PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO P R I O R «1 E Leto 3 štfiv - Tfina 5 lir - 3 innnlirp - 2 rlin Poštnina plačana v gotovini TRST. sobota. 22. februaria 1947 uredništvo in uprava, piazza goldoni št i - l _ctu J. _t)6nd_ajll J lugulirn_^Mn^^Jipedizione in abbon. postale * ’ 1 J ^ Tel, št : Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Demokratičen razvoj Tržaškega ozemlja je odvisen od sodelovanja vseh demokratičnih sil, od utrditve bratstva med narodi, ki žive na tem ozemlju. Imperialistične osnove Revhlia gng,osol,»cfsfec po**««« politike „ moč Bol) ko se bliža moskovska konferenca Sveta zunanjih ministrov, ki bo odločala o ureditvi nemškega vprašanja, torej o enem najvažnejših povojnih vprašanj °<1 katerega pbzitivne . rešitve je v veliki meri odvisen mir v Ev-roPi in v svetu, bolj se množe Pojavi, ki so nam v spominu iz vseh razdobij priprav na dosedanje sestanke štirih zunanjih ministrov. Množe se napadi dela svetovnega, zlasti anglo-ameriške-Sa tiska, pa tudi državnikov, na demokratične države evropskega . vzhoda, predvsem na Sovjetsko zvezo. Ti napadi imajo danes kot nek-aj namen, ustvariti ozračje umetne napetosti, v katerem je Podno reševanje težavnih povojnih vprašanj otezkočeno, in vršiti obenem pritisk na sovjetsko diplomacijo. Le, da se je danes ta njskaška gonja zaostrila do neverjetne predrznosti, v kolikor je Pet vprašanje, o katerem bo od-očala moskovska konferenca, neprimerno važnejše od vprašanj, ki so bila na dnevnem redu v dosedanjem poteku pripravljanja mirovnih pogodb in v kolikor se £de zaradi tega zastopnikom svetovnega imperializma za uresni-oenje njihovih načrtov potrebne ostrejše oblike psiholoških pri-Prav in drugih preiskušenih sredstev atomske diplomacije — kaj-atomska bomba ostaja slej kot Ptej poslednji, po potrebi in po-oiaju bolj ali manj poudarjen argument uradnih in ndtiradnih Predstavnikov politike «močne ro-key> na zapadu. Geslo politike amocne roke« se dejansko vedno bolj odkrito postavlja v listih, v parlamentarnih 9ovorih in celo v uradnih izjavah. To je politika, ki jo propo-veduje republikanska večina ameriškega kongresa v zvez) z vsemi važnejšimi mednarodnimi vprašanji. To je na videz politika oko-Telosti na doseženih položajih, nasprotna vsakemu popuščanju in s tem nasprotna sporazumnemu ttsevanjU (primer: razprava o atomski energiji in razorožitvi Pred Varnostnim svetom), dejan-sko pa politika napadalnosti in ekspanzionizma na škodo drugih varodov, predvsem pa na škodo ttvari demokracije in svetovnega miru. Ključ do razumevanja te politike «močne roke«, stainh posku-s°v vmešavanja v notranje zadeve malih demokratilnih držav, hujskaške goi e proti Sovjetski tvezi, ki je dosegla višek v izzivalnih izjavah namestnika zuna-niega ministra ZDA Achesona, »umret, da je podtika ZSSR «na-P°dalna in ekspanzionistična« in v še izzivalnejšem, v diplomatski Praksi povsem neobičajnem odgo- v°rti zunanjega ministra Marsha-0 na sovjetsko noto, češ Ache-s°nova izjava naj bi bila še «do-l zmerna«, pa ne smemo iskati mo v nemškem vprašanju, v lPravah za rešitev tega vprašaju- Nemčija je vabljivo polje z~. l^stvovanie svetovnega imperia-io*10' sredstvo, ki ga je pod do-euimi pogoji mogoče izrabiti en‘ strani kot objekt za gospo-£sk0 izkoriščanje in aktiviza-'° med vojno akumuliranega mkega kapitala, po drugi * pa kot orožje proti rasto- amer, stran ,’m silam evropske in svetovne mokracije. st^^tV° vprašanja pa je z ene ba°ni krepitev demokratičnih gi-J v svetu, ki zavzemajo če* n° ,e važnejšo vlogo tudi v med-^arodnem življenju, z druge stra-! ka gospodarska nujnost, ki sili ^redvsem ZDA, nasičene z ogrom-j?171* Tezervami kapitala, ki jih zaradi obubožanosti ostalega j. e*a težko plasirati, in pod pri-k °m nadprodukcije, vedno bolj p Gospodarski in politični eks-k vedno izrazitejši impe-miistični politiki. svet, tor, riti °vni imperializem se mora ej braniti na dveh frontah, bo-se mora proti železnim zako-družbenega in gospodarske- razvoja, braniti se mora do- ni. volitve v ameriški in v tujni. edavne fc( so prinesie znatno vc-blik skraln° reakcionarni repu-lit,Jnski stranki, so vtisnile po-> hi ZDA nov pečat, jpomende so ni odstop od Rooseveltove i>ce zavezniškega sodelovanj v zunanji jpolitiki in zavira-kapitalistične samovolje v tholanii Politiki, k nebrzdanemu holističnemu gospodarstvu do, »H vojnih hupskacev, nekoliko drugačni, ker izhajajo iz realističnega spoznanja, da je moc britanskega imperija toliko ošibela, da sam ne more predstavljati enakovrednega partnerja ZDA. Odtod izhajajo razni načrti o zahodnem bloku, o združenih evropskih državah, kot si jih zamišlja Churchill, in podobno. Vsi ’ ti načrti so naperjeni proti Sovjetski zvezi, pa tudi proti gospodarski in politični neodvisnosti evropskih narodov, ker terjajo od njih odpravo lastne neodvisnosti in vključitev v nekako svseevrop-sko« gospodarsko in politično skupnost pod vodstvom Velike Britanije, ki bi se v takem položaju morala čutiti enako močna kot njen tekmec iz one strani oceana, da bi mogla na podlagi enakosti sklepati z njim zveze za pridobtiev nadvlade v svetu. Eno pa je skupno vsem vojnim hujskačem z ene ali druge strani oceana: odpor proti sporazumnemu reševanju mednarodnih vprašanj, ki onemogoča vsiljevanje njihove volje, njihove monopolizirane «svoboden; poskusi umetnega vzdrževanja nestalnosti in napetosti v svetu; sovraštm do vsega naprednega in demokratičnega, bodisi doma, bodisi v inozemstvu. Odtod izhaja njihova donkihotska borba proti pravici veta, torej proti soglasnosti velesil; odtod, izhaja borba za monopol nad atomsko bombo, ki naj visi kot Damoklejev meč nad svetom, «da bodo narodi vedeli, da se morajo odločiti,» kot pravi Truman; odtod izhaja borba proti ameriškim delavskim organizacijam, pritisk na demokratične države in pomoč vsem reakcionarnim silam v svetu, ki v svoji deželi dušijo demokracijo. Odhod izhaja kontno tudi želja, da se ratifikacija mirovnih pogodb z bivšimi nemškim) sateliti, predvsem pa z Italijo, čim bolj zavleče, da se s tem podaljša sedanji nestalni in neurejeni položaj, da se skratka prepreči normalizacija razmer v Evropi. Le v neurejenih razmerah, v ozračju umetno vzdrževane napetosti ima politika umorne roke« upanje na uspeh Politika amočne roke« pomeni torej zanikanje osnovnih zavezniških sklepov, poskus razbijanja enotnosti velikih zaveznikov, ki je, v obliki proti hitlerjevske koalicije, privedla svobodoljubne narode do zmage nad nacifašistič-no napadalnostjo, poskus uničenja gospodarske in politične neodvisnosti evropskih dežel, poskms ustvarjanja nasprotujočih si blokov, brezobzirna imperialistična ekspanzija, zasužnjevanje in izkoriščanje. Cilj teh imperialističnih načrtov pa ni samo uničenje temeljev neodvisnosti in obstoja številnih miroljubnih držav, marveč izpodkopavanje trajnega miru v Evropi in v vsem svetu. Demokratičen in trden mir in mogoč na osnovi razdeljevanja držav v sovražne si skupine in nadomestitve mednarodnega sodelovanja z diktaturo ene ali več velesil. Ni slučaj, da so duhovni očetje teh naklepov, ki se (pojavljajo že v uradnih izjavah, najboljv zakrknjen> vojni hujskači Churchillovega tipa in oni, ki so v Angliji in Ameriki z njim istega mnenja. Demokratične države, demokratične sile vsega sveta, ki branijo neodvisnost evropsk’h narodov, ki branijo načela mednarodnega sodelovanja in ki se bore proti poshnusom imperialističnega za-sužnjevanja, branijo istočasno stvar svetovnega miru in resnično demokratične svobode. SOVJETSKA VLADA ZELI RAZUMEVANJE Z VELIKO BRITANIJO Moskva, 21. — Sovjetski zunanji minister Molotov je izjavil britanskemu veleposlaniku v Moskvi, da želi sovjetska vlada korenito in jasno razumevanje z Veliko Britanijo kot predpogoj revizije sovjet-sko-britanekega sporazuma, Bevin je izjavil, da je voljan preučiti vsak predlog, ki ga bo Molotov svetoval. Sovjetski predlog jasne dokazuje, da odnošajl med Veliko Britanijo ir. Sovjetsko zvezo me smejo biti zapreka v njihovih stališčih glede dostopa do surovin, ker morajo biti te surovine na razpolago vsakomur. V razgovorih o pomorskem in. rečnem prometu bodo prišla ta vprašanja na dnevni red. Sovjetska politika glede severnih poti, glede Spitzbergov, Kielskega kanala nujno zahteva svoboden prehod iz Bal- tika za sovjetsko in poljsko mornarico in za trgovsko mornarico vseh baltičnih držav. Ofenziva konzervativcev zaradi Indije London, 21. — Konzervativna opozicija v parlamentu pripravlja ostro ofenzivo proti vladnemu načrtu glede politike v Indiji. Po eni strani nasprotujejo konzervatvci Attleejevemu predlogu, da bi do junija 1948. angleške čete izpraznile Indijo, po drugi strani pa kažejo vznemirjenost zaradi odhoda lorda Wawella, dosedanjega podkralja, k; ga je zamenjal admiral Mountbatten. Prihodnji torek bo o tem razpravljala lordska zbornica; glavna govornika za opozicijo bosta lord Templevvood in Sir Samuel Hoare. Slovo jugoslovanske vojaške misije na Madžarskem Budimpešta, 21. — Sef jugoslovanske vojaške misije pri zavezniški nadzorni komisiji na Madžarskem, je pred svojim odhodom iz Budimpešte poslal predsedniku Madžarske republike pismo, v katerem izjavlja med drugim: «Misija, ka- Italijanska mladinska delegacija odhaja v Jugoslavijo Rim, 21. — Prve dni prihodnjega tedna bo odšla v Jugoslavijo na obisk delegacija Italijanske mladinske fronte, ki jo je povab.la Zveza jugoslovanske mladine. Predstavnike te mladinske delegacije je sprejel zunanji minister teri sem načeloval, je delovala dve | sforza. Izrazil je svoje zadovoljstvo leti na Madžarskem. V tem času I zaradi tega ob'ska, ui ^ lahko s je madžarsko ljudstvo napelo vse sile za obnovo dežele in učvrstitev republike. Jaz in moji sodelavci svojim neposrednim stikom preko mladinskih demokratičnih organizacij pripomogel k okrepitvi prijam smo sli vedno za tem, da razš rimo teljstva med obema državama. Mi-in poglobimo iskreno prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko*. Novi bolgarski poslanik v Beogradu Sofija, 20. — Sava Ganovski, bolgarski poslanik v Bukarešti, je bil imenovan za bolgarskega poslanika v Beogradu. Zamenjal bo dosedanjega poslanika v Beogradu Petra Todorova, ki je dal ostavko zaradi slabega zdravja. RIM. — Predstavnika, ki si ju bosta v kratkem izmenjal! Jugoslavija in Italija v Rimu in Beogradu, bosta imela naslov opolnomočench ministrov. n’ster je predvsem poudaril medsebojne interese Italije in Jugoslavije posebno na gospodarskem polju ter odgovornost, ki jo imata. Delegacijo bo vodil bivši podtajnik jlunanjega ministrstva Antonio Giolittii. V delegao'ji je 20 mladincev različnih demokratičnih strank. TURIN. — Vsled nenadnega odpusta večine delavcev v tovarni statev Colongo, so delavci zasedli tovarno. Lastnik trdi, da nima dela, čemur delavci nasprotujejo, ker je tovarna preobremenjena z naročili, čakajo na odločbe prefekta. Vprašanje angleškega imetja v Jugoslaviji je bilo rešeno z nacionalizacijo Beograd, 21. — Jugoslovanski zunanji minister je dal na znanje britanskemu veleposlaniktu, da nima nikakega pomena ustanoviti meša^ ne angleskojugoslovanske komisije zaradi imetja in lastništva Angležev v Jugoslaviji, ker so bila ta imetja nacionalizirana z zakonom 5. decembra 194S leta. S tem je vprašanje bilo končno rešena * * * BRATISLAVA. — Med procesom proti mons. Tisu, bivšemu predsedniku slovaške države, je prišlo do soočenja med obtožencem In pričo generalom Turaneem, šefom, slovaške armade. Soočenje je bilo za obtoženca zelo neugodna Borba proti tuberkulozi v Jugoslaviji Beograd, 21. — Ljudske oblasti nove Jugoslavije želijo zbrisati sledov" žalostne malomarnosti bivše protiljudske vlade, ki ni ničesar povzela v borbi proti jetiki_ Nove ljudske oblasti so sklenile množično cepiti s protituberkuloznim serumom otroke, dijake, sanitetn osobje in vojake Jugoslovanske armade. ZADNIE PRIPRAVE ZA MOSHVD Nesocrlcrsja glede sesiave komisij na zasedanju sveta zunanjih ministrov London, 21. — Oouve De Murville, manjših zaveznikov, ki so neposred-namestnlk francoskega zunanjega j no zainteresirani, ministra je predložil danes svojim J Komisiji za obveščevanje in po-kolegom kompromisni predlog gle- ! svetovanje bi predvsem obveščali de sestave komisij za konferenco 1 zavezniške vlade o delovanju Sveta štirih zurfanjiih ministrov v Moskvi. 1 zunanjih ministrov ter sporočali Francoski načrt poskuša posredo- j vsem zavezniškim vladam doku-vatj med sovjetskim načrtom, tako ' mente Sveta zunanjih ministrov, da bi bile vse komi sije sestavljene ! sklepe, navodila in poročila odbo-izključno iz predstavnikov štirih ve- \ rov in pododborov. Z dovoljenjem likih sil. Glede tega predloga ni bil | interesiranih vlad bi komisija ob- dosežen sporazum. j javljala memorandume manjših za- itj.: nadnjo lIDmSI/D nnnnrlho ? Francoski načrt deli komisije v | veznikov ter organizirala posveto-, 31 POUfliS IlBniSKe P0g0UlJB . dve kategoriji: predvideva 4 stalne j vanja z manjšimi zavezniki. Praga, 21. Ceškos.ovaski zuna- komisije in sicer za politične, teri-1 Francoski načrt predv.deva, da | nJ* tnnUSter MasaTVkJe Včeraj iz-torialne, gospodarske .in vojaške ! bi morali biti člani te komisije vse določbe zatem posvetovalno in ob- I manjše zavezniške države, samo veščevalno komisijo. | predsedstvo bi bilo rezervirano Sve- Stiri stalne komisije bi morale tu zunanjih ministrov, hiti sestavljen samo od predstavni- I Ker se o francoskem predlogu kov štrih velesil. Vsaka stalna ko- ; niso mogli sporazumeti, so sklenili misija bi si izvolila pododbor za j predložiti komisiji strokovnjakov preučevanje posameznih vprašanj, j prvi del sovjetskega načrta o pro-Ta francoski predlog so Angleži in | ceduri. ki vsebuje vsa vprašanja ra-Amerikanci ostro napadli, ker pred- zen vprašanja o sestavi odborov. S videva pododborih tudi člane Zasedanje VriiovnegaSovjeta 19 milijard več za industrijo Moskva, 21. — Včeraj se je pričelo drugo zasedanje Vrhovnega Sovjeta ZSSR. Zasedanju so, razen drugih predstavnikov stranke in vlade, prisostvovali tudi zunanji minister Molotov ter maršal Voro-šilov. Dnevni red, enodušno izglasovan, je naslednji: Ratifikacija proračuna ZSSR za 1947 leto, sprememba teksta ustave, ratifikacija določb, ki jih je izdelala zakonodajna komisija obeh skupščin ter ratifikacija odlokov, izdanih po zadnjem zasedanju. Sovjetski finančni minister je ob priliki predložitve proračuna Vrhovnemu Sovjetu za leto 1947 izjavil, da bo sovjetski industriji dodeljeno letos 19 milijard in 300 milijonov rubljev več kakor v letu 1946. Dohodki v proračunskem Rtu 1947 bodo znašali 391 milijard in 500 milijonov, izdatki pa 371 milijard in 400 milijonov. Vrhovni Sovjet ZSSR je včeraj nadaljeval s preučevanjem državnega proračuna za 1947. leto. Poslanec Kornejev je izjavil, da je komisija za proračunski načrt ugotovila, da ta proračun popolnoma zadostuje za realizacijo novega Detletnega načrta, ki bo obnovil naredno gospodarstvo, pospešil razvoj težke industrije, prevoza, lahke industrije in kmečkega gospodarstva. Novi proračun bo izboljšal materialno in kulturno življenje delavstva. Kornejev je poudaril, da se bodo z novim proračunom zgradile nove tovarne, rudniki ter zgradbe v velikih mestih. Predsednik ministrskega sveta RSFSR Radionov je govoril o marljivosti sovjetskih ljudstev ter izjavil, da so sovjetske tovarne povečale v letu 1946 svojo proizvodnjo za 20% z ozirom na leto 1945. tem so bili sporazumni vsj namestnik'. Amer ški namestnik je pripomnil. da namestniki lahko samo razpravljajo o proceduri in izdelovanju načrta, ne morejo pa sklicati mirovne konference. Poročilo odbora strokovnjakov bodo prouč li jutri popoldne. Pozno zvečer se nadejajo namestnik!, da bodo vnesli poročilo vojaške komisije o vojaških določbah v pogodbo z Avstrijo. Jutri bodo v glavnem razpravljali o gospodarskih določbah glede vrnitve lastnine Združenih narodov v Avstriji, o lastninski prav’oi, o različnih splošnih gospodarskih vprašanjih. zaradi pomanjkanja učiteljev na Slovenskem Koroškem. List navaja številne primere, ki jasno dokazujejo, da so vlade in režimi pred prihodom nacistov preprečevali slovenskim otrokom obisk šol, tako, da ni nobeden Slovenec mogel končati študijev na teh šolah od 1920 do 1938 leta, ko so nacisti prevzel, oblast v Avstriji. javil pred odborom češkoslovaškega parlamenta za zunanje zadeve, da po njegovem mnenju ne bo nemška mirovna pogodba podpisana pred sred.no ali pa pred koncem leta 1948. KARDiDATI ZA GIIVERIERJA Nordenskicsld, Egenland, Klsffens, Guisan, Azcarade Lake Success, 21. — Predstavniki štirih velikih nadaljujejo v okviru Varnostnega sveta s proučevanjem raznih kandidatur za guvernerja tržaškega ozemlja. Kot je doslej znano, so razen Sovjetske zveze predložile vse velesile svoje kandidate. Po dobro obveščenih krogih je ameriška delegacija predlagala generalnega poročnika Bengta Nor-denskiceld, sedanjega poveljnika švedskega letalstva. Drugi ameriški kandidat naj bi bil Lief Egen-lund, južnoafriški poslanik na Holandskem. Kandidata Velike Britanije sta po teh poročilih general Henri Gui-san, bivši načelnik švicarskega generalštaba, in Van Kleffens, bivši nizozemski predstavnik pri OZN. Francoski kandidat je baje Pablo Azcarade, nekdanji veleposlanik republikanske Španije v Londonu in Parizu. General Guisan je izjavtil, da mu guvernerskega mesta v Trstu ni še nihče ponudil, da pa meni, da bi bila taka možnost koristna za švicarski položaj v svetu. V švici zanikajo vesti, da b; maršal Mont-gomery, k; je na. počitku v Švici, predlagal generala Guisana kot kandidata za tržaškega guvernerja. avojna še m končana, dokler traja okupacija Nemčije in Japonske», Pri tem so si tako Vandenberg kot senator Young privoščila nove izpade proti Sovjetski zvezi. Egiptovski protest pri OZN še pred 15. marcem Kairo, 21. — Odbor pravnikov in strokovnjakov egiptske vlade bo v kratkem končal poročilo glede egiptskih nacionalnih zahtev. Kakor poroča tednik «A1 Ousbou* bo egiptska vlada poslala protestno noto Varnostnemu svetu pred 15. marcem. Sneg ovira tudi Varnostni svet Lake Success, 21. — Zaradi močnega snežnega viharja je Varnostni svet odložil včerajšnjo sejo na prihodnji ponedeljek. Za Vandenberga volna še ni končana Wash;ngton, 21. — Republikanski senator Vandenberg, predsednik senatne komisije za zunanje zadeve, je danes napadel zmanjšanje proračuna za vojsko, kajti, kot pravi, 10.000 Italijanov že ta mesec v Argentino Rim, 21. — Sporazum o izseljevanju med Italijo in Argentino je bil danes podpisan v Rimu. Prva skupina 10.000 Italijanov bo odpotovala ta mesec v Argentino, prihodnji mesec jim. bo sledilo še 5000. Velikodušnost za neofašiste Benetke, 21. — Sodišče v Benetkah je obsodilo na neverjetno nizke kazrjj ali pa oprostjilo skupino 25 neofašistov, med katerimi Je mnogo članov bivših Mussolinijevih napadalnih tolp. Obtoženci so odgovarjali pred sodiščem zaradi številnih atentatov na sedeže komunistične in socialistične stranke ter na druge demokratične organizacije kakor tudi zaradi poskušanega napada na stanovanje beneškega župana. Vsi obtoženci so pred sodiščem izjavili, da so aktivni člani novo-fašističnih organizacij. Kljub vsem tem priznanjem je sodišče oprostilo 10 obtožencev, ostale pa je obsodilo na razne kazni od 30 dni do 3 mesece zapora. Začasna ustava na Poljskem Varšava, 20. — Načrt «maU ustave*, po kateri se bo upravljala poljska republika, dekler ne bo izdelana dokenčna ustava, je bil sprejet s 330 proti 17 glasovom. Zastopniki Mikolajčikove kmečke stranke so glasovali proti tej začasni ustavi. Mastno so si zaračunali reparacife Moskva, 20. — Dr. Menjelnikov je v članku, ki ga je prinesla »Pravda*, obtožil Veliko Britanijo, ZDA in druge zavezniške države, da so odpeljali iz Nemčije na račun reparacij blaga za 10 milijard dolarjev. Clankar poudarja, da je bilo odpeljano iz Nemči$ na račun reparacij na milijone ton premoga. Turški „sindikati“ Ankara. 21. — Parlament je Izglasoval načrt zakona o organizaciji sindikatov, ki so bili v decembru razpuščeni zaradi »nezakonitega delovanja*. Vpis v sindikate m obvezen. Vsako politično delovanje, ki nasprotuje nacionalizmu in nacionalnim interesom, je strogo prepovedano. Snidikati se ne bodo mogli včlaniti v mednarodne organizacije, če ne dobe dovoljenja od vlade. Vsaka stavka bo imela za posledico razpust sindikatov, kajti, kakor je znano, v Turčiji.so stavke in zaprt ja tovarn najstrože prepovedana. Demokratična opozicija je nasprotovala tej prepovedi, ker sindikatom onemogoča sleherno učinkovito udejstvovanje. AtensKo prebivalstvo pozdravlja člane jugoslovanske delegacije pri mednarodni ankelni komisiji Atene, 21. — Prebivalstvo Aten je prisrčno pozdravljalo člane jugoslovanske delegacije pri komisiji Varnostnega sveta, ko si je ogledovala mesto pred odhodom v Solun, kjer bo prihodnji sedež komisije. Velike skupine meščanov so spremljale člane jugoslovanske delegacije in izražale veliko prijateljstvo grškega ljudstva do jugoslovanskih narodov. Predstavniki jugoslovanske armade, ki so bili med članu delegacije, so doživeli posebno pozornost. Med manifestacijo so se čuli klici: »Živela demokratična jugoslovanska armada!*. - Grški tisk še vedno razpravlja o delu mednarodne anketne komisije in o poročilih, ki so bila komisiji predložena. Medtem ko desničarski tisk, čeprav v nekolikor zmernejšem tonu, nadaljuje z na- Resnica o slovenskih učiteljih na Koroškem Dunaj, 21. — Glasilo Slovenske osvobodilne fronte na Koroškem, «Slovenski vestnik*, objavlja članek v katerem zanika trditve s da-njih avstrijskih oblasti, ki obtožujejo naciste kot edine odgovorne Kratke Vesti MOSKVA. — V Moskvi je bil podpisan med ZSSR in Rumunijo trgovinski in plovni sporazum. SOFIJA. — Bolgarska vlada je sklenila poslati v Sovjetsko zvezo 15 tehnikov, ki se bodo specializiral: na sovjetskih traktorskih postajah. Bolgarija bo zaprosila sovjetsko vlado, da bj poslala v Bolgarijo 5 specializiranih Inženirjev, ki bodo seznanili bolgarske meha-ničarje s sovjetskimi poljedelskimi stroji. LONDON. — V zadnji Gallupovi anketi, kdo naj bi bil ministrski predsednik v slučaju Attleejevega odstopa, je dobil Bevin 27%, Eden 15% in Churchill 10% glasov. Lansko leto je na podobno anketo glasovanje izpadlo z 27.18 in 13%. Vzdr- GOSPOD a RSTVO Samo 5-odstoino zlato kritje lire 'kritje obveze emisijske banke, da še ni nastopilo deževno vreme in utegnile kompromitirati samo za- izplača imetniku papirnatega de- se snPS ne t°Pi- V kolikor je do- družno idejo. nar ja ustrezajoči znesek v zlatu. - “E ^Gospodarski sotrudnik revije «Af- di na sošk;h elektrarnah ni položaj sporoča, da so vso poljsko imovino far internazionaln kritizira ji- mnogo boljši — se ni upanja na .............................. nančno jpolitiko italijanske vlade, zboljšanje ker je za obračunavanje stroškov času. ameriških okupacijskih čet in za Vec jasnosti 0 zadružništvu. Za-nakazovanje plač uradnikom Un- družništvo je v ljudski držav; za je za •}% presegla načrt. Po objav- Najnovejši nakup zlata od strani toka Se izvršuje, ker se novejše ji- re pristaia . na zniianje te^aja ;ire razvoj gospodarskega in tudi poli- ljenih podatkih je bil splošni načrt italijanske emisijske banke v Se- nančne teorije kakor tudi praksa od 225 na 3?8 za dolar pisgc trdi tičnega življenja tako pomembno, verni Ameriki smatrajo v italijan- naslanjajo_ bolj na gospodarski po- da imn ;taH]a v $mislu pr(Jul7 Med_ da mu v Sloveniji m vsej Jugosla- skih finančnih krogih za prvi ko- tencial države (višina proizvodnje narodnega denarnega sklada in , , ]ik Dažnio »cankarie- rak na poti k ustalitvi italijanske Mednarodne banke za obnovo pra- ^ožba* v L^blfani je ^ dni medtem ko je industrija litega že- lire. sBanca d’Italiar> je kupila Kljub temu^ 5% kr t,e denarnega [lic0> &a pet let ohmni te-aj Ure na broSuro <> za leza presegla načrt za 102,9%. osnovi 100 za dolar, to je v razmer- katero so prispevali predsednik Go- Svica je deblokirala poljsko imovino. švicarska radijska postaja imovino v švici deblokirali in da je švicar-¥ Trstu v doglednem Ski zvezni svet izdal nove ukrepe za plačevanje med obema državama. Industrijska proizvodnja v CSR industrijske proizvodnje v Češkoslovaški uresničen v mesecu decem-viji možje na najvičjih mestih po- bru za 104,2%. Rudarska industrija je uresničila svoj načrt za 105,1%, . a in k imperialistični ekspan-tven. Ta nova smer, ta biia "u v"iočnc roke«, kot je iz- iun Ka dan ob nastopu novega ponan*CSa ministra Marshala, pa z °ni Prehajanje na isto linijo finimi hujskati širom sveta. Ustv nasProtjui s prizadevanji za ki ^r'tev ameriške hegemonije, Oa rT10 “ savesti gospodarske-0lešk^nci5 660 kg zlata po uradni ceni 35 obtoka v očeh mednarodnih ban-dolarjev za unčo, za skupni znesek kirjev prenizko. 30 milijonov dolarjev. Po tem nakupu znaša vsa zlata rezerva ita- emisijske banke se bo se zmanj-liianske emisijske banke 51 ton. šala, ko bo morala Italija del rezer Količina rezerv v devizah ni znana, ve izročiti Mednarodni banki za T l to 'kritje ie zelo majhno v obnovo, odnosno Mednarodnemu de-primeri z denarnim obtokom, ki je narnemu skladu kot jamstvo za že blizu 500 milijard. Ce zlato re- stabilizacijsko posojilo, ki ga na* PomorsKe zveze Leningrada. Na \t, ki je veljalo 1. julija 1944. «Af- spodarskega sveta in minister za progi Leningrad - London bodo v fari internazionali» seveda ne orne- industrijo zvezne, vlade tov. B Ki- tem letu pluli trije parniki. Tudi njajo, koliko papirnatih lir je b’lo dr;,r' (uvodni članek), predsednik med Sovjetski Rusijo in ZDA ter , u LVS tov. Miha Marinko (članke «0 Južno Ameriko bodo uvedli redne potem se natiskanih. . , , „ . zadružnem problemu*, «Zadruge v proge. kmetijstvu*, «0 nabavno-prodajnih Kave je dovolj. «The tea and zadrugah*) in predsednik Kontrol- Coffee Trade Journal*, daje pregled GOSPODARSKE VESTI Vervo"valoriziramo na podlagi 400 merava prositi. Zlato je še vedno ,, s i mena vrednost ohranilo staro vlogo za kritje pri- lir za dolar, znaša njena vr mnnm4n4„, M svetovnih zalog kave in let'n 1944- , . „ .... ............____________________—... . 45 in 1945-46. V skladiščih Severne zadrugah»). Ta brošura bo velik Amerike je bilo proti koncu leta 1946 2,539.320 vreč (po 60 kg) kave ne komisije Slovenije tov. Vida Tomšič (članek «0 demokraciji v Zunanji minister Storža je pozval pripornodek vsem k, se bavljo z ‘T lir to je okoli 5% manjkljajev. ki se pojavljajo v pla- vse konzulate, naj bodo pri izdaja- zadružništvom, ne samo voditeljem okoli 23 rn j * ^ ^n- ^uancj držav. Neki švicarski j^u Potn-h dovolilnic c.mbolj sao- za^rUg ki so jjm zadružniki pove- sedanjega bi komentator opozarja pri tem tudi ^ogrudm ® bl na ^ rili težko in odgovorno nalogo vod- nekdanjem ^anskemJ^Ja. na psihološki moment ki igra važ- uin p0SpeJlli dohod tUJCeV V ItaUJ°' *tva. temveč tudi ostalim zadružn - vrednost zlate rezerve moruia acenteraniu denarne Se vedn0 pomanjkanje toka v se- kom ni aktivistom. Njim kakor tu- znani. V preteklem letu je svetovni šati najmanj 40% denarnega obto- nc mog° pri ocenjevanju denarne ^ ^ y hld lektrlčnm b di množicam deIovncga ljMdstva j€ pride,ek P2nasol 27,CKy).000 vreč Ua. Redko v katerj dftart* ta .Ilal* je dan-s.*.e potr.cbno temeljito poznavanje za- (25,900.000 leta 1945). Sama Bra- (na koncu 1945 3,025.597). V brazilskih lukah je bilo 2,534.000 vreč leta 1946. (3,405.000 leta 1945); podatki o zalogah po Evropi niso re' ali manj klasičen predpis o vir liji se velik del javnosti prepričan, k0maj 15% vode, nabrane v začet- družnega vprašanja, da bi se v za- zjiija j« lansko leto pridelala 12 šini zlatega kritja, denarnega ob- da mora zlato sluziti na neposredno ku zimske sezone, ker v planinah druge ne vtihotapile napake, ki bi milijonov vreč peia 1(945, 9AOO.OOO),, ževanje od glasovanja se je povečalo od 16 na 23%. JERUZALEM. — Angleško letališče v Ein Shemarju bl»zu Hedera-ba so napadi; teroristi, ki so se pri napadu posluževali metalcev min in avtomatičnega orožja. BERLIN, — Včeraj je bil podpisan trgovinski sporazum med sovjetsko vojaško upravo v Nemčiji in norveško vlado. PARIZ. — Porotno sodišče je obsodilo Luise Bourgoin na plačilo enega franka in pogojno na 2 leti zapora zaradi umora ljubice njenega moža. CREMONA. — V Isoli Dovarese in okolici so se pojavili pogosti slučaji vnetja slepiča. Pri operacijah so ugotovili, da je bilo v soli, ki se tam prodaja, mnogo steklenih drobcev. LONDON. — Glavni tajnik madžarske stranke malih posestnikov Bela Kovacs je odstopil ter je prosil za dopust, da mu ne bi bilo treba prisostvovati narodni zbornici za dalj časa. Bela Kovacs je zapleten v zaroto. TIRANA. — 11.000 mladincev, med katerimi 800 mladink se je do-sedaj vpisalo z Udarniško delo na mladinski železniški progi Drač-Elbasan. WASHINGTON. — Sovjetski zunanji! minister Molotov je zagotovil ameriškemu veleposlaniku Bedellu Smithu, da bo Sovjetska zveza preučila vprašanje poravnega posojila na temelju zakona o posojilu in najemu, ki znaša 11 milijard dolarjev. PARIZ. — Sindikalni stavkovni odbor pariških tipografov je sklenil, z odobrenjem Splošne zveze dela, dovoliti izhajanje sindikalnemu glasilu «Le Peuple*. NEW YORK. — «New York He-rald Tribune* piše, da bo neka a-meriška petrolejska družba zgradila preko Arabije cevovod, dolg preko tisoč milj, ki bo največji na svetu. MOSKVA. — Glavno mesto ZSSR Moskvo sta obiskali delegacija sirijskega društva za kulturne zveze z Sovjetsko zvezo, 'ki jo vodi pred-sedn k društva Ayad ter libanonska de'egacija društva prijateljev SZ, na čelu s predsednikom Antonom Tabetom. HAMBURG. — Norveški športnik Karel Hoff je bil obsojen na 9 tet prisilnega dela zaradi sodelovanja % Nemci med okupacijo. padli, se demokratični Usti obširno bavijo s poročili EAM-a in levičarskih liberalcev ter poudarjajo, da sta obe porečilj razkrinkali mo-narho-fašistično vlado in prikazali dejanski položaj v Grčiji. List «Vi-ma», organ liberalne stranke, piše, da je sejanje kali novih vojn bistvo zunanje politike sedanje grške vlade. Poročila iz grških bojišč pravijo, da uporabljajo vladne čete v zad-rjih dneh vel.ko število tankov in letal. Partizanske enote so dosegle znatne uspehe, poleg tega pa je opažati vedno večjli razkroj v vladni vojski. Blizu Kardice se je partizanom prostovoljno predalo 65 vladnih vojakov s 3 častniki. Liberalni list «V'ima» poroča, da so nastali neredi med vladnimi četami na otoku Kreti, kjer je prišlo celo do streljanja. LONDON. — Za zdaj še ni nobenega znaka za zmanjšanje mraza v Veliki Britaniji ali na evropski celini. Menijo, da je v Franciji led uničil 25 odstotkov jesenske setve žita. LONDON. — Profesor R. V. Jones, bivši ravnatelj obveščevalne službe pri ministrstvu za letalstvo, je izjavil, da je imela Velika Britanija nemški načrt za razvoj letečih bomb že v drugem mesecu vojne. COLOMBO. — Ceylonska sindikalna federacija je soglasno odobrila predlog o pozivu na Združene narode, naj »zaščitijo suverenost vietnamske republike*, in na pristaniške delavce v Colombu, naj bojkotirajo francoske ladje, ki vozijo ojačanja v Indokino. LONDON. — Francosko štirlmo-torno letalo tipa »Constellation* je s posadko' 17 ljudi preletelo Atlantik, čeprav sta delovala le dva motorja. V Lisboni so debili sporočilo, da se je en motor na letalu vnel’ LONDON. — Glavna letna skupščina anglo-avstrijske zveze, ki se je sestala v Londonu, je imenovala za častne predsednike britanskega ministra za Nemčijo John Hyda, avstrijskega diplomatskega predstavnika v Londonu Heinricha Schmidta in lorda Selbomeja, konservativca, bivšega ministra za gospodarsko vojno v britanski koalicijski vladi. WASHINGTON. — Uprava za civilno proizvodnjo tjaznanja, da so mesečno proizvodnjo penicilina v letu 1946 več kot podvojili ter je dosegla v omenjenem letu skupaj 25,808.507 milijard enot «Oxford». DNJEPROPETROVSK. — Nova ležišča lignita so odkrili na področju 10 kv. km med Slavgcrodom in Šinelnikovem. Ta ležišča bodo dobavljala gorivo in električno strujo sovjetski industriji. LEEDS. — Lord Halifax je izi-javil, da je po njegovem mnenju anglo - ameriško prijateljstvo vir močj Združenih narodov. LAKE SUCCESS. — Komisija za žensk! statut je sklenila poslati članom OZN vprašanje glede gospodarskih pravic, ki jih je treba priznati ženam vsega sveta. MEHIKA. — Mehiške delavske organizacije so proslavile rezultat« poljskih volitev, k; so dokaz zmage poljskega ljudstva. Mamifestai-djam je prisostvoval poljski veleposlanik, ruski veleposlanik ter podpredsednik Svetovne sindikalne federacije Lombardo Toitdana PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 22. februarja 194.7, Poslanstvo kulture O pravici do dvojezičnosti v Trstu in na Tržaškem ozemlju nstn ni treba več izgubljati besed. Sleherna demokratična ureditev ozemlja, na katerem se govorita dva ali več jezikov in čigar avtohtono prebivalstvo je po narodnosti mešano, zahteva jezikovno enakopravnost v vseh javnih in privatnih ustanovah. To pravico je potrdila tudi mirovna konferenca in mora postati po ratifikaciji mirovnih pogodb zakon. Ta pravica svobodnih in enakopravnih državljanov do uporabe materinega jezika v šolah, uradih in drugih ustanovah je nekaj tako elementarnega, priročnega in samo po sebi umevnega, da bi se moralo zd'tl človeku, ki bi prišel v naše kraje iz neke povsem tuje deZele, zagrizeno bevskanje in zaganjanje tukajšnjega šovinističnega časopisja v dvojezičnost ;n enakopravnost slovenščine z italijanščino nekaj do kraja nerazumljivega in absurdnega. Za nas ta šovinistična nestrpnost ni nikakšna novost, Ze leta 1919., torej nekaj let pred oficielnim prihodom fašizma na oblast, js neki zagrizeni šovinist treščil dvanajstletnega fantička (bil je to brat pisca tega članka) iz drvečega tramvaja samo zato, ker je z nekim sošolcem govoril slovensko, torej v svojem matžrinem jeziku. Ta šovinistični duh nestrpnosti so bila tla, iz katerih je pognal gnili cvet fašizma. In kot vidimo, je ta duh ostal Siv še danes kljub oflcielne-mu padcu fašizma. Vse pezornosti vredno pa Je dejstvo, da si ta duh nestrpnosti ni pojavil vsaj kot psihološko razumljiva reakcija na toliko izzivanj in to lite v pri slovenskem delu tukajšnjega prebivalstva. Nekaj razlogov tiči nedvomno v znani strpnosti in širokogrudnosti Slsvanov (saj pravi Srb: Brat mi mio, koje vere bioi). Toda tehtnejši razlog vidim V tem, da sž Slovenci (in Slovani na splošno) n.smo nikoli zapirali pred vplivi In kulturnimi dobrinami drugih narodov. Naš človek še je po neki prirojen; darovitosti hitro naučil tujega jezika, bral v njem in se sploh zanimal, kako Živijo, kako mislijo in kako čutijo njegovi sosedje. Komaj boš našel Slovfnca, ki bi mu bili Dante, Leonardo da Vinci, Michelangelo neznana imena. A koliko jih je izmed naših sssedov, izvzemši zavedni proletariat, ki so kdaj slišali o Prešernu, Gregorčiču, Cankarju ali Zupančiču? In vendar sem pržpričan, Ja bi tisti šovinist ns bil mogel leta 1919. treščiti dvanajstletnega fantiča z drvečega tramvaja, ker je govoril slovensko, če bi bil poznal in ss vživel v dela velikih Slovencev. Toda šovinizem bi ne bil šovinizem. Če bi se umetno ne zapiral pred vplivi in dobrinami svojih sosedov. Šovinizem noče videti ne »a desno ne na levo, samo da bi ga nič ne oviralo v njegovem orgiastičnem besnilu. Spoznavati tujo Kulturo, »• pravi: že Imeti neko razumevanje zanjo, stopiti z njo v neki intimnejši odnos. Razumevati r.ekaj se pravi, že napol sporazumeti se. Spe razumevanje pa je smrtni udarec šovinizma, čigar bistveni element je hotena slepota. Ne videti tujih vrednot pomeni — ne ozirati se nanje. Ne ozirati se na drugega pa je poslednji cilj slehernega šovinizma. Zato borba zoper dvojezičnost, zoper enakopravnost slovenščine na Tržaškem ezemliu. Toda mi vemo, da so ti poslednji izbruhi Šovinističnega srda že prvi simptomi njegove agonije. Proslave Prešerna, Gregorčiča in Cankarja so se vršile po vseh naprednih krožkih v Trstu. Napredni italijanski element z delavstvom na čelu začenja spoznavati in ceniti kulturne vrednote svojih slovanskih sosedov. Ideja medsebojnega spoznavanja, medsebojnega bratstva In razumevanja prodira vse globlje v široke množice tukajšnjega prebivalstva. Oni, ki ?♦ danes gojijo šovinistični bes in se hermetično zapirajo pred svojimi sosedi, bodo kmalu ostali satni s svojo slepoto. Zakaj najvišje poslanstvo kulture je končno: medsebojne spoznavanj! vseh narodov in ljudstev, spoštovanje vsesplošnih pridobitev človeštva in bratstvo vseh ljudi, ki so dobre volje. Kultu--a Je luč, ja svetloba, a šovinizem je slepota, je tjmž.. VZ. B. TRŽAŠKI DNEVNIK Kaj misli družba za spalne vozove Enotni aind'katl so povabili družbo za želejmške spalne vozove, naj bi poelala 17. t. m. svojega zastopnika, s katerim bi uredTi pošožaj njenih uslužbencev. Družba Je vse porive gladko prezrla. Zato so morali razpravo o tem vprašanju preložiti na 5. marca. Poleg tega. so Enotni sindikati vlo*'li proti družbi tožbo zaradi nepravilnega postopanja z njenimi uslužbenci. Primorske Delavske zadruge bodo prešSe in bodo ostale trdno v delavskih rokah »Delavske zadruge delovnemu ljudstvu!* je geslo, ki je vodilo delavce, intelektualce in žene — člane zadrug na skupščini, ki je bila sinoči pri Sv. Vidu v Trstu. Zbralo se je 407 članov in članic poslovalnic št. 8, 37, 71, 78, 84 in. 99. Skupščina je otvoril delegat Ferjančič, nakar je dr. Timeus sporočil da so skupščino sklicali na podlagi zadnjih demokratičnih pravil iz leta 1922., ki jih je odobrila ZVU. Najprej so soglasno izvolili za predsednika skupščine Gerlanca, ki j s poudaril pomen volitev in dejal: «Po petindvajsetih letih bodo pravi člani zspet lahko prevzeli vodstvo svojih Delavskih zadrug». Nato je r.ekdo hotel, da bi volili cverova-telje po starosti, a navzoči so mu jasno povedali, da j® važna le poštenost. Tov. Ferjančič j« nato pojasnil, da so se skupščine udeležili le aktivni člani. Nadalje je povedal, da sta se odzvala tud; člana Cologne-se Kenrik in Barba Ivan, kii sta in njihove namestnike. Vsi navzoči so soglasno potrdili, da se Je skupščina izvršila povsem pravilno. Tov. Ferjančič je nato spregovoril o obnovi porušenih prodajaln in skladišč. Dejal je, da je na neki skupščini nekdo vprašal, kje je tistih 50.000 lir, ki so jih zavezniki dali zadrugam. Na žalost ni niihče ničesar dal. Končno je predsednik vprašal, če hoče še kdo besedo. V odgovor je vsa dvorana vzkliknila: «2ivele Delavske zadruge! Hočemo, da ostanejo trdno v rokah delovnega ljudstva!*. Zborovanje v Rocolu V četrtek zvečer je bil v Klunovi gostilni v Rocolu sestanek članov Delavskih zadrug, katerega se je udeležilo nad 300 ljudi. Sestanek je potekel v najlepšem redu in miiju. Izvolili so 4 zastopnikp za bližnji občni zbor, dva nadzornika in dva namestnika. Prisotni so z navdušenjem pozdravili izvoljene delegate bila med onimi 32 zadružniki, ki . . SO 1903. leta položili temelje veliki Zborovanje rojanskih delavskih družini — ,Delavskih zadrug. Prisotni so ju pozdravili z burnim ploskanjem. Toda sedemdesetletni Colcgnese je zbranim preprosto zavrnil: «Mi smo cpravll’ le svojo dolžnost. Bil sem med prvimi šestimi ustanovnimi člani, ki smo odprli prvo skladišče. Zadovoljen sem, da je danes družina tako narasla.* Pred volitvami 14 delegatov za izredno skupščino, ki bo v kratkem, Je spregovoril tudi ustanovni član Barba. Dejal je: «Delavske zadruge sa se rodile v ul. Broletto, torej v industrijskem predelu tovarne strojev, mehaniških delavnic, Lloy-da itd., v delavskem okraju. V upravnem svetu pa naj b; sedeli ljudje, kakor odv. Pieri, inž. Span-garo, cav. uff. cap. Almerlgogna, comm. dr. (fašistični) generalni kenzul Diamanti, cav. uff. dr. ing. Faleschini? (V dvorani je nastal smeh, čuli so se vzkliki: Nočemo jih! Delavske zadruge delavskim zadružnikom!). To je absurd, je nadaljeval. Minuli so časi, ko je imela taka gespoda besedo vsepovsod. Delavske zadruge morajo zopet priti v roke vseh nas!* Delegate so soglasno izvolili; prav tako 6 nadzornikov skladjšč zadružnikov Preteklo sredo je bilo v Rojanu zborovanje članov podružnic Delavskih zadrug št. 30 in 31. Čeprav je bilo vreme zelo slabo, se je zborovanja udeležilo okrog 200 elanov, ki so se zbrali v gostiln: «Corona». Izvolili so svoje zastopnike, ki jih Preskrba Za vžigalice veljajo od 20. t. m. dalje nove cene, in sicer Čerini po 10 lir Škatlica po 100 komadov, lesene vžigalice po 5 lir, žveplenke po 5 lir, «M.nerva» pa ohranijo staro ceno. Testenine za mesto, po en kg na potrošnika delijo od danes do 28. t. m. na odrezek št. XV. Cena 30 lir za kg. Koruzno moko delijo od danes do 28. t. m. za mestne potrošnike IX skupine na odrezek' št. IX za testenine. Cena 25 lir za kg. Odrezke za maščobe za menze naj interesenti prinesejo v urad za preskrbo pri Sepralu, kjer bodo odrezke za januar obnovili ali zamenjan. Delitev petroleja. Kdor želi dobiti petrolej, se mora še danes naročiti. Prednaročila sprejemajo vse drogerije in trgovine s tekočimi gorivom. Prednaročila m marec-junij za podeželje se morajo izvršiti do 26. t. m. Do tega roka se morajo prijaviti tudi vse civilne in vojaške menze. Obvezno je tudi prednaročilo za kruh in vpis v knjigo za odjemalce z obvezo za štiri mesece. Mleko se naroči do 28. t. m. na odrezek V. za marec-junij. Delitev testenin in sladkorja Delavske zbornice. Od ponedeljka dalje bodo delili testenine in sladkor Delavske zbornice delavcem in njihovim družinam, vpokojencem in delavcem pri zavezniških silah ter brezposelnim, ki imajo posebno izkaznico prehranjevalnega urada. Ta delitev velja za one, ki niso bili deležni prve delitve. Delavci pri podjetjih bodo prejeli živila pri svojih prodajalnicah. Upokojenci, brezposelni in delavci pri zaveznikih dvignejo blago pri Delavskih zadru- Delavstvo terja združitev sindikalnih organizacij v smislu pariškega sporazuma Lani je bila od 19. do 21. oktobra na tajn.štvu Svetovne sindikalne zveze v Parizu konferenca zastopnikov ESZDN Jugoslavije, Italijanske splošne zveze dela, Enotnih :n Julijskih sindikatov. Sporazumeli so se, da se morata sindikalni organizaciji v Trstu združiti do 31. marca t. 1. Tq nalogo so poverili Osrednjemu odboru za sindikalni sporazum ki ga na paritetni osnovi tvorijo člani obeh sindikalnih organizacij. Na žalost do danes delo tega odbora ni napredovalo niti toliko, da bi bilo v skladu s sporazumom podpisanim v Parizu. Delavci n nameščenci iskreno želijo, da bi cilj cim prej dosegli. Takega mnenja je tudi večina članov Julijskih sindikatov (Delavske zbornice), k; so »poz-nali pravi namen zavlačevanja in nočejo biti več orodje v rokah razbijačev, ki v interesu tujih sil nasprotujejo združitvi. Delavske množice so prišle do zaključka, da »nepremostljivih« težav sploh ni, da gre le za vprašanje: ali s sindikalno enotnostjo služiti in braniti koristi Širokih množic delovnega ljudstva ali pa 2 nadaljnjo ločitvijo napeljavah vodo na mlin raznih don Mar-zarijev in njemu podobnih, torej v korist imperialističnih krogov. Delavci in nameščenci so se odločili za prvo pot. Vsi vedo, da bodo / Spomini primorskega pregnanca Iz Saonarc smo prejeli dopis ene- iskavo in mi zaplenili vse slovenske ga izmed mnog.h državnih name-: knjige, vsa pisma in vse slike, k" ščencev, ki so bili že pred davnimi; so mi bile drag spomin na sorodni? leti nas.ino premeščeni v Italijo in' ke. prijatelje in znance iz domačih ga v naslednjem objavljamo: j krajiv. Se dobro vem, kako mi je Ne vem, če je še kdo sledil pote- ■ bilo, ko so mi potem politične oblaku mirovne konference s takim za-' sti ustav.le zA več mesecev v*o ko-nimanjem in s tako nestrpnostjo,1 respondeneo in jo vso cenzurirale, kakor ravno mi primorski Sioven-1 In tako, kot se je godilo meni, se ci, ki smo še vedno daleč od rodne 1 Je godilo nešteto drugim, ki so se grude, s katete nas je pred tolik:-j morali ražkropiti po Italiji:. Mnogo mt leti pregnal fašistični režim. i jih Je šlo črez mejo in še več bi Tudi zdaj ko je ta konferenca že 1 jih bilo šlo, če bi bili imeli vodilni iahko rekli, da so delali v korist vsega delavstva.« Take resolucije nenehno pošiljajo ;z vseh tovarn in delavnic. In vse zapovrstjo pričaio, da hočejo i č«leč za nami in se bliža čas izve-1 krogi stare Jugoslavije več razume- vsi le smd.kalno združitev in da j dbe m.rovne pogodbe, zasledujemo j vanja za naše težnje, so pripravljen; tudi poskrbeti, da i * največjim zanimanjem razvoj do-1 Vsi ti dogodki nam prihajajo v godkov, ki so tako važni na naše i spomin zdaj, ko čitamo vsa preti- kraje in za naše ljudstvo. | rana poročila o «'zgr.anclh» iz Pulja Toda ravno ob zasledovanju teh in iz Soške doline. bo ta cilj dejansko dosežen. bodo znali v vsakem primeru do- ! S®h ali pri podružnicah Prow.de. stojno zastopati in bodo znali braniti delavske koristi. Obroki so naslednji: delavcu po IH kg testenin in 1 kg skladkorja; družinski člani po H kg testenin in H kg sladkorja; upokojmei, brezposelna iin delavci pri zaveznikih 2 kg testenin in IH kg sladkorja. Potrošniki na deželi bodo prejela blago, oni iz Doline pri Delavskih zadrugah pri Sv. Soboti, iz Zgonika pri Delavskih zadrugah ali pri Provvidi v Trstu; iz Doberdoba in Starancana v Tržiču. Blago se dvigne na odrezke, ki so pod «bonom za dvig* za delavce ;n upokojence on so opremljeni s pečatom. Upokojenci dn brezposelni bodo dvignili blago tudi pri Delavskih zadrugah in pri Provvidi. Ob dvigu blaga bodo potrošniku podpisali odrezek za testenine in sladkor in ga prepustili trgovcu, da ga vrne prehranjevalnemu uradu. Cena testeninam je 30 Kr za kg in sladkorju 140 lir za kg. Delitev traja do 28. t. m. Za zamudnike se bo pozneje blago ponovno razdeljevalo. Blago delijo sledeče podružnice Delavskih zadrug: v Istrski ulici 14, trg Perugino, Skedenj (tržišče), Guardielia Scoglietto, ul. Revoltel-la, ul. DTsella, ul. Belpoggio, ul. Carducci, ul. Bramante, ul. S. M. Maddalena spodnja 35, ul. Mlrama-re 181, ul. Istria 41. ul. XX Settem-bre, ul. S. Cillino, ul. S. Michele. ul. Cavana, ul. Roma, ul. Archi!, ul. Jutri ob 10.45 bo v kinodvorani nega športa,.Kako tudi ne, saj ae se-j ofovannl naS' vandrali* z juga in 2asedli mesta razmere v naših krajih. Ravno te, onih domačinov, ki so se jim modni so tukajšni časopsi prepolni j rali umakniti spričo tedanje p t-poročil o množičnem odseljevanju! črez noč popolnoma italijanski, fa- Telovadba, smučanje, lahka atletika, plavanje, nogomet. Kjet V tizkul-turni prilogi SPZ. Kaj pa kmečki delavci? le enotni lahko učinkovito nastopali vsepovsod v svojo lastno korist. Zato na zborovanjih odločno zahtevajo združitev, pošiljajo odboru za sporazum protestne note, pozivajo paritetne komisije, naj že vendar izpolnijo svojo dolžnost. Tovarniški odbor in notranja komisija v Julijski ladjedelnici sta poslali glavnemu odboru za sindikalni sporazum sledečo resolucijo: ((Neprestano zavlačevanje pogajanj za dosego sindikalne združitve . , . . vseh delavskih sil pomeni le vztra- septembra preteklega leta brezpo-janje pri stanju k; je .nevzdržno za : spini, so že prejeli osvobodilno na-vse delavce m nameščence, Graja- : grado. samo kmečki delavci že_tri mo one sindikalne predstavnike, ki so sprejeli nalogo, da v čim krajšem času uresn.čijo težnjo vsega delavstva, a v nastprotju s pravim ciijem vzdržujejo ločitev in se po- j ča. Mislimo, da bi morali odgovorni svečajo zahrbtnemu delu ki služi i uradi poskrbeti, da bodo tudi ti de-samo nasprotnikom delovnega ijud- ! lavci prišli v najkrajšem času do stva. Upamo, da bosta iskrenost i nagrade, ki j’m bo vsaj delno iz-in dobra volja prodrli v njhova I boljšala njihov težavni gmotni po-srca in misli, tako da bomo res | ložaj. Slovencev, ne le iz Pulja (!), ampak cel6 iz Soške doline. Mislim pa, da je še med Italijani le malo takih, ki bf verjeli tem gorostasnun novicam. Saj vedo večinoma vsi, posebno pa še on.i, ki so imeli priliko spoznati natančneje pravega primorskega človeka, kako je naše ljudstvo hrepenelo po združitvi z Jugoslavijo in koliko je žrtvovalo za uresničenje tega, kar s* je Še pred malo leti zdelo popolnoma nemogoče. Saj vedo vsi, v kakšnih , razmerah je živelo primorsko ljud-cen najnujnejših potreb- i gtvo pod fašiSt;čnim jarmom. Mogoče je res, da se izseljujejo nekateri, ki nimajo čiste vesti in se skušajo umakniti morebitnim posledicam, toda te garjeve ovce so pač le redka iz j srna in o množičnem izseljevanju Slovencev ne more biti govora. Posebno še glede »izpraznitve* j Pulja so tukajšni listi dan zan dnem prenapolnjeni najrazličnejših poročil. Tudi nekatere radijske postaje oddajajo posebne oddaje, namenjene tem «žrtvam». Ravno pred nekaj dnevi sem poslušal govornika, ki je patetično opisoval bolest: puljskih prebivalcev, ki »morajo* Vsi delavci, tudi oni, ki so bili 1. j zapustiti rodno (?) zemljo, grobove svojih dragih, jpomlne na mlada leta itd. Toda naj si bodo ti govori še ta-mesece zaman čakajo nanje. Zato j ko prepričevalni, nas ne morejo ga- je potrebno, da ti delavci neumorno in vztrajno zahtevajo, da se jim omenjena nagrada čim prej izpla- Fenice boksarsko srečanje v grško-rimski rokoborbi med mariborskim Železničarjem in tržaško DSZ. Tržaško spo-rtno občinstvo bo tako imelo po dolgem premoru zopet enkrat priliko videti domače rokoborce v borbi z nevarnimi nasprotniki, ki uživajo sloves daleč izven svoje domovine. Višek prireditve bo dvoboj srednje težke skupine med dvojicama Fišer-Furlati! in Plrher-Verona. Ostali program izpolnjujejo: m uš ja skupina: Babič (Zclezni-žač)-De Glorgi (DSZ) ;petelinja skupina: Jezernik S. (Zel.)-Sartori B. (DSZ); poresno lahka skupina: Jezernik F. (Zel)-Ruan (DSZ); lahka skupina: Tašler (Zel.)-Poropat (D-SZ); srednje lahka skupina; Vobič (Zel.)-Vidali (DSZ);srednja skupina: Verbošt (Zel.)-Franco (DSZ). Nocojšnji hoks pri Sv. Ivanu Nocoj ob 19.30 bo pri Sv. Ivanu v dvorani kulturnega krožka Škamperle boksarski večer s sodelovanjem boksarjev iz Trsta, Gorice in Gradiške. Na programu je 7 dvobojev, ki *e bodo razvijali po sledečem redu: petelinja skupina: Sosič (DSZ Tr»t)-SpesSot (DSZ Gradiška); peresno lahka skupina: Petrucci (D-SZT)-Marega (Gorica); lahka skupina: Goitan (DSZT)-Godina (Sv. Ivan); srednj» lahka SkulHna: Vil-latora (DSZT)-BrandoVn (Sv. I-van); Blason (DSZT)-Zavadlal (Sv. Ivan); Racca (DSZT)-Ussai (Gorca); srednje težka skupina: Comel (Gorica)-Rongbne (Gradiška). Jutri bo vročo tudi na nogometnih Igriščih Jutrišnja nogometna nedelja bo nedvomno«.privabila na igrišča precejšnje število ljubiteljev nogomet- Koper proti Gorici in končno Rudar proti Tržiču. Gotovo je, da bodo prestale marsikatere težko minuto. Tudi v okrožnem prvenstvu gre vedno bolj za res. Za jutri vlada največ zanimanja za tekmo na Proseku, med domačim Primorjem in Colom. Tudi Costalunga bo nedvomno napela vse sile in zmagala nad žilavim Kraljičem. Program tekem je tale: pokrajinsko prvenstvo: V Trstu ob 9. uri Piran-Montebello; ob 11, KRONIKA. Nezaželni odjemalci V noči od 18. nia 19. t. m. so vdrli neznani tatovi s ponarejenimi ključi v trgovino Marcella Di Marco v ul. Broletto 22 In odnesli 200 kg sladkorja v vrednost! 160.000 Mr. Naslednjo noč eo vdrli podobni tički v skladišče Nikolaja Sauleja, v lesnem pristanišču. Razbili so okna in opremo ter odnesli več komadov orodja. Skupna škoda 110.000 ^ Sporočilain Vlaki Trst-Brpelje. Železniška , mju zborovanje kmetov in kmečkih zveza med Trstom in Hrpeljami, ki < delavcev. Vabljen; so kmetje iz Do-je bila pred dnevi zaradi slabega j line, Boljunca, Zavelj, Boršta, Ric-vremena prekinjena, je od četrtk* ' manj, Loga, Križane in Prebenka. popoldne dalje zopet vzpostavljena.; Sestanek je zelo važrin. Novo cene v brivnicah, ZVU je j Kovinarji. Danes ob 19. uri izred-odobrila nove cene za britje, stri- ^ gestanek odbora, ki se ga ude-ženje in ostala brivska dela. Po iz-: predsedniki in tajniki nasled- javi, ki jo je dal polkovnik Bow- j njjp tovarniških odborov: Sv. Mar-man, so popolnoma ugodili zahte- j ka> f.N.SA. Tržaški arzenal, ILVA, vam brivcev, ker je bilo treba zv,-; OMMSA, Kozman, Tržaška indu-šati mezde brivskim nameščencem, j gtnja umetnih proizvodov, Avto 2fgosanje šoftrsK}h patentov. Do nomna družba Picchettinl, Julijske 28. t. m. morajo vsi prizadeti pred-: ladjedelnice, TELVE in SALDA, ložiti svoje avtomobilske patente v , Udeležijo naj se tudi tajnfkl male žigosanje in odobritev za leto 1947. j industrije in obrti, kovinarjev-urad- uri SkedenJ-Gaslini; v Kopru ob 15. j lir. uri Miije-Postojna; v Gradiški ob j 20. t. m. ponoči 80 vdrli tatov! v 15.uri Gradlška-Ajdovščina; v Gori- trgovino Marija Fininija v ul. Ma- oi ob 15. uri Gorlca-Koper; v Rašl olj 15. uri Rudar-Tržič; na Reki ob 15. uri Torpedo-Krmin. Okrožno prvenstvo: Igrišče CR-DA: ob 8. uri Vom-Ponziana; ob 10. uri Kraljič-Costalunga; ob 12. uri Rauber-Skedenj II; ob 14. uri Dreher II-Aoegat; ob 15.45 Primorje D-Dreher I. Igrišče Proseka: ob 14.30 Primorje P-Col. Zaključne tekme v heckeyu na ledu v 8Z Na malem stadionu Dinama v Moskvi je bil odigran finale Sovjetske zveze v hockeyu na ledu. Prvi dan sta se pred 5000 gledalci srečala Djiamo in Spartak. Zmagal je Spartak z rezultatom 1:0 (1:0, 0:0, 0:0). V drugi tekmi sta se pomerila CDKA in Spartak. Zmagal je CD-KA z 1:0 (0:0, 1:0, 0:0). V tretji tekmi pa sta se srečala Dinamo in CDKA. Po krasni in živi igri je zmagal CDKA 3:2 (0:1, 3:1, 0:0). donnina 19 in odnesli 14 kosov blaga za obleko. Nočni čuvaj Ch-jrsi je prvj opazil tatvino in je brž poklical policijo, ki je prišla na mesto skupaj z gospodarjem. O tatovih ni b!lo več ne duha ne sluha. Skoda znaša 150.000 Mr. Policista so ranili V četrtek zvečer okrog 17. ure je šel policist Iv#n Piga v palačo SA-IM v ul. Galatti na obisk k nekemu svojemu tovarišu. Na poti je neznanec streljal nanj in ga ranil v desno st-gno. Policista so prepeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli v prvi oddelek. Požar v pristanišču V četrtek zjutraj je Izbruhnil v pristanišču Viktorja Ema‘nuela, v skladišču št. 16 hud požar. Gasilci so omejili ogenj šele po dveurnem trdem delu. Skoda znaša okrog 300 tisoč lir. Menijo, da je požar povzročila neka peč, ki ni dobro delovala. Da n* bo zadnje dni prevelikega navala pri avtomobilskem klubu v Trstu, Je bolje, da lastniki avtomobilov to čimprej opravijo. Enotni sindikati Kmetijstvo. Odsek v Ronkih poziva vse kolone in podnajemnike, ki še nimajo izkaznice za zdravniško nego, da se • javijo v uradu E-r.otnih sindikatov za kmetijstvo v Ronkih z družinskim listom in, izjavo delodajalca. Peki. Danes ob 17. uri bo Izredna seja odbora. Sptalni vozovi. Danes ob 18. uri bo na sedežu odborova seja. Prevozništvo. Vsi vozniki, nameščeni pri podjetjih s konjsko vprego, so vabljeni na sestanik 23. t, m. ob 10. uri v ul. Imbrland 5. Kmetijstvo. V nedeljo 23. t. m. ob 10. uri bo v Ljudskem domu v Do- Naročnine za februar Ker so se cen* tednikov s 15. februarjem zvišale in ker zaradi stavke ena številka ni izšla, so naročnine za ta mesec sledeče: Primorski dnevnik 95 lir, 65 jugolir ali 35 din, Ljudski tednik 25 lir, 17 jugoilr ali 12 din. Primorska delavska enotnost 17 lir, 10 jugclir ali 6 din. Naročnine zgornjih listov se poravnavajo v upravi »Primorskega dnevnika*, Piazza Goldoni 1 v Trstu. nukov, tehničnega Odbora sindikatov in odbora brezposelnih kovinarjev. Vsi brezposeln' kovinarji naj se v teku dneva javijo na sedežu za informacije. Jutri 23. t. m. ob 9.30 uri bo v Kinu ob' morju zborovanje kovinarjev. na katerem bo podal glavni odbor in posamezni tovarniški odbori poročilo o svojem delovanju v preteklem letu. Podrobnejša pojasnila s- dobe na sedežu. Rojstva, smrti, poroke Dne 21. t. m, se je rodilo 13 otrok, umrlo 11 ljudi, porok pa je bilo 9. POROČILI so se šofer James Ronald Brassington in zasebnica Jožefa Fabbro, mehanik Willlam Charles Miles in zasebnica Antonija Deilena, trgovec Stelio Valček in zasebnica Marija Parenzsn, kuhar Lidio Malola in šivilja Lidija Drioli, uradnik Just Manganaro in zasebnica Andreja Anrichetta, šofer Sid-ney Bames in šivilja Germana Sll-Ich, elektrotehnik Gerhard Baumanu in šivilja Odinea Rossini, u-radnik Alojzij Baribier; in zasebnica Ana Marija Trevisan, študent Stamslav Filipčič in zasebnica An- žrez noc popolnoma italijanski, fašistični značaj. J. Knjige za gradbeno stroko Založba sNas dom« je izdala vrsto strokovnih knjig, pomembnih prav sedaj v easu obnove naiih domov in tovarn ter izgradnje naše industrije. Izile so: sNai-e stavbno gradivon (les in umetno lesno gradivo, naravni in umetni kamen, pomožna gradiva); «Nas kmečki dem» I. del (liiča na vasi, kmečki domO-vi), II. del (poslopja za živino in pridelke); «Nas kamem I. del (na-ravni in umetni kamen za tehniko in okras) in II del ('zgani kamen: apno in opeka); zNaš tehnični lest (za gradnje in industrijo); «Naš obrtniški lesr> (za razne obrti). Avtor knjig je strokovnjak v gradbeni stroki ing. arh. Kregar Rado. Sluhile bodo strokovnim šolam, lesno produktivnim zadrugam, gradbeni stroki sploh in tudi drugim. strokam, ki so z njo tesno povezane. Pojasnila se dobe v vseh knjigao nah LRS in pri založbi «Naž domh Ljubljana, Tavčarjeva ml. 2, i. niti Ce je kdo »izgnanec*, smo to ravno mi. Ko nas je pred mnogimi leti fašistični imperializem nasilno pregnal z domače zemlje, ni bilo niti svetne niti cerkvene oblasti, ki bi s« bila zavzela za nas. Zdaj se pa oglašajo tudi tukaj razni cerkveni dostojanstveniki, ki skušajo pri-kaSati puljske begunce kot «žrtve novih razmer*, kličejo nad nje božjega blagoslova in Jih priporočajo vernikom. Za nas so pa uporabljali vsa drugačna sredstva in vse drugačne metode. Daleč je to že za nami, toda spomin na to politično naa'lje je v nas še, vedno živ. Tedanji »gospodarji* naše zemlje so nam hoteli zagreniti še slovo od doma in od vsega, kar nam je bilo dragega. Ne bom pozabil, kako me je tedanji občinski komisar (južnjak) rotil in grozil, naj vrnem uro, ki so mi jo' poklonili prijatelji v spomin. In 2akaj? Ker Je bil vrezan vanjo moj monogram s slovenskimi začetnicami. še »e spominjam, kako je karabinjerski brigadir (tudi južnjak) grozil z zaporom vsem mojim prijateljem, ki so mi nameravali prirediti v slovo skromno večerjo in mi zapeti podoknico. Kako bi mogel pozabiti, ko so me j uijn n a uiuvuisa, xz(,xu ktuii- ucii*w - moj pokojni oče in najožji prijatelji ^jSk)| pl6Si; i3- glasba; 13.1S zjutraj, še pred dnem, molčš i slovenske pesmi; 13.30 salonski or-spremljali na železn ško postajo, kaster (prenos iz Vidma); 14. zdra^" , , , , - T ■ — I »a » 5( 1W A « M A —5 A V* A M (a * 1 ^7 OA L A —' čeprav jim je brigadir zagrozil z ROSSETTI. 14.45 »Sonce še vzhaja*, E. Parro. SUPERCINEMA. 14.30: «Vitez i« sanj*, A. Nazzari, M. Lotti. PENICE. 14.45: «Prvi sestanek*, Danielle Darrieux. FILODRAMMATICO. 18: »Karavana junakov*, Errroll Flyn®> M. Hopkins, ITALIA. 14: »V strasti*, Vi veča Lindfors. ALABARDA. 14: «Norčava de- kleta*. IMPBRO. 14.30: «Same neprilikeb S. Laurel, O, Hardy. VIALE. 14.30: «Gospodična inernv boy*, J. Arthur. MASSIMO. 18: »Pod havajskim nebom*, B. Breen. GARIBALDI. 17: »Junaki z otoka*. NOVO CINE. 14: »Sinova pušča-, ve», 'S. Laurel, O. Hardy. CINE MARE. 14: »Dvoboj*. Sof ■ jetaki film. . .. ARMONIA. 17: »Blizu greha* Varietč. IDEALE. 18: «Hotel Luna, scb« 34», C. Campanlni. ODEON. 15: »Prinoeska*. SAVONA. 14. «Nevihta ponoči*, rij Giaohetti. AZZURRO. 15: »Četrta ponovitev*- MARCONI. 15: «Od Mayerlinga do Sarajeva*. Radiiski sporedi RADIO TRST V soboto 22. februarja 11.30 dopoldanski koncert; 12. radijska univerza; 12.15 SmetanoV zaporom, kot da bi bili spremljali rajhujšega zločinca. Kako bi pozabil, da so mi kvestu-rlni že po več mesecih, ko sem bil že tu v Italiji, napravili strogo pre- Naročnine listov po 1. marcu LJUDSKI TEDNIK: Posamezni izvod stane 10 lir, 7 jugolir, 5 din. Naročnin-: mesečna 40 lir, 28 jugolir. 20 din; četrtletna 110 lir, 80 jugolir, 55 din.; polletna 220 lir, 160 jugolir, 110 din.; letna 440 , lir, 320 jugolir, 220 din. gela Demojzes. UMRLI: 66 letna Terezija To- PRIMORSKA DELAVSKA E- sque», por. Carozza, 89 letni Franc Ribich, 1 mesec stari Egisio De-marchi, 75 letna Ana Carli vd. Carli, 78 letni Lovrenc Komar, 67 letni Ludovik Caucich, 9 dn,: siari Tuli j DegnVisei. 60 letna Frančiška Pe-rentin, vd Degrassl, 2 meseca stari Jurij Valle in 42 letni Silvij Colom bo. DAROVI IN PRISPEVKI Za otroški vrtec t> Skednju je daroval tov. Adrijan Škerjanc 200 lir. ALEKSANDER BEK: 47 VOLOKOLAMSKA CESTA Panfilcv je oživel: — Resno? Da si ne izmišljujete? Dajmo, dajmo... Povtljujte, to-var.S Sevrjukov. Stopal bcm čas. Stvrjukov je pozdravil, se obrnil in brez naglice odšel k vojakom za zvezo. Kake pol minute je molči opazi val okolico. S pogledom mdi mu zaklical: «Kaj gnjaviš? Ne oklevaj! Hitreje, hitreje!* Naenkrat sem zaslišal pridušen šeprt: — Pameten je, razmišlja! Panfilov mi je to Sepn.l, smehljajoč se. Njegov obraz ni bil več strog. Z zanimanjem je opazoval Sivrjukova. Sevrjukov pa je že kazal vojakom za zvezo smer. Slišala sva: — Mitraljezki ved varuje z ognjem, nato se um ka kot zadnji... Muratov, teei! Panfilov se ni mogel zdržati ter je odobravajoče prikimal z glavo. Štiridesetletni podporočnik, bivši glavni knjigovodja tobačne tovarne v Alma-Ati, mu je bil očividno všeč. Muratov pa Je, ta mali krepki Tatar, drvel že ob obali, pri čemn je s škornji prevračal kepe »nega. Za njim je poletel še eden in r.a drugo stran tretji. Proti gozdu je stekel visoki Bel vic ki, ki je bil pred vojno študent srednje pedagoške Sole. Zaustavil se J» kot znamenje za oznako na črti, ki jo je določil general. Blisnilo rni je v glavi: »Napaka*! Pod ognjem ne bo* tako stal!* Toda .Sevrjukov mu je že razkačeno mahal z roko ter kazal, da »e mora upogniti. Btlvlcki nt razumel. Tedaj j« Scvrjukcv ram pečeni! in takrat Je en; rai.tr.'.!.' V mraku, ki je postajal vse gostejši, se je končno pojavila prva mala redka strelska vrsta, ki Je tekla proti gozdu. Na obali sem prepoznal krepko postavo Galiulina, ki js bil upognjen pod bremenom mitraljeza, ki pa je cela sedaj molel iznad ostalih. Mitraljezki vod je legel na zemljo... Streči so ga zaobšli in drveli proti robu gozda, od katerega *o se v daljavi komaj risali s puškami «na gotov si*. Glej, 2e padajo v sneg — na belem polju se pojavljajo temne točke cbrambne črte. Zaelo s« mi Je: ura, ki jo je Panfilov držal, pogledujoč sem pa tja nanjo, kot da bi bila v meni. Vsak udarec j« bil: «Dobro je, dobro Je, dobro je!» Ali me morete razumeti? Saj to je bil moj bataljon, moj stvor, v katerega sem vložil vse, kar sem imel: bataljon, ki mi je o njem po zakonu zaukazano govoriti «jaz». In naenkrat sem spet pomislil: Ali bomo znali tako manevrirati tudi pod ognjem, ko bodo preko polja letele svinčenke, ko se bodo s tresk ar. Jem razletavale granate in mine? Kaj, če bi tedaj nekdo v paniki zakričal: »Obkoljujejo nas!* ter poletel proti gozdu? Kaj, če bi okužili tudi druge, pa bi tudi ti zdrveli za njim? Ne, ne! Tega bedo na mestu uničili komandirji, tega bodo ubili borai sami! Toda ura — ali srce — je odbijalo: »Ali si o tem prepričan? Ali si a tem prepričan?* Stisnil sem zobe in odgovarjal: »Prepričan sem, prepričan, prepričan!* Borci so že tekali mimo nas in legali v bližini. Takoj so se posluževali pionirskih lopatic ter nas pali pred sabo gričke snega, K SeVrjukovu »o »e vrnili njegovi tekači. Nad poljem, ki je že bilo prevlečeno z vtol»čnimi odtenki, se j« spet pojavila Gallulinova silhueta z mitraljezom na orjaških plečih. Mitraljeski vod, ki je varoval četo, ko »e je prestrojevala, je odšel ter zavzel mesto, ki mu je bilo odkszano. Zdaj Je tekel nek! vojak ram, ki je bil zaostal. Sevrjukov ga je spremljal s pogledom. Počakal j', da se Je tudi ta vrgel v sneg, ter prišel neto !: Pn flovu. Tcve- š gi neral! Po vašem povelju j« četa izvršila bočno pr*--t-vji.vanjo. Zasedena je obrambna trta, ki ste jo določili. Panfilov je pomežiknili in se zagledal v uro. — Sijajno! — je vzkliknil. — Osemnajst in pol minute. Odlično, tovariš Sevrjukov! Odlično, tovariš Momiš-Ull! Zdaj ne bom odšel, dokler ne rečem borcem «hvala». Ce s takim meštvem n: bomo tolkli Nemcev, kaj »mo tedaj vredni? Kakšni berci »o nam iedaj še potrebni? Pokličite s«m četo, tovariš Sevrjukov. Spet so stekli tekači in skoraj se je v vodnih kolonah v teku zbrala vsa četa okrog generala. Sevrjukov je poravnal vrste in ukazal: »Mirno!* t:r odraportiral generalu. V mraku, ki se je bil zgostil, se obrazi niso videli, toda obrisi vrst so se ostro črtali. Panfilov ni rad imel goverov, navadno se je rajši razgovarjai z borci, ki so sedeli okrog njega, toda tokrat je naslovil na četo govor — res da kratek, ki je trajal vsega dve do tri minute. Ne da bi skrival svoje veselje, je pohvalil borce. — Kot star vojak vam bcm povedal, tovariši, — je tiho dejal, — a takimi borci ni gen e ralu ničesar strašno, Čeprav se njegov obraz ni videl, se je dalo po glasu uganiti, da se smehlja. Malce je pomolčal, nato je vprašal, kot da se obrača k sam "mu sebi: -- Kaj je to borec? Borec se vsem podreja, pred vsakim stare-š'nOm stoji v položaju »mirno*, izvršuje ukaz«. To je redov, kot s« je prej« temu reklo. Toda kaj j« povelj* brez borca? To Je misel, igra razuma, domišljija. Tudi najboljše, najpametnejše povelje bo ostalo domišljija, fantazija, če Je borec slabo pripravljen. Borbena pripravljenost vojsk:, tovariši, to je v prvi vrati borbena pripravljenost vojaka. Borec je v vojni — odločujoča sila. Čutil sem, s kolikšno pozornostjo so vsi poslušali Panfilova. — Ce čete delajo tako, kot ste nekoliko preje delali vi, če tako izvršujejo povelja, tedaj... tedaj NemCo ne bo videl Moskve. Hvala vam, tovariši, za odlično doseženo borbeno izšolan jel Hvala vam za tlužb'! Nad poljem Je zagrmelo? — SiužImo Sovjetski Zvezi! ‘(Se nadaljujeJ) NOTNOST Posamezni izvod stane 6 Ur, 4 ju-golire, 2 din. Naročnine: mesečna 24 lir, 15 jugolir, 8 din.; četrtletna 70 lir, 45 jugolir, 24 din.; polletna 140 lir, 90 jogobr, 46 d6n.; leina 280 lir, 180 jugolir, 90 din. SOŠKI TEDNIK: Iste cene kot za Primorsko delavsko enetnost. GLAS MLADIH: Posamezni izvod 10 lir, 7 jugolir ali 4 din. Naročnine: mtsečna 20 lir, 14 jugol.r ali 8 din. četrtletna 55 lir, 28 jugolir ali 22 din, pollotr.a 110 lir, 55 jugolir ali 44 din, celoletna 220 lir, 110 jugolir ali 88 din. niško predavanje; 17.30 komora* glasba; 18. priljubljene melodije’ 18.15 prireditve v tednu; 18,30 venske pesmi poje Tiran Marij*' 18.45 Josip Kosovel: Kulturne aktualnosti; 19. ljudska glasbena ur*: Viteslav Novak; 19.30 na hormon8* ko .gra Avgust Stanko; 20. glasb* po željah; 20.45 pregled tiska; 21* Molier: «Namišljeni bolnik — komadi ja v treh dejanjih, igrajo člai" radijske igralske družine; 22.3“ glasbeni spored (prenos iz Vidm*!’ 23.30 plesna glasba. Odg, urednik DUŽAN HREžCA^ MALI OGLASI POSESTVO v središču glavne#* mesta Brane zamenjam z« posestvo v tržaški okolici ali za zemljišč® ob miramatikl kriški obali eli ** posestvo v južno-zapadnj gorišk* okolici. Pojasnila Trst, Trg Obšf dan 5, V. Prevozno podjetje ZAH ARI FRANC, ul. Fabio Stvor o 5, ta 29-243, bo e ponedeljkom začasF’ ukinilo vožnje na naslednjih proga*1 Trsi - Ljubljana Trsi - Postojna Trsi - Ilirska Bislrfcd Ob Obnovitvi voženj bo pravoč**" no obvestilo v listih. V NEDELJO 23. t. m. gostuje v MEDANI prosvetno društvo »KOZANA* z veseloigro ZOOetek ob 17. uri. M'd odmorom igra domači ork-ster. Vozel in nekaterimi drugimi točkami. Vabljeni uri. P ;d t- toCM! —-h ZAMJK v DOVRAVLJAH priredi v NEDELJO 23. t. m. ob 15. uri v ekvtru pr. društva »Zeleno jezero* 0 Vabi)*ni vsi/ KINO V SEŽANI predvaja v NEDELJO 23. t. m. sovjetski film DO» Začetek ob t«. uri. KINO V NABREŽINI ^frii/iun7HP(1VFI1 predvaja v SOBOTO la NEDELJO KH ObUIMNlJ ZHlUV LU ec.v! UM film (ruska narodna pripovedka) Začetek v soboto ob 20. url. v nedeljo ob 16. uri.