Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) D. Grbi. c.) Grbi ogerskih dežel. (Dalje.) jgerski grb: Sčit je podolgoma razpolovljen in ima v desni polovici štiri srebrne in pet rdečih prog. V levi polovici pa se vzdiguje v rdečem polji srebrn patrijarhovski križ iznad zlate krone, s katero je okrašen srednji krog trojnega zelenega holmca. Nad ščitom je ogerska krona. Ogerski državni grb združuje ogerski-, hrvatski-, slavonski-, dalmatinski- in erdeljski grb. Nad ščitom pa je ogerska kraljeva krona, katero držita dva velika angelja. Ogerske državne barve so: rdeca-bela-zelena. Grb erdeljski: Sčit je na dvoje razdeljen z rdečo poprečnico. V gorenjem modrem polji raoli iz poprečnice crn orel, kateri ima tik sebe na desni strani zlato solnce, na levi pa proti levi obrnjen zlati lunin krajec. V dolenjem zlatem polji vidimo sedem rdečih turbanov v dveh vrstah, po štiri in tri v jedni vrsti. Nad ščitom je knežji klobuk. Deželne barve: zlata-rdeča-modra. Hrvatski grb: Ščit je s srebrno in rdečo barvo na več polj v obliki šahovnice razdeljen. Nad ščitom je kraljeva krona hrvatska. Slavonski grb ima moder ščit, v katerem med dvema srebrnima povprek tekočima rekama beži na desno kuna naravne barve v zelenem polji. Nad zgornjo reko visi zlata zvezda, nad ščitom pa je kraljeva krona. Deželne barve hrvatske: modra-bela-rdeča. Deželni barvi slavonski: bela-modra. d.) Bosenski grb. Na zlatem ščitu moli z leve strani z rdečim rokavom oblečena roka, ki drži golo sabljo, z nožnico proti desni obrnjeno. Nad ščitom je bosenska krona. Deželne barve: rdeca-modra-bela. E. Od pragmatične sankcije do Franc Jožefa I. (1713—2. grudna 1848). 1. Pragmatična sankcija. Pragmatično sankcijo je izdal cesar Karol VI. dne 19. malega travna 1. 1713. Cesar Karol VI. je imel le jednega sina Leopolda, kateri mu je pa v zgodnji mladosti umrl. Imel je pa še dve hčeri Marijo Terezijo in Marijo Ano. Da bi torej tudi svojim ženskim potomcem ohranil prestolonasledstvo, izdal je pragmatično sankcijo in mnogo žrtoval, da bi tudi druge države pripoznale ta zakon. Pragmatična sankcija urejuje prestolonasledstvo po pravu prvorojenstva v moški vrsti in če ta izmrje, tudi v ženski vrsti habsburškega rodu. V slučaji, da izmrje moška vrsta, imajo pravico do prestola najprvo hčere Karola VI., potem Jožefa I. in končno Leopolda I. hčere. — Nadalje določa zakon, da se ne smejo deliti dežele in pokrajine, katere imajo po pragmatični sankciji skupnega vladarja. Dne 6. grudna 1724. so iraenovani zakon slovesno proglasili na Dunaji. Druga točka pragmatične sankcije hoče ohraniti jedinstvo avstrijskih dežel. Prej so se namreč že trikrat delile avstrijske dežele med habsburškimi princi. Delila sta 1. 1379. Albreht III. in Leopold III. avstrijske dežele tako, da je dobil Albreht III. Dolenjo- in Gorenjo Avstrijo in je bil začetnik albertinske vrste. Leopold III. pa je dobil Štajersko, Koroško, Kranjsko, Tirolsko in Predarelsko, posestva na Svabskem, v Švici in Alzaciji iri je ustanovil štajersko vrsto. Leta 1411. sta delila Ernst Železni in Friderik »s praznim žepora" štajerske dežele. Ernst je vzel Stajersko, Koroško in Kranjsko s Trstom (štajerska vrsta), Friderik pa Tirolsko, Predarelsko, posestva na Švabskem, v Svici in Alzaciji (tirolska vrsta). Maksimilijan I. je 1. 1490. zopet združil vse avstrijske dežele. L. 1564. so zopet delili avstrijske dežele Perdinanda I. sinovi. Maksimilijan II. je dobil česko- in ogersko kraljestvo, Dolenjo- in Gorenjo Avstrijo, Perdinand Tirolsko in Predno Avstrijo, Karol pa Štajersko, Koroško, Kranjsko in Goriško. Perdinand II. je zopet združil vse avstrijske dežele 1. 1619. Take delitve ima prepreciti pragraatična sankcija. Napotila je cesarja k temu tudi španska nasledstvena vojska. Karol VI. se je bal, da bi se po njegovi smrti oglasili različni dediči in, kakor prej na Španskem, delili avstrijske dežele. Naslednji rodovnik nam kaže nasledstvene razmere v naši državi od Karola VI. do današnjega dne: Karol VI. (1711—1740) Marija Terezija (1740—1780) Jožef n. (1780—1790), Leopold II. (1790—1792) Franc I. (1792—1835) Ferdinand I. (1835—1848), Franc Karol Franc Jožef I. (od 1. 1848),Karol Ludovik,Ludovik Viktor Rudolf t 30. pros. 1889. Franc Ferd., Oton, Ferdinand. Prestolonaslednik je torej sedaj po Rudolfovd smrti starejši cesarjev brat nadvojvoda Karol Ludovik. Ge pa ta ne sprejme prestola, sledi njega najstarejši sin, nadvojvoda Pranc Ferdinand in za njim njega eventuvalni moški potomci po prvorojenstvu. Za temi ima pravico do prestola nadvojvoda Oton z raoškirai potomci i. t. d. Stanovi vseh avstrijskih dežel so slovesno sprejeli novi nasledstveni zakon. A Karolu VI. je bila velika skrb, da bi tudi inozemske države pripoznale pragmationo sankcijo. V to svrho je mnogo žrtoval. Da bi pridobil Angleže in Nizozemce, opustil je »vzhodno-indiško kupčijsko družbo". Španskemu kralju je dal vojvodini Parmo in Piacenco, saksonskega kneza pa je podpiral pri pogajanji za poljski kraljevi prestol in v poljski nasledstveni vojski je izgubil Napolj in Sicilijo, njega zet Franc pa je Lotaringijo zamenil za Toskano. Ruska carica Katarina je priznala pragmatično sankcijo. Skušeni princ Evgen pa je cesarju rekel: ,,Najboljša pragmatična sankcija so polne državne blagajne in dobro izurjena vojska." Kako resnične so bile Evgenove besede, pokazalo se je po smrti Karola VI. Oglasilo se je več dedičev zoper Marijo Terezijo. (Dalje prih.)