo. Poglejmo kako je ob pokolih na Bližnjem vzhodu reagiralo Italijan slca javno mnenje, poglejmo koliko je bilo v teh dneh v Trstu manifestacij in stvarnih, solidarnostnih akcij z bo em Palestincev in s tragedijo libanonskega prebivalstva! Človek se s časom privadi na vse». >e izjavil pred kratkim neki znani talijanski novinar: Mar se je pri vadil že tudi na vojne in na pokole? : Kljub ofenzivi določenega vplivne ga tiska, ki kratkomalo prezira re snico in kljub apatičnosti dobrega dela javnega mnenja (ne pozabi mo. da se v teh dneh v Španiji od vpija svetovno nogometno prvenstvo), ipa se tudi v našem mestu ustvarja-|jo pogoji za konkretne solidarnost (ne akcije s Palestinci in z razkopanim Libanonom. Palestinski -študenti. člani osrednje študentovske organizacije v Italiji GUPS, ki je :polnopravni član PLO, so tako » r ' ■■ teh dneh pripravili na tržaški mi verzi zanimivo dokumentarno raz stavo o tragediji v Libanonu, po dobna razstava pa je bila prejšnji teden tudi na Trgu Goldoni. Na sedežu pokrajinskega vodstva CG1L pa so včeraj popoldne tudi formalno ustanovili tržaški solidarnostni odbor, ki že pripravlja vrsto stvarnih pobud za pomoč Libanonu. V tem odboru so doslej zastopniki enotne sindikalne zveze CGIL - C1 SL U1L. KP1, ZKMl. Proletarske demokracije. PDUP, grških komuni sto v. Lega de i socialisti in seveda GUPS. aktivno sodelovanje pa so že napovedale tudi druge napredne organizacije. Med pobudami solidarnostnega odbora omenimo množično manifestacijo za mir na Bližnjem vzhodu in za pravice palestinskega naroda, ki bo baje na sporedu prihodnji torek v središču mesta. Odbor bo tudi sprožil krvodajalsko akcijo v pomoč prizadetemu prebivalstvu pa bodo tudi zbi rali zdravila in druge nujne potreb ščine. Pris/tfvnjie ra DIJAŠKO MAIKII V IVUI S P0TCK0M RAZLASTITVINICA POSTOPKA ZA HITRO CISTO Nezadovoljivi odgovori predstavnikov ANAS na predsinočnjem sestanku z razlaščenci V sredo je na Opčinah potekal sestanek med razlaščenci z Opčin ter Kontovela in predstavniki ustanove ANAS. Srečanje je priredila Kme čka zveza v sodelovanju s koordinacijskima odboroma omenjenih vasi. Namen sestanka je bil sezna niti prizadete lastnike s potekom razlastitvenega postopka za izgrad njo hitre ceste, posebno kar zude va izplačevanje odškodnin. Zainteresirano prebivalstvo je po stavilo številna vprašanja in zah teve. Odgovori predstavnika ANAS niso bili vedno prepričljivi in so celo vzbudili upravičeno zaskrbljenost med prisotnimi, da se ne bi ponovila krivična in diskriminacijska praksa, ki je doslej veljala za vse razlastitve na našem teritoriju. Kljub temu. da zakonske določbe izrecno pravijo (zakonski odlok dne 23. januarja 1982 št. 9), da je treba v teku 60 dni od pridobitve posesti zemljišča, ki .je predmet raz lastitvenega ukrepa, izplačati 80 od stotkov predvidene odškodnine, je iz besed predstavnika ANAS jasno izhajalo, da ne bodo izpolnili te za konske obveznosti. Dejal je namreč, da bo to mogoče izvesti šele v teku 4 ali 5 mesecev ali še dlje. M miiimiiihiiim iMHiiimuiiiiniiiin,iii IIIIIIIIIIIIIII iii.«iiimf»ii,uimm 11 h Milil MIHI iimiiih MIMI HM iiiiiimhiiii Pismo uredništvu SPET PRIMER NESTRPNOSTI V JAVNEM AVTOBUSU Pred dnevi, točneje 27. maja, se mi je dogodil na javnem prevo znem sredstvu tako neljub dogodek, da mislim opozoriti nanj javnost in upravitelje javrie službe. Peljal sem se z avtabnsoni št 973 linije 5, ki je krenil iz Rojana ob 10.40. Ko smo prispeli na križišče med ulica ma Roma 'm Valdirivo, ki je oprem Ijeno s .'emaforom. je brez vsake ga vzroka (ker ni prišlo do trčenja in avtobusu sploh ni bilo tre ba zavirati) šofer zarjovel na jugoslovanski avlo, ki je zavozil vez križišče skoraj dobesedno naslednje žaljivke (seveda n italijanščini): «Prekleti ščavi. umazanci, treba bi jih bilo vse obesiti». Ko sem ga opomnil, da tako vedenje za javnega uslužbenca ni niti najmanj korektno, se mi je šofer še skoraj rogal. Sprašujem se zalo, ali je talco ravnanje dopustno in ali ni dolžnost upraviteljev konzorcija za prevoze, (ta take nestrpneže opnzo rijo na njihove dolžnosti. (sledi podpis) Pripis uredništva: Mislimo, da so žal taki dogodki naravna posledica netenja narodnostne mržn.je, ki so se ga v zad njih časih lotih fašisti in nekateri melonarski krogi. Toda prot; takim izpadom je celo v veljavi, od let® 1975. zakon, ki jih kaznuje. Seved? je tako obnašanje še toliko bolj obsojanja vredno pri iavnem usluž beneu. zato pričakujemo, da bodo upravitelji konzorcija za prevoze sprejeli ustrezne ukrepe, da pouči jo osebje o njegovih dolžnostih in o morebitnih oosledicah kršitve ka zenskih zakonov. Mar se bo tudi tu ponovil primer Sesljana, kjer ljudje čakajo izplači lo odškodnin več kot deset let?, Tudi kar zadeva problem jusar skih zemljišč ni bilo jasnili odgovorov. Dejali so namreč, da je ta problem »nekaj neobičajnega in skriv nostnega (un gualcosa di anomalo e misterioso)*, in da še danes odgovorne oblasti ne vedo, kako ga bodo rešile. Moramo pa po drugi strani pri znati, da so predstavniki ANAS po kazali določeno dobro voljo in razpoložljivost kar zadeva tehnična vprašanja, ki se porajajo v zvezi z razlastitvenimi posegi. Predstavniki ANAS so še poudari li. da je ustanova pristojna le, da poravna odškodnino posameznemu razlaščencu in da nima torej nobene pristojnosti glede tistih protivrednosti, ki jih Slovenci zahtevamo za celotno našo narodnostno skupnost. Ta problematika pa je vsekakor živo občutena med našimi ljudmi in ni bilo mogoče mimo nje. Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec je poudaril, da glede protivrednosti, ki jih slovenska narodnostna skupnost zahteva v zameno za izgubo svojega nacionalnega teritorija, ni prišlo do slej do konkretnih obveznosti s strani pristojnih organov in političnih strank. To velja še posebej za vse tiste zahteve, ki jih postavljamo v prid nove politike teritorija in njegove aktivne zaščite, ki je ne izbežno povezana z rastjo kmetij skih dejavnosti v naši pokrajini. V primeru, da bi se tako zadržanje nadaljevalo, bomo prisiljeni nastopiti z vsemi demokratičnimi sred stvi proti vsakemu razlastitvenemu posegu, dokler ne bomo dosegli konkretnih in primernih odgovorov na vse naše zahteve. Obenem je treba povečati budnost in angažiranost vseli zainteresiranih komponent naše manjšinske družbe .da bi bolj enotno in prepričljivo izpeljale ta boj. Na koncu so prisotni sklenili, da bodo v kratkem sklicali sestanek vseh razlaščencev tržaške pokrajine v zvezi z gradnjo hitre ceste in da bodo čimprej zaprosili za javno srečanje s predstavniki tistih političnih strank, v katerih se Sloven ci udejstvujejo, da bi jasno izrekle svoja stališča glede pravične odškodnine posamezniku in predvsem glede protivrednosti, ki jih mora naša manjšina pridobiti v zamen« za izgubo svojega nacionalnega teritorija. Risi na Slavniku Vse kaže, da se risi. gozdne zveri iz rodu mačk, vedno bolj bližajo našemu področju. Pred nekaj dnevi so namreč lovci našli pri lovski koči na pobočju Slavnika nekaj raztrga nih ovac in po sledeh so ugotovili, da jih ,ie zadavil ris. Ta redka gozdna zver je živela do prejšnjega stoletja na skoraj vsem ozemlju današnje Slovenije, pred nekaj desetletji pa so jo dokončno zatrli. Da bi ponovno vzpostavili naravno ravnotežje so lovci nekaj teh živali pred leti kupili na Češkoslovaškem in jih naselili v kočevskih gozdovih. Risom je novo o-kolje očividno prijalo, saj so se tako razmnožili, da so prišli, kot vse kaže. že do bližine Trsta. dotto v višini ter Omar Bachi v kroglici. Poleg teli pa gre vsekakor omeniti še tri druge zelo dobre rezultate naših atletinj in sicer čas 8”4 na 60 m borovke Tanje Kalc, čas 3'37"5 na 1.000 m adrievke Ma-rise Viller ter met 26,12 m v kro glici adrievke Sandre Sumberaz. REZULTATI Deklice 60 m. 1. Tanja Kalc (Bor) 8 "4' 9. Katja Bucik (Bor) 10”0, 60 m ovire: 1. Erika Succi (BorJ 11”5; 2. Vera Kermec (Bor) 11”5; 3. Karmen NaturaJ (Boi ) 11”6. 1000 m: 2. Marisa Viller (Adria) 3'37”5; 3. Varka Kozlovič (Bor) 3'52”5; 5. Lara Milano (Adria) 4’02”0. Kroglica: I. Sandra Sumberaz (Adria) 26,12 m. Daljina: 3. Poljanka Pavletič (Bor) 3,97 m; 7. Jana Miot (Bor) 3,37 m. Štafeta 4X100 m: L Bor (Succi -Kermec - Pavletič - Kalc) 58''0. Štafeta 3X800 m: 2. Bor (Miot -Natural - Bucik) 9'42”5. Dečki Daljina: 6. Mauro Franza (Devin) 3,65 m. Krogla: 3. Kristian Zidarič (Devin) 7,02 m. Višina: 2. Rodolfo Madotto (A dria) 1,33 m. 80 m ovire: 5. Daniele Giacomini (Adria) 15”1. Kroglica: 2. Omar Bachi (Adria) 37,38 m. 2.000 m: 7. Jaro Kozlovič (Bori 7’46"7. 80 m: 2. Marjan Gustinčič (Bor) 11”0; 3. Mitja Možina (Bor) ll'l; 5. Boris Čepar (Bor) 11”5. Pred dobrim letom dni smo na rednem občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji sprejeli nov statut. To ni bil le formalen akt. Namen te spremembe je bil mnogo globlji. Zamejska športna organizacija se je v zadnjih letih krepko razvila in j c organizacijsko prerasla stare okvire. Zaradi tega je bila nujna sprememba statutarnih pravil, kar naj bi omogočilo prožnejše in hitrejše delo ter lažje in neposredno reševanje določenih problemov, ki se sproti porajalo. Tako so bili ustanovljeni trije teritorialni odbori; odbori sami pa so morali ustanoviti komisije po panogah, kjer bi bilo to mogoče in možno. Ne moremo iti mimo ugotovitve, da niso vsa področ ja naše dežele enako razvita: imamo na žalost še mnogo sivih področij v vsaki pokrajini. Primarna naioga teritorialnih odborov bi morala biti ta. da pospeši delo, kjer je najbolj potrebno. Ugotovili smo, da je bila taka reorganizacija umestna, saj so nekateri uspehi že vidni. Odbori imajo neposredni stik s športnimi društvi, preko komisij pa vsako društvo prikaže svojo specifično problematiko. Seveda smo tudi ugotovili, da so nekatere komisije šele zaživele, kar je imelo za posledico slabše in navezano delovanje na tem področju. Organizirane komisije so pripravile manifestacije ter postavile konkretne programe in predvidevanja, v kakšni smeri naj se razvija zamejska telesna kultura. Že iz teh skopih podatkov lahko ugotovimo, da je bila reorganizacija uspešna. Ne smemo se pa zadovoljiti z doseženimi delnimi uspehi. Psi skupaj moramo še prehoditi dolgo pot. da bomo organizacijsko kos vsem zastavljenim nalogam. Reorganizacija sama vo sebi pa ne bi imela zaželenega učinka. če bi nanjo gledali le iz tehničnega vidika. Smisel reorganizacije je bil mnogo globlji. Vsem je znano, da so slovenska društva nekaj posebnega in da so sestavni del tkiva slovenske manjšine v Italiji. Vloga naših društev torej ni golo športna ampak je predvsem politična: naloga vseh odbornikov je, da osveščajo vse člane društva, prijatelje in tekmovalce, da so pripadniki nevečinskega naroda. Jasno je. da ne smemo širiti narodne nestrpnosti, po drugi strani se moramo boriti za to. da se pri znajo slovenski man''dni vse vra vice. Zaveden človek bo znal trezno ugotoviti, kdo so pravi prihitela niegoveaa naroda, znal bo izločiti demaaoške trase od de- janske volje in želje, da pride do vsesplošne uveljavitve tukaj živeče manjšine. Te dni torej poteka pol man datne dobe sedanjega odbora. Predstavniki društev, ki bodo prisotni na drevišnjem občnem zoo-ru. bodo morali s svojimi posegi podati svoje mnenje o opravljenem delu in seveda dati konkretne predloge, kako naj se delo v bodoče odvija. Sami se dobro zavedamo, da smo v določenih posegih še pomanjkljivi in da bi morali društvom nuditi večje sodelovanje Morda smo nekatere probleme spregledali nehote in dobro bi bilo. da bi nas društva na to opozorila Odboru so potrebni na sveti, kritike, opazke in pripombe članic, da bi lahko izboljšali delo; iskreno m prijateljsko sodelovanje pomeni, da bomo lažje prebrodili vse težave. Za vse nas mora biti osno-vno načelo, da vsako društvo opravlja svoje poslanstvo. Nekatera društva imajo večjo tradicijo, imajo boljše kadre kakor• druga; nekatera društva delujejo na tesno omejenem področju, vri drugih ie delovanje oziroma članstvo raztreseno na dokaj širokem ozemlju. Obstajajo torej specifične problematike in specifični prijemi. Obstaja na neki. skupni imenovalec iv sicer želia, da se slovenski človek iz dneva v dan bolj uveljavi, tudi s pomočjo telesne kulture. Omenil sem iskreno sodelovanje in na tem vztrajam: med našimi članicami mora obstajati prijateljsko sodelovanje. Ne smemo dovolili, da bi prišlo do sporov zaradi enega ali drugega igralca, ne smemo dovoliti, da bi nas sla po športno-tekmovalnem uspehu toliko zavedla, da bi se ravnali do ostalih društev nekorektno. Do takih nesprejemljivih dogodkov lahko pride prav sedaj, ko ie tekmovalna sezona zaključena in skušajo društva ojačiti svoj tekmovalni in trenerski kader. Prepričan sem. da lahko z dogovori rešimo mnogo perečih vprašanj. Tako dogovarjanje va je le koristno. Torej mora biti naš cilj ne samo rast lastnega društva — to je čisto naravna in poštena am bi cija — ampak tudi celotne zamejske telesne kulture. Naše članice so torišče delovanja za vse športnike, ki se zavedajo, katero je njihovo poslanstvo, v zvezi je pa mesto za vsa društva, ki spo štujejo statutarna načela in ki se borijo za skupne cilje, to je za uveljavitev slovenske manjšine na vseh področjih njenega u dejstvovanja. ODO KALAN u ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii pilil iii iiimii t umili mi in iiiiiiiiiii,iiiiiii iiiiiiiiiiimiiinn um nniniiiinniinrf^dg Uvozno - izvozni konzorcij Friul-giulia bo priredil jeseni v Moskvi promocijsko akcijo za podkrepitev prisotnosti industrij iz naše dežele na sovjetskem trgu. »Akcija* bo trajala teden dni in bo razdeljena v dve fazi: v prvi bo prišlo do srečanj na ministrstvu za zunanjo trgovino SZ in tamkajšnjo trgovinsko zbornico;- v drugi bo prišlo do direktnih stikov s predstavniki nekaterih gospodarskih sektorjev. Med vojnama pridobili petkra t več k raškega marmorja kot sedaj Kraški marmor zaobjema 70 odst. celotne proizvodnje marmorja v naši deželi. Svojo zlato dobo je kra-ški dragoceni kamen doživel med obema svetovnima vojnama, ko so ga pridobivali v poprečju za 100 tisoč ton letno. Po zadnji vojni je proizvodnja hudo padla in se sedaj suče okrog 20 tisoč ton z najnižjo proizvodnjo leta 1980, ko so ga izklesali le za 12 tisoč 500 ton. Kraškemu marmorju je posvetil ing. Francesco Rizzi daljši članek v reviji »Trieste ečonomica*. Sara Umari in Vasilij Pečar v deželni reprezentanci Pred dnevi je atletska federacija sporočila imena vseh atletov v ka tegoriji naraščajnikov in naraščaj nic, ki bodo jutri, 19. t.m. nastopili z državno reprezentanco v Gorici na troboju FJK, Benečija. Tridentinska. Med izbranimi, sta tudi dva naša atleta in sicer borovka Sara Umari, ki bo nastopila na progi 400 m ter adrievec Vasilij Pečar, ki bo tekmoval v troskoku. To je vsekakor lepo zadoščenje tako za a-tlete kot za društva. R. F. OBVESTILA Jadralni klub čupa prične jutri, 19. junija, oh 9. uri na sedežu v Sesljanu s tečajem «optiniis*ov», ki ga bo vodil Dario Bensi in tečajem «surfov», ki ga bo vodil Egon Malalan. Te čaja bosta trajala teden dni. Prijavljene! morajo prinesti s seboj opoldanski obrok hrane, ker bo tečaj trajal do 16. ure. S sabo morajo imeli tudi gumijaste copate, dve majici in lahko vetrovko, kopalke in kremo za sonce. Drugi tečaj «snrfov», ki ga bo vodil Bogdan Milič, pa se bo začel v ponedeljek, 28. t.m. (in ne 27. t.m.), vedno ob 9. uri. Za ta tečaj sta prosti še dve mesti. Mo-rehitna interesenta se lahko prijavita kar na društvenem sedežu v Sesljana. * * * Izlet v Trento SPOT prireja v nedeljo, 27. ju •ilililiimnmriiiliiltiililiiHiiiiHiiiiiiliiiiiiitifiHiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiHili Zanimiv moški odbojkarski medvaški turnir pri Banih V teh dneh se pri Banih nadaljuje moški odbojkarski medvaški turnir, namenjen odbojkarjem, ki še niso dopolnili 16. leta. V ponedeljek so odigrali dve tekmi. V prvi, ki j- bi la zelo borbena, je Bazovica premagala ekipo iz Padrič - Gropade z 2:0, v drugi pa so igralci Padrie-Gropade remizirali z opensko ekipo. Na tem turnirju igrajo namreč po dva seta in je torej možen tudi nea dločen izid. DOSEDANJI IZIDI Bazovica - Padriče-Gropada 2:0 (15:3, 16:14) Padriče-Gropad. - Opčine 1:1 (15:11. 10:15) Bazovica - Opčine 2:0 (15:4. 15:7) Bazovica - Padriče-Gropada 2:0 (15:9, 15:7) POSTAVE Bazovica: M. in A. Komari, Ko cevari, R. in M. Kalc, Togneti. Padriče - Gropada: Kralj, Kalc, D. in E. Milkovič, Gregori, Ota, Baldisin. Opčine: Krpan, Simonič, Bandelj. B. Sosič. Hrovatin, Filipovič, Ipa vec. TNKA BALINANJE Rezultati 7. kola zamejskega prvenstva V 7. kolu drugega zamejskega balinarskega prvenstva je v Nabrežini Sokol premagal Kras z 2:0 (13:2 in 13:11), v Repnu so Opčine odpravile Kraški dom A z 2:0 (13:9, 13:10), v Doberdobu pa ie domača Gradina prevladam nad Kraškim domom B prav tako z 2:0 (13:12, 13:10). (B.S.) nija, avtobusni izlet ti Trento z ogledom botaničnega vrta cAlpine-ium Julianat ter izvira Soče. kdor pa bo želel, se bo lahko povzpel po transverzali do Zasavske koče na Prehodavcih (kake tri ure hoje). Vpisovanje na seden/ ZSŠDl (Ul sv. Frančiška 20 U, tel. 767-304) do vključno srede, 23 t.m. Tmj miiubasketa pri Poleta Za zaključek sezone prireja košarkarska sekcija Poleta tečaj v minibasketu za letnik 1971 in mlajše. Tečaj bo v Prosvetnem domu na Opčinah vsako jutro (od 8.30 do 12.30) od ponedeljka, 21., do vključno sobote, 26. junija. Namenjen je vsem dosedanjim gojencem Poleta "•i seveda tistim, ki ::e mislijo prvič posvetiti temu privlačnemu športu. Udeleženci bodo imeli priložnost, da si pridobijo novega tehničnega znanja in da v družbi preživijo teden dni, kar je vsekakor pomembno za utrjevanje prijateljskih odnosov. Ob vsakem treningu bo društvo poskrbelo za malico in družabnost v krožku Poleta. Tečaj bo vodil trener Godnič iz Sežane, ki že več mesecev vadi najmlajše našega društva. Za pojasnila se lahko obrnete v trgovino pohištva Renar na Opčinah. ZRN - čile 1 Anglija - ČSSH 1 Španija - Jugoslavija 1 Alžirija - Avstrija 1 Honduras - Sev. Irska 1 Poljska - Peru X Belgi ja - Madžarska X SZ - škotska j Italija - Kamerun 1 Alžirija - Čile 1 Francija - ČSSR 1 Honduras - Jugoslavija 2 ZRN - Avstrija 1