FRAN CRNAOOJ: Šolski list. Naj povem svoje misli še o Črnejevi in Fleretovi knjigi. Črnejeva 2. številka I. stopnje, namenjena za 2, in 3. 'šolsko leto (to je treba ladi orijentacije vedno znova povdarjati!) obseza na 64 straneh 110 berihiih sestavkov in stane 5 K. Pet kron! To je za to knjigo smeSno nizka cena, ako jo pritnerjamo s cenami drugih knjig. ki izhajajo v tej draginji. Ako je Rapetova 3. številka precej obsežna, bi deja!, da je vsebina tucii primerna, ako izvzamem štiri berila in sicer 36. b. »Vrbe«, 48 b. »Rjavi hrošč«, 84. b. >Na občinski seji« in še 85 b. »Okraj«. Vrbe ali rjavega hrošča moramo obravnavati na tak način samo na višji stopnji, nikakor pa ne na tej. Saj je prav, da sta spisa o vr-bah in rjavem hrošču tudi že v tej knjigi, a čisto drugačna in kratka bl lnorala biti. Kako vse drugačen je Erjavčev spis o škorcu! Kakor naiašč za to stopnjo! In pa beiouška od neznanega avtorja! Tak spis je tej stopnji primeren! Ne vem tudi, zakaj se sprejmeta dva spisa o eni in isti sivari v isto knjigo? — Prav kakor bi se hotelo podati dva vzorca. Ganglov poezije polni spis »Kosec« pač daleč nadkriljuje spis neznanega avtorja »Košnja«. In ta dva spisa sta natisnjena v knjigi drug za drugim! Tudi spis »Na gori« je nespreten, in tudi »Dušan in Ivica« in »Velika noč« mf nista po volji. Prva radi tega, da Dušan zajoka. ko zagleda mamico, drugi pa — no pa — ker bi biio treba drugačnega spisa. Je tedaj Črnejeva knjiga slaba? Ne, ne! Prav vrla je in ravno radi tega sem naštel hibe najprej, da morem govoriti odslej le o vrlinah. Skrbno je izbrana pripovedna vsebina in pesmice človeka očarajo! Zupančič — • kjer se pokaže — ijubek in humorja poln! Njegova »Čez noč — čez noč« in »Žabe« in »Veverica«! Kaj si more misiiti kdo kaj primernejšega za to stopnjo! In Rapetova »Molitev«, Kettejev »Deček in cvet«, Črnejeve »Zlatice«, Vide Jerajeve »Navsezgodaj«, Pavle Grošljeve »Uboga ptičica« — in še in še! — 1 jubko, poezije in pa humorja polno! Izmed pripovednih spisov je obilica prav vzornih, vzgojnih in otroškemu duhu na tej stopoiji prav primernih. Črnej je izpolnil dane mu naloge z veliko ljubeznijo! Flerelova knjiga obseza na 205 straneh 162 sestavkov in stane 14 K. Tudi ta cena ni previsoka in je daleč cenejša, kakor vsaka druga knjiga z enako vsebino. Rekel sem že, da je knjiga mnogo preobširna in sicer z ozirom na to, da ima za predhodnico že prvo številko te stopnje. Zadostovala bi že sama kot čltanka za vsa tri zadnja šolska ieta, za katera je namenjena. Brez vse škode bi se biia lahko skrajšala in bi se morala skrajšati ker 1.) so~ dijo pesmice 35, 43, 62, 65 in 70 v nižjo stopnjo, in 2.) je najti berila 11, 59, 60, 69, 72, 73, 83, 97, 101 in 102 že v Rapetovi stopnji Vrhutega pa bi bila lahko izostala berila 48. 53 in 57, ki so nižje vrednosti pa silno obširna. Preobširnost beril je sploh kardinalna napaka »Šolskega lista« in naj se to pri izdaji stalnih čitank upošteva. Res — Erjavčevih »Mravelj« in njegovega »Krokarja« nikakor ni mogoče ne črtati in ne krčiti in tudi moje »Čebele« v II. stopnji morajo ostati take, kakoršne so. A to so leposlovna berila, ki izpopolnjujejo obenem prirodopisno nalogo. Obiležje etičnega dela Fleretove knjlge je ljubczen do matere in domovinet — Meškova »Mati« in Maistrova »Za slnom« —¦ ti pretrese dušo! Koliko poezije — pa koliko ljubezni! To mora vplivati na otroško dušo kakor neodoljiv val! Foersterjeve »Zakrpane hlače« so spis, ki ti pritirajo solze v oči — s tako realistiko so vzete iz živIjenja in prisilijo vsakogar, da se z vso Ijubeznijo spominja svoje matere, ki je zanj toliko skrbeia! Ilešičev spis »Nezadovoljnost v slovenski občini« je prav v sedanjem času aktuaiea in tudi pozneje nikdar ne izfeuoi svoje veljave, ker je pisan vzorno — in ker je in bo tista nezadovoijnost v slovenskih občinah tipična. Cankarjeva »Pozdravljena domovina« je visoka pesem domovini in je vsaka beseda o njej odveč — saj jo vsakdo izmed nas pozna! Ko bi hotel ocenjevati vrednost vsakega spisa v tej knjigi, potem ni tako ftitro konca in zato moram to opustitl. ,Od pesnikov so zastopani vsi važnejši, seveda med njinii zopet v prvi vrsti Zupančič. Njegova »Ptičja gostija« ti prisili v du.šo iprisrčen smeh — tako je ijubka! Gregorčiča in Aškerca omenjati je odveč, pač pa tnorain omeniti Uaspanjeve »Pesmi z juga«, ki bodo netile v mladih dušah plamen, ki bo do končne osvoboditve vsega našega uaroda neizogibno potreben! Prirodospisni. zemljepisni in zgodovinsiki del je obdelan v knjigi tako vsestransko, da ne bo zašel učitelj nikdar v zadrego, kje naj vzame snov za učne ure.  To je že ceia učna knjiga za učitelja. Berilo »Prijateljstvo med žuželkaini« (78) pa je tako težko, da je smatram za Ijudsko šolo popolnoma neprimerno. A;ko scm zgoraj omenil, da je več beril natisnjenih v tej stopnji, ki so natlsnjeni že v II. stopnji, moram pristaviti, cia v tem oziru ne gre očitek Fleretu, am>pak dejstvu, da sta delaia Rape in Flerc ločeno vsak za se in je bil v tisti naglici in pri taki razdaiji kontakt otežkočen. Pri izdaji stalnih čitank mora vzeti končno redakcijo v roke en sarn urednik, potern bo ponovitev v isti obliki nemogoča. V isti obliki, pravim! Ker hrošč na primer in krt itd. je lahko tudi v vseh stopnjah, ker je prav, da se škodljivost prvega in korist drugega povdarja še in še, a opis mora biti posameznim stopnjam primeren. Srbskih sestavkov tudi pogrešam; premalo jih je. Tri srbske pesmi — med njitni Jovičeva čustvena »Drino, lepa Drino!« —• je premalo. Ne smem pozabiti uganjkanja. To Je seveda Zupančič. Kar — on in on — pa vse so rnične! Rešitev v knjigi pa naj izostane! Naj se vsakdo malce trudi, da jih razieši — zaikaj knjigo okrog zasukati ni nobena uganka! Tisk je skozinskoz ličen in razločen. Samo eno: V prvi stopnji naj bo večjl, v drugi manjši. Samo Rapetova 2. številka je tiskana na slabšem papirju in zato je včasih slabše čitljiva. Napak Černejeva in Fleretova knjlga niinata. Pač pa ima Rapetova 2. številka stilistične oziroma stvarne napake. Ne bom jih tukaj našteval, ker je škoda časa in papirja. Dal pa bom avtorjem na razpolago izvode. katere sem rabil za oceno in v katere sera zapisaval svroje pripombe. Ti izvodi s pripisano oceno jim morda pridejo prav ob izdaji novih čitank. So nekateri, k'i zahtevajo takoj novih čitank. Jaz bi s čitanko za višjo stopnjo §e počakal. Fleretova knjiga s 14 K ni draga, pa je tako obširna, da zadostuje za celo leto. Po strogi preizkušnji pa bi dobili zares vzorno čitanko. Cenejša pa čitanka tudi ne bo, ampak precej dražja. O Fleretovi knjigi je moja končna sodba, da je izborna. Sestavljena je z vestnostjo. Da je obširna, napeljala ga je v to gotovo Ijubezen do stvari, češ: »Nate prijatelji, tu imate poln koš biserov! Jemljite — izbirajte!« Saj so v njej tudi res biseri. Ako popravljam tiskovno napako rTovariša«, kjer je omenjen Skrlj, mesto Skulj, sem svoji nalogi zadostil in — končam.