aiUMitim« SPOMNITE AMSPlSKft AMERICAN IN SPIRIT—FO^ A^ IN LANGUAGE ONLY V DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 228 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 20, 1946 LETO XLVII1—VOL. ILVIXJ Razne najnovejše svetovne vesti NEW YORK — Ruski zunanji minister Molotov je dal svoj blagoslov Italiji in Jugoslaviji, naj skušata v direktnih pogajanjih doseči sporazum zaradi meje ter glede vprašanja Trsta in Gorice. Molotov je obvestil italijansko vlado, da bi prijateljska rešitev spora med obema državama ojačila in pospešila mir v Evropi. Kot znano je maršal Tito ponudil Italiji Trst, če Italija odstopi Jugoslaviji Gorico. * « « WASHINGTON — Vojni oddelek naznanja, da bo poslal vojaštvo v kraje premogovnikov, če bo stavka in če bo potrebno vojaštvo za Vzdrževanje reda. * * * WASHH1NGTON — OPA je ukazala višjo ceno za sladkor v refinerijah. To bo imelo za posledico, da se bo sladkor podražil za okrog pol centa pri funtu v prodaji na drobno. Ta povišek bodo čutili odjemalci za nekako $50,000,000 na leto. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE Puranovo meso po 1 cent funt Živa istim! Ampak i o je bilo še leta 17So v zapad-vcm delu Massachusetts, ko so prodajali meno divjega purana po pennyu funt. Zdaj je cena "nekaj" višja. -o-- V zrakoplovni industriji bo glavna zaposlitev, trdijo izvedenci 89,000 premogarjev ne dela KARDINAL STRITCH JE PRAZNOVAL 25-LETNICO Produkcija premoga je padla dozdaj za eno petino; John Lewis ne reče nič, če bo ubogal sodno prepoved ali ne. konverzija JUGOSLAVIJI. — V začetku avgusta je izšel v Jugoslaviji zakon o takoimenovani konverziji dolgov. Jugoslavija je večkrat Vzela razna posojila. Izdala je Vrednostne papirje ali bonde kot delajo druge države. Nekateri teh bondov so bili pokupljeni od Jugoslovanov in so se glasili na dinarje, nekateri od Francozov 'n so se glasili na francoske franke, nekateri od Amerikan-Cev in so se glasili na dolarje, ^udi višina obrestne mere je bila različna. Ta obrestna mera je od štiri do 8 r/<. Za vse te vrednostne papirje, ki tvorijo Jugoslovanski dolg izda sedaj (Došle preko Trsta) DOLGOV V Predvojni dinar pa se računa tako, da se izplača za 10 predvojnih dinarjev en dinar sedanje veljave. Za en dolar predvojne vrednosti bo torej dobil Amerikanec 4.50 sedanjih dinarjev. Vsak lastnik kakih vrednostnih papirjev mora te prijaviti do 30. junija leta 1947. Takrat dobi nove vrednostne papirje' ali bonde. RAZLASTITEV. — Kdor gornje natančneje pogleda, vidi, da pomeni ta konverzija dolgov v resnici novo razlastitev zasebne lastnine. Amerikanci bodo izgubili svoje dolar je in Francozi svoje franke. Prav tako bodo dobili domačini samo eno de- Jugoslavija nove vrednostne pa-'setinko tega, kar, so vplačali. Dr-frrje ali bonde, ki se vsi glase žava se bo tako na lep način iz- dinarje in vsi nosijo po 3%. nebila svojih dolgov. ^ tridesetih letih se ta dolg iz- Pri tem je treba pripomniti, P'ača ali amortizira. Koliko so da je že itak država imela veči-kaki papirji vredni, se določi po no vrednostnih papirjev v svojih kčaju z dne 18, aprila 1941, to rokah, ker je razlastila svoje dr-•}&> predno.se je Jugbsla.vi.ja zru- žavljane. Ko je sodišče koga sila. Vrednost dolarja se določi, ll;i 45 predvojnih dinarjev.' Chicago. — čikaški kardinal Samuel Stritch, nadškof največ-! je katoliške škofije na svetu, je | praznoval včeraj 25-letnico, od-; kar je bil posvečen v pkofa. V Clevelandu se vrši konven- Trije drugi kardinali, kakih 100 cija narodnega posredovalnega ! škofov in na stotine drugih cer- z obratom, kjer je sicer zaposlenih 72,828 premogarjev. odbora za zaposlitev. Včeraj je ! kvenih dostojanstvenikov je pri- Včeraj je padla produkcija govori i na konvenciji A. (J. j sostvovalo cerkvenim": svečano- premoga za 463,487 ton, v pon-Wright iz Washingtona, ki je Istim v katedrali Najav. Imena, deljek pa za 170,000 ton. Vsega izjavil, da lahko pričakujemo | Navzoč je bil kardinal Speli- skupaj ima. vlada v obratu 2,600 za bodoče glavno zaposlitev de- man New Yorka, kardinal premogovnikov od spomladi sem. Mooney i/. Detroita in,kardinal Ti premogarji, ki se niso ta McGulgan iz Toronto, Kanada.'teden priglasili na delo, zasto-Kardinal Stritch je star komaj paj0 en0 petino vseh, ki so zapo- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice rile rojenice— Pri družini Mr. in Mrs. Frank Gorenc Jr., 7232 St. Clair Ave. so se oglasile vile rojenice ter jim prinesle krepkega sinkota, ki je tehtal ob rojstvu 9 funtov. To je že njih drugi otrok. Mr. in Mrs. Frank lavcev v letalski industriji. "Avijatika se smatra danes, da je še v povojih in ekspanzija na tem polju bo dala v prihodnjih letih tako zaposlitev, kot jo je dala avtna industrija, ko se je pričela dobro i azvijati. "Pa ne samo to, da bo v tej industriji do|bilo mnogo oseb zaposlitev, ampak bo dala ta industrija tudi mnogo dela dru-. gim industrijam, kakor jo je dala avtna industrija, ki ni mogla sama vsega napraviti," je izjavil Wright. Rekel je tudi, da bodo dalje tudi druge razvijajoče industrije mnogo zaposlitve kote televizija, radar in prezračevalni sistemi, Jjar je tudi; danes .še skoTo v povojih. --o—-- Prostovoljcev je še dovolj za armado (Dalje na 2. strani) ' ' ■"• ■ O—- • Christmas Seals Molotov se je podal glede Trsta New York. — Sovjetski minister Molotqv se je končno podal zahtevi Anglije in Amerike, da bo prosta tržaška država pod oblastjo guvernerja, ki ga bodo imenovali združeni narodi in ki; bo imel vso moč, da bo varoval; neodvisnost te nove države. i Washington. — Vlada je včeraj poročala, da je produkcija, premoga padla včeraj za eno petino od normalne produkcije. Vedno več premogovnikov zapira vrata. Od vseh premogovnikov, ki jih obratuje vlada, jih je 272 že nehalo Gorenc iz 6303 Carl Ave., sta že tretjič stari ata in stara ma----ma. Čestitke! ZDAJ POZNAJO °bisk iz Milwaukee- is a wnrn a t a 1 Včera.' 80 Prišli v Cleveland: KAIND1DA 1 A i Rev. Anthony Schiffrer, župnik V clevelandskih primarnih v Milwaukee, Wis., dr. M. J. Set- volitvah je zmagal za državnega ničar, župnik v West Allis in senatorja Thomas A. Burke. Mr. Rado Staut, lastnik Jug. 59 let. -o— Attlee je razkladal, kako so hoteli Nemci invadirati Anglijo London. — Premier Attlee je govoril v poslanski zbornici o načrtu Nemcev za invazijo na Anglijo. Leta 1940 so imeli na- ' s'eni pri kopanju mehkega premoga. j Največ premogovnikov je pre-j nehalo z obratom v West Virgi-i niji, vzhodni Kentucky, v Vir-j giniji in Tennessee. Tudi v dr-j žavi Ohio puščajo premogarji delo in sicer jih štejejo tuka j ka-i kili 2,500 doma. John L. Lewis, predsednik ! r.nijskih premogarjev, ni izjavil i še nič glede sodne prepovedi, ki ciji pripravljeni dve armadi in mord'a celo tri, da bi napadle j jo je dobila vlada proti stavki, južno Anglijo. Ta načrt so Do polnoči danes ima čas, da od- Nemci štirikrat odložili in ga končno opustili. Za invazijo na govori.. Ako se ne bo pokoril sodni prepovedi in bodo šii o pol- na v avgustu 1940 in potem pre- ložena na september'.' Nemški vojaki so bili že'vktvani na barkah ob francoskem obrežju, toda ladje niso nikoli, .'odplule Washington. — V 'septembru so se prostovoljci z& Armado nekam počasneje oglaševali, zato je armada nameravala zopet'začeti ■/. rekrutiranjem. Toda v oktobru se jih je priglasilo nad 40.000 in armada je bila zadovoljna. Ar-IPreko Rokavskega preliva, mada namreč lahko rekrutira do 31. marca 1947 moške v starosti 18 do 29 let. Od tedaj naprej se bo morala pa zadovoliti samo s prostovoljci. --o- Anglijo je bilo pripravljenih 25 roči premogarji splošno na stav-nemških divizij, nekako 375,000 ko, se bo s tem zoperstavil uka-vojakov. ' ; zu sodni je in bo šel v ječo. Atitlee je govoril iz nemških j Nekateri mislijo, da se bo dokumentov in pa iz pripovedo-j Lewis poslužil Norris-La Guar-vanja nemških vojnih ujetni-1 dijeve postave, ki prepoveduje kov. ' vabo sodne prepovedi za zlom Prva invazija je bila določe-j stavk. Vlada pa trdi. da se ta postava ne tiče tega slučaja, ker je na eni strani sporne zadeve najvišja oblast — vlada. Ljudje so menda glasovali zanj, Obzora. Udeležili se bodo danes ker ima prav tako ime kot cleve- pop. ob 2 seje Lige katoliških landski župan. Toda pri volitvah Slovencev. Pozdravljeni v naši 5. nov. je bil pa poražen z dru- metropoli! gimi demokrati. A'a operaciji— Te dni Se je naenkrat oglasila' Miss Marie Bohar> hčerka Mr. policija iz Buffalo, N. Y., ki bi in Mrs. Nick Rohar iz 6401 St. tega kandidata rada dobila na CIair Ave- |e v Gltenville bolni-prijazen pomenek zaradi nekih šmci prestala večjo operacijo na čekov. Naročila je clevelandski "ogi. Nahaja se v sobi B-l, kjer policiji, da ga za toliko časa Posteljice lahko obiščejo, •spravi na varno in gorko, da pri- I'or oka— dejo ponj. V mestnih zaporih' V soboto 23. nov. se bosta pose je izkazalo, da je "kandidat" 5'«čila v cerkvi sv. Lovrenca ob Burke tako na koncu, da nima Henry Malenšek. sin poznane niti denarja za cigarete. Dali so'trgovske družine Mr. in Mrs. Sodna prepoved ukazuje Le\v-isu, da mora obratovati premogovnike najmanj še en teden, • .. Your Protection Against Tuberculosis Kongresnik citiran na zaslišanje New York. — Newyorški kon- Attlee je tudi branil Zed. dr-1 nakar bo zaslišanje pred sodni-žave pred napadi nekaterih po- j jo, ki naj potem odloči, če naj ta slancev, ki hočejo manj zveze z j »»dna prepoved proti stavki ve-Ameriko, pa več z Rusijo. Pre-j U» za ves čas, dokler bo vlada mier je rekel, da Amerika po- obratovala premogovnike, maga vsemu 'svetu, za-zahvalo! Predsednik Truman, ki je v pa dobiva psovke: "ameriški Floridi ha počitnicah, je izjavil, |imperializem," da je odločen bojevati ta boj do konca. Vse napeto čaka, če bo 400,-000 premogarjev stalo za svojim bossom, ki ga poslušajo že 27 mu jih prijazni.policisti. -o- V Washington!! so ženske piketirale poslopje OPA radi najemnine — Sedem žensk v prestolnico iz i Anton Malenšek iz 6512 Bonna ' Ave. in Eleanora Hrovat. hčerka Mrs. Mary Hrovat iz 3525 E. '82. St. Sorodniki, prijatelji in !znanci so prijazno vabljeni k !poročni maši.. Mlademu paru i želimo vse najboljše v novem 1 stanu. Selitvena razprodaja— Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. ima te dni razprodajo pred selitvijo v lastne prostore. Cene na raznih hišnih potrebščinah so izdatno znižane. Purani bodo nekaj cenejši ^ __ Chicago. — Perutninarji za-, Nemška generala na so- dišču v Italiji jgotavljajo, da bo puranovo meso za Zahvalni dan nekaj ceneje. | ..... _ To je pocvzročilo drugo meso, ki Rim. — Angleške vojaške j let, ali bodo ubogali vlado. Ne-; najemnite niti za en cent in jim oskrbi Svetkov pogrebni zavod, ga je dovolj na trgu, odkar ni oblasti so začele sodno zasliša-' kateri linijski voditelji preroku-1 hiše prinašajo naravnost Izgubo. £aR pogreba in drugo bomo na- Washington. ■ je prišlo včeraj Detroita, ki so piketirale poslopje OPA, noseč napise: "Pomagajte nam streti kontrolo najemnine." In "Amerika hoče svobodo, ne pa komunizem." ; ženske so stale pred OPA več Pobiranje asesmenta— kot eno uro, nato so pa odšle Tajniki in tajnice, ki pobira-pred Belo hišo. Povedale so, j0 assement v Slovenskem doda so članice nove organizacije mu na Holmes Ave., naznanja-"Združeni hišni posestniki v j0) da bodo pobirali za ta me-Ameriki." Rekle so, če OPA sec v soboto in pondeljek zve-spusti kontrolo nad najemnino,' čer, 23. in 25. novembra, kar da bo vsaj v Detroit u. takoj do- Qaj članstvo upošteva. volj stanovanj za vse, Tako pa j\ar grob_ gospodarji raje ne oddajo stano-1 Danes zjut(raj je umrla Mrs. vanj, ali pa hiše prodajajo; ker Frances Lesjak, stanujoča na v tej draginji ne smejo zvišati 72;i E. 160. st. Pogreb ima v grešnik Vito Marcantonio je do-1 več pod kontrolo OPA- Sedanja nje proti nemškima generaloma! jejo, da bodo nocoj o polnoči vsi; bil od sodnije poziv, dfc pride cena puranom je 28 do 41 cen-1 von MacKensen .in Maeltzer.! premogovniki zaprli. j pred veliko poroto in tam pove,| tov funt. j Obtožba se glasi, da sta ukazala|. Predsednik Truman lahko kar mu je znanega o pretepu j —--o—:--i pomoriti 335 Italijanov v neki { skliče kongres, če bodo premo Iznanili jutri. Organizacija združenih Prodov šteje zdaj 54 v New York. — Skupščina združiti narodov je včeraj spreje-tri nove članice in sicer: Af-^'dstan, Islandijo in Švedsko. %o je zdaj v tej organizaciji ^njenih 54 dejpel. To so prve države, ki so bile sprejete v jo, ki je prvotno ob-°-iala iz 51 dežel ki so podpi-čarter. Ko so zastopniki teh treh no-' članic podpisali čarter, so se J°dali v skupščino, kjer so za-e«li svoje prostore. Zunaj pred p^opjem, kjer zboruje skupšči-lu> so postavili tri droge in na obesili zastave teh novih 'jlr>lc k 51 prvotnim. Poseben ^elek ameriških marinov je ,,otegnil zastave na droge. nekecra republikanskega delavca daj brat. daj sestra, spomni ! duplini racli umora nekaj nem- ,. SE BEGUNCEV S KAKIM i v,., ,-„i,„„ na vohvm dan. noi.AR.iFM ^kih vo,lakov. l'NNM» WW'■■■• ;]WW; ♦»»S;:}^»v•••• ft-yt* ^Z'iffS. '. Z garji vztrajali na stavki in vpra- Trdi, da ima rekord v skakanju iz letala Moskva. Rusija bo plačala do 12 bil. delavcem Major Vasilij Ro-t Moskva. ~ Tekom nove pet- ša za dovoljenje, da ame premo- maniak je skočil že im krat s letke bo trošjla Rugi ok garje mobilizirati, kot je za- pa(.,alom h ^ pri tem> trai> bHJjonov dolarjey J^oc^ ima svetovni rekord, da je naj- varnost, to je za poškodbe pri dlje letel proti zemlji, predno je dplu, za bolezen, starostno po- odprl letalo. Ako bi vse skoke ko.inino, za počitnice in "posta- seštel, bi letel po zraku brez od- vno' odsostnost od dela. prtega letala več kot 2,000 kilo-'; -----0--- metrov, ali nekako 1,240 milj. V, Grške čete se upirajo septembru 1945 je padal proti invaziji zemlji 42,000 čevljev, predno je n > • v ... j , i Atene. — Genlci sp včeraj o- odprl parasut ah padalo. ,. ,,„• . ^ ....... —L.................—1......... kupirah dvoje mest v Grčiji tik ob jugoslovanski meji. Grške PRIHODNJO NEDELJO BO V GIRARDU PO- i čete so mes« zopet iztrgali, na-I SEBNO ZANIMIVA SLIKOVNA PREDSTAVA kar ST° ger!lci.zbeža,i Preko grozil tedaj, ko so.hoteli železničarji na stavko. , ,--o- Vedno imejte v spominu, da i ie boljše biti minuto počasnej-^ J št kot pa sekundo prehiter in to j posebno velja pri prehodu čez I -1'sto, kjer drvi na stotine avtov } n drugih vozil. Prijatelji lepih premikajočih ob priliki praznovanje 150-let- je v Jugoslavijo. ( Kadar morate ponoči preko "ncjte na sebi vedno kak Medmet, da vas voznik la-Wzi. Oči za slepe — Jetniki, ki so obsojeni na dosmrtno ječo v Stateville jetvišnici, Jo-liet, lil. so se priglasili, da izroče po svoji s mrti svoje oči za slepe ljudi. Gornja slika nam kaže jetnike, ki izpolnujejo tozadevne pole in s tem izročajo svoje oči po smrti "The Eye-Bank for Sight Restoration, Inc.", s čemer bo pomagano marsikateremu slepemu revežu. slik bodo imeli v nedeljo 24. nov. nice mesta Clevelanda, kjer so J) v Girardu, O. priliko po več letih i'meli Slovenci 4 flotile. Na teh v zopet gledati lepe slike iz doma- slikah bodo Girardčani videli ! ( ili narodnih dogodkov ob raznih mnoge znane obraze. In še mno-priMkah. Prav gotovo jih bo za- go drugih slik. nimulo videti v slikah prizore iz Slike bo kazal Mr. Anton Gr-1 J plinske katastrofe v Clevelandu dina iz Clevelanda. Predstava bo pred dvema letoma. Samo kdor točno ob 3 popoldne v Sloven-vidi to sliko, si more predstav- skem domu v Girardu. Bodite Ijati, kako strašna je bila tista točni, ker Mr. Grdina bo obrnil katastrofa. i kolesa pri stroju za kazanje slik Dalje bodo videli slike vzete1 natančno ob 3. Ne odlaiajle! Nabavite ai BESEDNJAK DR. KERNA dokler je šo zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ava. Cleveland 3, O. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 20, 194G v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) <117 St. Clair Ave. HEndcnon 0628 Cleveland S. Ohio __Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto »7.00; ca Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto $8.00 Za Ameriko pol leta $4.00; aa Cleveland In Kanado po pofiti pol leta N 50 Za Ameriko Četrt leta $2.60; aa Cleveland In Kanado po pottl Četrt leta $2.76 Za Cleveland in okolico po raanatalolb: celo leto $7.00, pol leta $4.00. četrt leta $2.50. PonmccD« itevllka stane t centov. SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 par. year; Cleveland and Canada by mall $$.00 per year U, S. $4.00 for $ month«. Cleveland and Canada by mall $4.60 tat 8 months. U. S. $2j60 for S month«. Cleveland and Canada by mall $2.76 for 3 month« Cleveland and tuburba by Carrier $7.00 per year. $4-00 for 6 month«. $2-60 for I month«, ttnsla oople« 6 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1808. at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1878. No. 228 Wed'., Nov. 20, 1946 JAMAR: Pri nas je demokracija, pri vag je pa ni! i. Tako nekako bi'podqmacil članek, ki ga je zadnjič koncem oktobra pred volitvami izrekel predsednik ljubljanske vlade Marinko delavcem na Jesenicah: "Doma kakor zunaj v svetu sta dva tabora: resnična demokracija in tabor reakcije." Zraven je še poudaril, da je to misel že pred njim izrekel tudi sam maršal Tito. Potem že mora biti res. . . Tako si zdaj lahko Amerikanci, ki se tako postavljajo s svojo "demokracijo," dajo to svojo demokracijo za klo buk, ali pa v staro šaro — Tito je ne prizna, in ne prizna je Marinko in za njim ves tisti svefonstran "železne zaveze," ki meče vsemu svetu a zahodni polobli —- tudi Amerikan cem — v obraz psovko: reakcionist! In potem gre dalje: če si "reakcionist/ je .to tcliko, kot da si tisti, ki se je po letu 1917 uprl "progresivni akciji" in si torej "belogardist," in če si "bela garda," si že s tem tudi "izdajalec" — česa? Slovenci smo bili "izdajalci naroda," dokler smo bili okupirani in smo to še tisti, ki smo bežali iz domovine; tisti, ki jim pa ta milost ni bila dana in so ostali doma, so zdaj sojeni kot "izdajalci ljudstva"; no, in Amerikanci in vsi, ki so tostran "zavese," so za zdaj najmilejši zločinci, samo še izdajalci "resnične demokracije" in "reak cionarci" in kot taki "fašisti." Tega vam Amerikancem še niso rekli, toda v besedi "reakcija" tiči tudi ta očitek, ki bo prišel prej ali slej na dan; za zdaj se porablja samo za be gunce in za "reakcijo" v Evropi. In potem gre krog spet na drugo stran: kot reakcionarec izdajaš najprej ljudstvo, potem državo, potem narod, zatem vero itd, si "izdajalec sploh," kar je tako lepo in prisrčno zapisal brat one odkritosrčne Katrce, ki je po pismu Amerikancem tako dobro znana, minister tovariš Tone Fajfar za — Mohorjev koledar 1946: "Pribijamo enkrat za vselej, da belogardisti — in zlasti duhovniki med njimi — niso postali samo izdajalci svo jega naroda, ampak tudi izdajalci krščanskih načel, izdajalci vere, skrunilci božjega imena!" Da, vse to postane sčasoma in nujno "reakcionist" in tako zori za smrt, ki mu jo določi "resnična demokracija," "ljudska demokracija," ki nosi pri nas na Zahodu tudi bolj odkrito ime — komunistična diktatura proletarijata!" I rt tako. pridemo do tega, da je "resniča demokracija" itu'di "resnična diktatura." S tem nisem povedal nič novega, kar bi že ne bilo stokrat povedano, čeprav nekaterim še zdaj ni jasno in jim ni bilo jasno tedaj, ko so začeli vojno v imenu demokratičnih svobod proti diktaturam ter je njihov program in načela podpisoval tudi Stalin. Zdaj je vojna končana, ves svet je proslavljal "dan zmage" — česa? Zmage svetovne demokracije in dokončnega poraza diktatur! Tedaj pa se pokaže, da imamo — dvojni demokraciji, ki si stojita prav tako sovražno nasproti, kakor prej demokracija in diktatura. Zmaga je bila samo — Pyrrhova zmaga. In to vidijo tudi že zmagovavci sami. Skoraj istočasno, kot so bile izgovorjene besede zgornje Titove in Marinkove besede v Jugoslaviji, je govoril Attlee v angleški zbornici prvič jasno o tem notranjem razdoru v "demokratičnem" svetu: • "Kar nas loči od Rusije, je nasprotno presojanje vrednosti besed kakor "svoboda posameznika," "svoboda besede" in "demokracija." Istočasno pa je na kongresu "Trade Unions" še določneje opredelil to "resnično demokracijo" z besedami: "Beseda "demokracija" je videla mnogo zlorabe svojega pomena; tako je bila rabljena tudi kot sredstvo za dosego oblasti komunistični stranki. Ta svoboda se konča s tem, kar pomeni negacijo svobode za vse, ki nočejo sprejeti komunistične doktrine. Kriterij presoje pa je navadno tak: če je v kakšnem delu sveta komunizem na oblasti, tam zanje vlada —• demokracija; nasprotno pa v tistih delih sveta, kjer komunizem še ni na vladi, vlada — fašizem." Temu, kar je Tito dal ime samo "tabor reakcije," je Attlee že dal njihovo določnejše ime "fašizem," psovko, ki nastopa v drugem stadiju komunistične agresivnosti in se ponekod oziroma ponavadi veže še z drugo besedo — klero-fašizem." Tako je sam Attlee odkril pravo mesto, odkoder bruhajo ti lepi vrelci tudi ameriškim Slovencem znanih izrazov. . . In Churchill — vodja demokratične opozicije — mu je čestital. Pa to je možno samo v "reakcionarni" demokraciji, kajti v "resnični demokraciji" — opozicije sploh ni in biti ne sme. (Dalje jutri) BESEDA IZ NARODA ITOTMi Kraševci vabijo Cleveland, O. — Vsem vojnim veteranom, ki so člani društva Kras št. 8 SDZ so bila poslana pisma in karte, zato prosimo starše, da opozre svoje sinove, da gotovo izpolnijo karto, ki je priložena pismu in jo takoj pošljejo nazaj tajnici. Vsak veteran naj napiše na karto svoje ime in pa število, koliko svojcev oziroma prijateljev bo pripeljal s seboj. Na vse ostalo članstvo našega društiva pa odbor apelira, da se po možnosti vsi udeležite te prireditve, saj naše društvo itak zelo po redkoma prireja veselice. Odbor upa, da se bo članstvo odzvalo vabilu na to prireditev že rad'i naših sinov-vojakov, kateri so si zuslužili ne kaj pozornosti od naše strani. Vstopnice bodo naprodaj 24. in 25. novembra, ko se bo pobiralo assement in stiane vsaka 65 centov. Te vstopnice pa niso za naše fante- vojake, ker oni jih imajo že na rokah namreč pisma, katera so jim bila odposlana te dni. Vpoštevalo se bo le tiste, ki bodo vrnili karte s svojimi imeni. Zato apeliram na vse še enkrat, da to govoto storite, za kar vam hvala že v naprej. Vsak vetleran bo dobil pri vstopu v dvorano "nagelček lep rudeč" in to pa zato, da se bo poznalo vsakega med ostalim občinstvom. Cenjeno članstvo in ostalo občinstvo, udeležite se te prireditve in ne bo vam žal, saj smo tako potrebni kako uro poštenega razvedrila med prijatelji in znanci. Torej na 30. novembra nikamor drugam koti h "Kraševcem", pa če so prav tudi Dolenjci in Gorenjci v mes. Pozdrav in na svidenje! Jennie Kozely, tajnica. -—o- Kako je vNewburgu Cleveland (Newburgh), O. — Tako je, kot vidite, da imamo prav lepo jesen. V tako lepem vremenu smo se pa člani društva Najsv. Imena domislili, da bi nekaj pripravili, kar bi bilo zares lepo in pomembno za vso 1'aro »v. Lovrenca. Cerkveni odbor je sklenil, da sa letos ne bo cerkvenega bazarja. Da bi se pa ta lepa navada ne prezrla ali za vselej ne pozabila, so člani društva Najsv. Iemna sklenili, da pripravimo zabavo za dan 6. decembra v cerkveni dvorani. Ker pa je 6. december veselje otrok, pridnih seveda, bo prišel ta večer sv. Miklavž za vse pridne otroke. Spremljan bo od an-gelcev, za nepridne bo parkelj prišel in jim bo pokazal svoje vile. Vsi pridni in nepridni pa ste ali še boste dobili na dom posebne tikce za nagrade, katerih bo 20. Sedaj pa še malo navodila, kako ravnajte s temi tiikci. Napišite na odrezke svoje ime in i!a vstopnice tudi ter prinesite odrezke in priloženo nih daril. Kdor pa bi hotel katerega svojih še posebej obdariti, naj izroči svoj dar odboi'-nikom društva in naj napiše razločno ime komu daruje. Angelci, ki bodo spremljali, Miklavža bodo skrbeli, da bo dar ta pravi dobil. Jaz za svojo osebo odklanjam šibo, ker jo imam že* doma in s katero se tepem vsak dan. Vsi pa bodite zagotovljeni, da bo v petek 6. decembra v cerkveni dvorani tako zabavno, tako prijetno in tako luštno kot še nikdar poprej. Mislim, da sem vem dovolj napisal in da sedaj vsi lahko veste, da se pri nas res nekaj izvanrednega pripravlja. Vsem članom društva Najsv. Imena in vsem faranom fare sv. Lovrenca pošiljam prav prijateljske pozdrave s željo, da bi bili na tem našem partiju vsi srečni, vsi veseli in tudi vsi zadovoljni, cerkveni blagajnik pa naj bi po tej veselici imel polne roke dela, da bo vse dohodke prešetel m vknjižil v cerkveno blagajno. Joseph Kenik, predsednik. --o- 0 slikah v Girardu Cleveland, O. — Girardčani bodo imeli prihodnjo nedeljo, 24. novembra ob treh popoldne, zopet priliko gledati domače slike v Slovenskem domu v Girardu, kakršne-so v njih domu gledali že ob mnogih prilikah. Po presledku nekaj let se je nabralo že novih slik, kakor slike iz vojne in pa tudi druge zgodovinske slike, ki so zanimive. Sicer pa imamo znamenite slike, ki so vesel.ej zanimive, kadar jih zopet znova vidimo. Lepših in za narod bolj častnih slik ni, kakor so slike iz naših sijajnih parad. V tem prekašamo vse druge narode in takih slik imamo vseh vrst. Mnogo povork se je vršilo tudi v Girardu, kar je častno za naselbino in v spodbudo društ.vam in organizacijam. V takih slikah vidimo agil-nost in živahnost svojega naroda. Naj še mladina, ki priha-. ja sedaj na naša mesta, vidi agilnost starejših. Slike so za izobrazbo, za kulturo in omiko posebno, ker so posnete iz dejanj in živahnosti našega naroda. Povsod in vselej so jih veseli tudi drugi, če se udeleže naših predstav. V slikah primerjamo našo staro domovino z naša tukajšno novo domovino. Namen kazanja teh slik je _ izobrazba in omika. Anton Grdina. -o--— V Genevi po volitvah Geneva, O. — Šele sedaj, ko je že več kot en teden po volitvah se mi je ohladilo srce. Da-si je prav dobro šlo in kazalo, pa smo prav po "orengi" pogoreli dem okra tj e. Pa saj ni nič čudnega, ko je bil pa dan ob volitvah tako lep, da so republikanci nosili tako vesele obraze po zmagi. A mi, demokratje, smo se pa bolj kislo držali, ko vstopnico v nedeljo po mašah!smo bili pa tako hud'o poraže-cerkveno dvorano, kjer vas 'ni. Pa to nip ne dene, demokra-bodo čakali možje in fantje, | cija bo šla še vedno naprej, če-katerim izročite dotične tikce. prav je za enkrat Mr. Lausche TO IN ONO Glavna razlika med novim (republikanskim) kongresom in odsedanjim (demokratskim) bo v glavnem ta, da bodo glavni predlogi započeti v kongresu in ne v vladni administraciji. Dozdaj so bili vsi predlogi započeti v Beli hiši in poslani v kongresne odseke v nadaljo akcijo in manevriranje skozi kongres. Oni pa vam bodo dali vstopni co, s katero boste v petek zvečer 6. decembra imeli vsto,p v dvorano, kjer bo potem vse prosto. " Tam boste lahko ig-grali karte in druge igre ter čakali Miklavža. Upamo, da bo imel Miklavž in angeli dosti posla, a parkelj pa nič, ker bomo gotovo vsi pridni, kdor le more, naj vrne tiste odrezke že ,prihodnjo nedeljo po mašah ali pa tudi lahko pred mašami. To pobiranje bo v delejo 24. novembra in potem zopet v nedeljo 1. decembra. Miklavž ima velik koš pripravljen, ki bo poln različ- pogorel. Pride pa še čas, ko bo tudi on zopet prišel na površje« Zapomnite pa si vsi Slovenci in vsi oni, ki niste volili zanj, da ste njegovega poraza krivi tu d i vi, ker niste volili zanj kot svojega brata Slovenca. Prepričan pa sem, da če bi bili vsaj vsi Slovenci v državi Ohio dali svoj glas Lauschetu, pa bi bil gotovo izvoljen. Dobro vem, da jih več ni volilo zanj in mnogo pa jih sploh ni šlo na volišče. Mogoče se eden ali drugi smeje nam, ki smo tako delali za njegovo izvolitev, a to nam nič mar. Kar počakajte še malo, saj gotovo pride še dan, ko se boste spominjali na pretekle volitve, a takrat bo prepozno. Slišal sem tudi več govoric, da guverner Lausche ni nič dobrega naredil ali storil za nas Slovence. A jaz pa vem, da je. Tudi meni je bilo ponujeno državno delo, pa sem ga odklonil, ker ga imam doma čez glavo. Veliko bi še lahko popisal, a se skoraj ne izplača, bomo že videli, kako se bo vozilo državni voz prihodnje leto. Mogoče se še vrnejo v Cleveland taki časi, kot so že bili pred leti, ko je bila republikanska stranka na krmilu. In tudi nekaj farmarjev bo čutilo posledice, ker niso pravilno volili ali pa sploh niso šli volit. Dovolj je o tem. Ne smem pa pozabiti našega shoda, ki smo ga imeli v Genevi za Mr. Lauscheta. Bila je precej lepa udeležba. Prav lepo se moram zahvalit našemu dobremu prijatelju Mr. A. Grdina, ki nam je pokazal tako lepe in zanimive slike, da je bil res vsak zadovoljen, ki je bil navzoč ta večer. Še ljudje drugih narodnosti so se prav lepo zahvalili Mr. Grdini za njegovo prijaznost in še posebno pa za koledarje za 1947. Prav lepa vam hvala Mr. Grdina in Bog vam daj zdravje. Mogoče bi kateri rad -vedel, kakšne slike nam je kazal Mr. Grdina. Težko je vse popisat, ampak rečem pa, da farmarske slike so bile pa le najlepše, kaj-i pokazal nam jih je iz Har-persfield in okolice, a najlepše pa so bile iz Hubbard Rd., kjer je bilo vse v rožicah in za njimi pa naš poročevalec. Slovenci smo se bili precej dobro udeležili tega shoda. Saj pravim, cako važen shod, pa ni bilo našega Hubbardčena, ker človek pač ne more na dve strani žago vleč in tako se je pripetilo tudi njemu. Tako Mr. A. Grdina je napravil svoje delo in tako tudi #-^iimiiiiiiiiimiii Ce ^verjamete al' pa ne iimimimiiiim Orajt, pa pojdimo zopet proti Willardu. Nak, vejdaminuts, še nekaj bi rad prej povedal, ker če držim predolgo v sebi, se jmi lahko zapre in potem bom moral jemati Marijaceljske kapljice, da mi bo pognalo naprej. Kaj ne veste, da se nam bliža Zahvalni dan, ali kakor, so rekli včasih "čiken dej.' To je eden najboljših praznikov v Ameriki in je prav škoda, da je samo enkrat v letu. če bi imela pri tem kakšno besedo Trantarjeva Marjeta z Menišije, bi imeli tak praznik vsaj dvakrat na teden. Saj je bila ona, ki je enkrat poleti, ko je grabila seno na senožeti, vzdihnila: "Bog daj vsak drug dan nedeljo in po vsej senožeti senco." Kadar bomo enkrat zasedli naš bagrle in jo udarili proti Willardu, se bo treba držati poti, zato ne kaže drugače, da danes nekoliko odneham in se pogovorimo o Zahvalnem dnevu. Ono opoldne sem se natepal pri šornovih. Prisedel je tudi slovenski stavbenik Jože Demšar. Med žlicami sva obirala dnevne dogodke in tarnala o pomanjkanju tega in onega. Jože, da ne dobi lesa in drugih stvari, ki gredo v hišo, jaz sem pa ja-mral, da bom imel žalosten čiken dej letos, ker ne kaže, da bi mogel kje stakniti kako pripravno purmanovo zadevo. "O," mi je zaupljivo povedal Jože, "ti si že preskrblen s pur- govorniki iz Clevelanda Mr. Traven, Mr. Penko in Mr. Boyd, kakor tudi naši domači. Prav dobro se je bilo sešlo in vse v redu. Pozdravljeni vsi naročniki Ameriške Domovine. Jerry Stroin. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z l. strani) ci iz okolice stiškega samostana obsodilo na zaplembo premoženja, je vselej izgubil tudi državne bonde. Prešli so \ državno last. In razlaščeni so vsi denarni zavodi, zavarovalnice, industrije, večje trgovine, torej vsi, ki so imeli večje število teh državnih bondov. Država se je torej rešila s potezo peresa skoro vseh dolgov. Ali je tako postopanje tudi pošteno in ali vzbuja zaupanje, je drugo vprašanje. Kdo bo taki državi Še kaj posodil? Tak je pač boj komunizma proti zasebni lastnini. ZDRUŽITEV DRŽAVNIH BANK. — V Jugoslaviji je bilo več državnih bank. Pri nekaterih je bila država popolna lastnica, pri drugih so bili udeleženi tudi zasebniki. Dne 29. septembra je izšel zakon, da se vse državne banke združijo z Narodno banko v Belgradu. Združi se tako z Narodno banko tudi Denarni zavod za Slovenijo. Tako izgubi Slovenija spet del*" svoje gospodarske samostojnosti. Njena odvisnost od Belgrada raste iz dneva v dan. Združitev bank se izvrši s koncem decembra 1946. ODKUP DELNIC. — Rekli smo, da je pri nekaterih državnih denarnih zavodih bilo še nekaj zasebnih udeležencev, ki so imeli delnice. Vse delnice, ki še niso last države se odkupijo in se izplača lastnikom nominalna vrednost. Kot smo že zgorej omenili je s podržavljenjem raznih večjih zavodov in razlastitvijo raznih bogatejših ljunJ iz Mentorja prijazni glas N°vil kovega Franceta, ki me bo P1^ vabil: "Jack, po purmana Pr cii!" Jaz se bom delal, seved* kot da nič ne vem o tem in * bom grozno čudil in pustil ( me bo France silil in silil, 5, 'bom vdal šele po dolgem varjanju in šel po purmana e . no iz bojazni, da se mu ne zameril.' Marička ti meni poma£il-| komaj sem scimipral to ko}01'' tako me zalivajo sline pri kem pripovedovanju. Well, • nes teden bo pa že, kar bo. nas bomo purmana, pii vas kar boste mogli. Kaj mol'e jaz za to, če ijnam pa tolik0 I takih dobrih prijateljev. ^ mi ni Jerry Stroj in oni dan P1^ nesel en poln žakelj ajdove ke in kaj mi ni Strgar obli1' . da mi bo poslal nekaj klot) kadar bodo pri njih klali' f Willarda bofti dobil debelo > njakevo stegno, naročnik ^ 1'el iz Jolieta ga je tudi že kr je in mi ga bi poslal eno flgent imperialistične buržoazi-Da to clokažemo, predla-eam, da oba izdajalca s surovo silo vržemo iz sobe, da bosta morala na stopnicah pobirati Sv°je kosti." Bojno razpoloženje se je po-_astiIo zborovalcev. Le na eno ■te ta slavni tribunal pozabil: j1* zališanje obeh obtožencev, sta se medtem mirno spregala po umivalnici in delala tlovtipe na račun znorelih razrednih borcev. Razprava je bi-že končana, ko se je predsednik spomnil, homoseksualni predsednik ^stopil zravnan pred "in con- Škof dr. Rozman v luči vojaškega sodišča (Nadaljevanje) V demokratični komunistični državi, kjer se svoboda poudarja na vsakem koraku, si državljani ne morejo po svoji volji zbirati zagovornikov. Tu-| nika napadli, da ni razumel di na ljubljanskem procesu sol svoje vloge. Po pojmu komu- pritiskom razmer izbrali sode?[se pa nista učila v bogoslovju, lovanje z okupatorjem kot pag pa sta se izneverila svoji manjše zlo, ne moremo obremenjevati z očitkom sodelovanja z okupatorjem." (SI. por. 29. 8. 1946, str. 4). Zaradi tega so tudi njega kakor prej že tudi Mihajlovičevega zagovor- obtožencem bili dani "brani-telji." Kakšni so taki zagovorniki in posebej še v progresivni demokraciji, si lahko vsak predstavlja. Ti "zagovorniki pravice" imajo silno mehko hrbtenico. Iz strahu pred režimom jo radi zataje. Tako se je tudi škofov zagovornik trudil, da bi ga režimu na lju- nistične svobode bi moral cle- veri, ker ne živita, kakor sta se, učila v bogoslovju. 2. Polvorbe: Državni tožilec je v svojem govoru rekel: "Po Gabrovih izpovedih so na političnih sestankih v škofijskem dvorcu sklepali o aretacijah intelektualcev, železničarjev, policijskih in tramvajskih usluž- lati tudi zagovornik nasilje res-1 bencev in delavcev itd." (SI. niči- j Por. 28. 8. 46. str. 6). Kdaj je Da, strašno so delali fašisti, [ ta škofov detektiv podal te iz-brez srca so bili Nemci, vse so jave sodišču? Gaber še danes pa prekosili komunisti s svoji- j živi v emigraciji, mi privrženci. Pošteni Sloven- J "Komisija za ugotavljanje ci so bili zares na razpotju: ali I zločinov okupatorjev in njiho-naj narod s "komunističnimi o-j vih pomagačev v Sloveniji" svoboditel.ji" umre, ali naj s bo obremenil. Kakor da ni \ pomočjo tujega orožja živi? —-moglo sodišče naveslti konkret- j Odločili so se za življenje. Ker nega dejanja, s katerim bi po-: niso hoteli, da bi narod izginil vzročil škof kakšen zločin ali ! v komunistični sužnosti, so se- domovini kakorkoli škodoval, j daj proglašeni za izdajalce, j 8. 1946, str. 5). Omenjeni list tako ga tudi zagovornik ni mo-j Prišel bo pa dan, tako gotovo ni nikdar, obstojal v Ljubljani gel omeniti. Pač pa v krat-; kot je amen v Očenašu, ko bo-kem zagovoru ni mogel mimo, do vstali pisatelji in bodo pisa-dveh potez, ki dajeta škofu sa- H povesti o slovenskih obsojen-mo čast in priznanje: 1. neo- cih: "Izdati niso hoteli," "u-majna njegova zvestoba višjim mreti niso hoteli . . ." corkvenim predstojnikom in 2.! "Nepobitna dejstva" v obtožni-njegova zvestoba svojemu po-| ci govore . . . klicu. Pravi namreč, da se jej škof "čutil vezanega na navo-j dila svojega cerkvenega po-' glavarja, ki je v neki svoji o-krožnici obsodil tako imenovani 'brezbožni komunizem,' da je (škof) fanatičen pripadnik svojega poklica.' (SI. por. 29. 8. 46, ^tran 4). .Vsekakor je to čuden zagovornik, ki se niti toliko ni potrudil, da bi prišel na jasno, da je v okrožnici Di-vini Redemtoris na slovesen način papež Pij XI. obsodil komunizem. (19. marca 1937.) Zakaj je bil torej škof obre-kovan, zakaj preganjan, zakaj postavljen pred vojaško sodišče in so ga na prisilno delo ob- zunaj, ključ pa je imel višji sodili taki, ki niti ne vedo, h kakšnemu poklicu pravzaprav pripadajo? Zakaj? 1. Škof ni hotel biti izdajalec slovenske domovine s čistim krščanstvom « ■ki smo ga pyd^yvalj od ne- OO YOU GET ENOUGH VITAMINS? You can't feel and look your best "nless you do. If you are in ^ubt, we invite you to make the blowing test at our risk. a package of sixty, One-A-(brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule every dc>y for sixty days. If you are J10' satisfied your druggist will refund your money. Be sure to 8ft One-A-Day (brand) Multiple J'taniin Capsules; the kind that t|Q« this trademark 0NE]A|DAY Multiple vitamin capsules ^ILES LABORATORIES, INC. , Elkhart, Indiana paznik. Vreči ju skozi okno bi bilo v nesoglasju z obsodbo, razen tega so bila okna zamrežena. Ko je komuna uvidela brezusp.ešnost/ svojega početja, je nastalo srdito prerekanje. Tomaž Kranj c si je kar lam dal besedo: "Ne vem, ali je to naključje ali v smislu načel komunizma, da delate z nama, ker se ne strinjava z vašimi histerrični-mi izpadi, kakor svinje z mehom. Sodišče me je obsodilo zaradi komunistične propagande na robijo in uprava kaznilnice, kot predstavnik oblastiva, mi je odredila to sobo za odse-den.je kazni. Govorite o krvavem belem terorju, toda beli stražniki so se nasproti meni obnašali pravilno in dostojno kakor jaz proti njim. Ravno tako sem se v dolgih letih svoje robije vedno pravilno vedel do sokaznjencev, bodisi političnih bodisi kriminalnih, nikogar nisem tožaril ali mu delal druge neprilike. Da se ravnam po svojem prepričanju in ne mislim z glavami drugih, te pravice si ne dam kratiti, najmanj od nepreračunljivih kaznjencev, ki spreminjajo svojim tovarišem ječo v pekel. Ne bojim se vašega sklepa in vam odkrilo povem, da bo pustil svoje kosti v ječi, kdor se me dotakne. Še danes bom prosil, da me premestijo iz vaše sobe, in vas zapustil prostovoljno, ker vem, da med vami ni političnih obsojencev, borcev za boljšo bodočnost človeštva, ampak je tu le duševno in moralno abnormalna, sodrga, ki prodaja hrome predsodke iz ideološkega podstrešja liberalizma za komunizem." Ko je Tomaž Kranjc zaprosil nadzornika za premestitev, se je iu dobrodušno nasmehnil: "V mali sobi v pritličju je še prostora za dva. Lahko se ta-tokj vselita. No, sicer pa vem, zakaj gre . . ." Kako da Babo ne bi vedel. Menda ni prespal trideset let službe, dejal je le: "Otroci se igrajo politiko . . ." Poznal je komuno bolje kakor ona sama sebe. (Dalje prihodnjič). :/,lomljivih slovenskih katoliš- sor moralke na bogoslovni fa-ki'h značajev? 2. Ker škof ni kulteti v Ljubljani, in da ško-hotel biii izdajalec svojega po- fijskega lista ni izdajal niti Idila, so ga slovenski in katoli-'resnični'škofov tajnik g. Stan-ški odpadniki — izdajalci v ko Lenič, paš pa škofijski ordi-pravem pomenu — proglasili narijat, pred oblastmi je pa ;;a izdajalca in obsodili. Za razjasnitev, zakaj .ie velik del Slovencev nastopil proti OF, je važna izjava dr. Krekovega zagovornika. Povda-ril je, da je za pravično razsodbo treba pogledati razmere, ki so vladale v Ljubljani leta 1942, ko je bilo zbirati med manjšim zlom ob tujcu in večjim zlu ob partizanstvu. — Dejal je, da "tistih, ki so le pod pravi, da je v "Katoliškem bo-goslovcu" (v članku 18. dec. 1940, str. 12) pozval škof tudi bogoslovce v boj proti osvobodilnemu gibanju (SI. Por. 28. Ista komisija pravi, da je bil "s škofovim dovoljenjem v tem času ustanovljen list "Slovenski dom" z edino nalogo, mobilizirati verne katoličane za boj proti narodno-osvobodilne-mu gibanju." (SI. Por. 28. 8. Predsednik sodišča je zatr-jl946, str. 5.) Imenovani list je clil, da "nepobitna dejstva v j začel izhajati že pred vojno in obtožnici" dovolj jasno govo-1 je ob svojem koncu aprila 1945 rijo o vojnih zločinih obtožen- imel najmanj 11 let za seboj! Ista komisija, na podlagi katere je sestavljena obtožnica, pravi dalje: "Hitlerjanske ko-memoracije, ko so 18. decembra 1942. pokopali v Ljubljani 34. domobrancev, padlih v boju za Kočevje, se je poleg zastopnika nemške vojske Schumacher j a, udeležil tudi škof dr. Rožman . . ." (SI. Por. 28. avg. 1946, str. 5.) Domobranci so bili ustanovljeni šele j3;n-bra 1943. če pa je škof'vojni zločinec že zaradi udeležbe domobranskega pogreba, ki je bil decembra leta 1943, ob strani zastopnika nemške vojske, kakšna zločinka je šele gledališka igralka Mlejnikova, zagrizena komuniytka, ki je po Dolenjskem hodila na akcije proti partizanom s•• svojim ljubčkom — Schumacher jem? Pa ona ni bila obsojena proti narodni časti, dočim so poštene igralke, ki so vršile samo svoj poklic bile, n, pr. Val. Hey bal. Po poročilu SI. Poročevalca 27. avg. 1946, str. 6. je ljubljanski .škofijski ordinarijat z ctne 23. avg. 1946. poslal vojaškemu sodišču pritožbo, ker je isto v obtožnici proti škofu navajalo besedilo škofove izjave i-taMjanski okupacijski oblasti, ki ne odgovarja originalu, kakor je v ljub. škofijskem listu, iz 1 1941. škofijski ordinarijat je s pritožbo vred poslal tudi o-riginal1 i;4jaive,i Po poročanju Slov. Poročevalca je predsednik sodišča besedilo sicer prebral, a drž. tožilec je skušal njeno vrednost takoj zmanšati, češ, da je v bistvu enaka kakor v obtožnici. Po poročanju Lj. Pr. 27. 8. 1946., je pa državni tožilec ni pustil niti prebrati. Prešel je preko nje s kratko pripombo, "da je v bistvu enaka, kakor ona v obtožnici." če bi bilo ljudsko sodišče res ljudsko, bi moralo ljudstvo slišati eno in drugo besedilo. Kako naj sicer pravično sodi? (Dalje prihodnjič). " MALI OGLASI cev. Kako pa ta "pravična in nezmotna ljudska sodišča" neresno in površno preiskujejo "nepobitna dejstva" in delijo "pravico," se najlepše vidi iz obtožnice same. 1. Krivo navajanje oseb: — Obtožnica navaja za škofovega tajnika dr. Ignacija Lenčka (SI. por. 22. 8. 46 str. 4), enako državni tožilec kapetan Vi-voda Marjan v svojem govoru (SI. por. 28. 8. 46, Ser. 6), predsednik sodišča dr. Heli.j Modic ga imenuje za izdajatelja ljubljanskega škofijskega lista — (Lj. Pr. 27. 8. 46). Količkaj ve-'sten tožilec in predsednik sodišča bi pa že lahko ugotovil, da dr. Lenček ni bil nikdar škofovj tajnik, ampak profuf- Soba se odda Odda se opremljena soba poštenemu fantu. Vprašajte na 1153 E. 61. St. (230) Za 2 družini ~~ Naprodaj je dvojna hiša za 2 družini, 5 in 6 sob, dvoje pro-čelj; na 59. in 60. cesto Vsa moderna, z šingli obita, furnez. Cena je zmerna. Lastnik se lahko takoj izseli. Pokličite EN 0352 ali se zglasite na 1254 E. 60. St. (230) Prijetna zabava Pri nas je ples vsak petek in soboto od 22. nov. naprej. Igra Mickey Ryance in njegov orkester. NOTTINGHAM TAVERN 18526 St. Clair Ave. KE 9857 IEL0 BOH JO m POMOČNIC ZA CAFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, »dravl okol,*l . HMD Morajo razumeti in govoriti angleško I Samo snažne, čiste In lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na foctaf ;. Krompir naprodaj Naprodaj je fin krompir, ka-tahdin in green mountain, pripeljan s farm. Cena je $3 in ?3.35 za 100 funtov. Zglasite se pri Mrs. Cebular, 15420 Luck-now Ave. ali pokličite KE 2767. (Nov. 29.) Dom naprodaj Na 3173 Richmond Rd. 1-3 milje od Euclid Ave., je naprodaj 5 sob kolonij al hiša, 6 let stara, polno insulirana, avtomatičen air conditioning furnez, pol akra zemlje, zimska okna, avtobusna linija do square. Cena nizka hitremu kupcu. Pokličite KE 5106. (228) Mize in stoli naprodaj Naprodaj je 9 Kafolite miz in 36 stolov, v dobrem stanju, pripravni za restavracijo ali gostilno. Zglasite se ali pokličite Tino Modic, 6030 St. Clair Ave. EN 9691. (228) Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd. se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 K1LDEER AVE. GEORGE PANCHUR in SINOVI TKGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM Papiramo in dekoriramo 16603 Waterloo Rd. KE 2146 SEDMM Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Zglasite ae ▼ 1 The Ohio Bell Telephone Company /1 soba 901 • 700 Prospect Ave. Dobra služba Sprejme se delavca za splošna dela na farmi; stalno delo, db-ber dom in dobra plača. Zgla-si naj se pri John Dreniku na 23776 Lakeland Blvd. ali naj pokliče RE 3300, ali Wick-liffe 576-M. (x) ženske se sprejme j za pomoč v kafeteriji pomivanje posode delo pri mizah Udobni delovni pogoji Lepa plača od ure Zglasite se v uradu The Telling-Belle Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. __(228) Sprejme se ženske za zavijanje paketov Poln čas ali 5 ur na dan. Plača. Zglasite se v "i Employment office 8. nadstropje The Halle Bros. Co. (231) Dobro delo Sprejme se porterja za delo v Smith restavraciji na 22305 Lake Shore Blvd. Zglasite se popoldne ali zvečer, ali pa pokličite RE 2787. (230) Za hišna dela Sprejme se žensko za preprosto kuho in hišna opravila, nič pranja, družina 3 odraslih; ima lepo stanovanje z radijem; najvišja plača. Zglasite se na 14320 Larchmere Blvd., Shaker Heights, tel. FA 1626. (231) MITTTGLASF Hiša naprodaj Naprodaj je zidana hiša 6 sob, lot, 62x571, avtomatični furnez na plin, air conditioning, beneški •■zastori, Wilton preproge, zastori; fireplace za plin in Ifes. Avtobusna linija, nizki davki. Lastnik gre iz mesta na 25. nov. Zglasite se na 731 E. 250 St. (228) Soba se odda Odda se soba za moškega, gorka voda; jako lepo in udobno stanovanje. Nahaja se blizu Richman tovarne. Zglasite se na 5801 Dibble Ave. (228) Stanovanje išče Mlad zakonski par išče stanovanje 2 ali 3 sobe za 1. januarja. Kdor bi imel takrat kaj pripravnega na razpolago, naj pokliče EN 0998. % (229). .y. . umi | ^ i w m eeded Her V službi kalifa ZGODOVINSKI ROMAN reče vratar — Naj te je pri- _() prosim, to je storil sam veliki hadžib, ki, kakor se vidi, močno ljubi in ceni svoje rojake. — On, da je to storil? _ Da. Narod pripoveduje, da je storil to na prošnjo svoje favorite. _ Favorite!—vzklikne Strezinje. — Kaj se zanimajo za me favorite? Wadha el Ameri me ljubi sam, ni potreba nobenih favorit — se-nasmehne Strezinja. — Sicer pa -se ne gre za to poročil angel ali vrag, glavno je, da je Wadha el Ameri razpisal nagrado. Ker sem te pa jaz prvi spoznal, gre ta nagrada meni, seve, ako ti izjaviš, da bi se ti sam nikdar ne javil, nego sem te jaz nagovoril za to. Drugega dela pri tem nimaš, nego da pričaš in vse bo dobro. — A t>o je nemogoče. — Kako to? — Zato, ker sem poslan k Wadhfel Ameriju kot poslanik od Solimana. Kako naj poslanik priza, da ne gre tja, kamor je poslan. — Razumem. Ali morda bi se dalo kako narediti. Mojih dvanajstero otrok . . Razumem te — reče Strezinja in vrže stražniku nekaj denarja. Hotel je ž,e iti kar se obrne k stražniku. — Prijatelj, ali bi mi ne hotel povedati imo one favorite, ki se je zavzela .za me pri mogočnem hadžibu. —- Zakaj he. Slišal sem, da se imenuje Fatima. Kakor grom so zadele te besede Strezinjo. Prebledel je kakor stena. Gospodar, tebi je slabo. Dolga pot. Morda si lačen? A Strezinja je že zbral svoje moči ter odvrne na videz mirno. —Fatima! Rekel si Fatima? Ali odkod jo je hadžib dobil — Če se ne motim, dobil jo je od pokojnega Abubekra, zarotnika. To se pravi, podedoval jo je po njegovi smrti. — Tristo zlodjev, ona je — vzklikne Strezinja in oddirja protd Alkazarju. Kakor d'a bi gorela pod njim 'zemlja, je hitel po ulicah, da je stražnik mrmral: — Ta človek je znorel, ali pa ima tako važne vesti, za Wadho e! Amerija, da tako hiti. A Strezinji je plamtelo srce. To je ona. Njegova Fatima, pa v, haremu človeka, o katerem je mislil, da je plemenit človek. O usoda . . Vsa bolest, ki jo je pretrpel do sedaj, ni bila nič proti tej, ki jo čuti sedaj. — O Bog, o Bog! — je vzdihoval — ta prokletnica me je prevarila! In ta moj. rojak, mesto da mi reši drugo, jo vzame svojo favorito. O zakaj me niso požrli morski valovi, ko sem potoval v to prokleto zemljo, v kateri me bije nesreča za nesrečo. Zakaj nisem umrl v ječi Abubekrovi- . '. Kdo ve, ali je postala Fatima hadžibo-va žena po svoji volji ali s silo? Gotovo so jo odvedli k hadžibu, kakor jagnje v klavnico in morala se je, kot sužnja, brez lastne volje, slepo pokoriti ukazom nasilnika. A vendar bi lahko vzela nož mu ga zasadila v prsi. Prokletnica, nezvesta! Prelomila je zvestobo, ki mi jo je dala, zakaj ako bi hotela, bi našla gotovo način, da se reši objemov hadžibovih. — A kaj sedaj, kaj sedaj ? — je vzklikala duša Strezinje. V prsih mu je kipelo in žile so se mu nabrekle od jeze. Čutil je, da stori nekaj strašnega. — Ubijem ga, ubijem njo in njega! Pred seboj je zagledal Alka-zar in zdelo se mu je, da bo samo takrat zopet dobro, ko uniči hadžiba in njegovo favorito. In on prime tesneje svoj meč in srce mu utriplje močnejše pri misli na osveto. S temi mislimi se je približal Alkazarju. Ker je izgledal zmučeno in razmršenih las z besnečim pogledom, ga straža ni hotela spustiti naprej. A ko je rekel: — Pustlite me, jaz sem Strezinja, Hrvat, ki je poslan kot poslanik Solimanov k hadžibu. Važne stvari prinašam in vsak hip, ki ga zamudim, je lahko usoden za državo. Trenutek nato je bil v predsobi hadžiba, Wadhe el Ameri-ja, svojega gospodarja, svojega dobrotnika, svojega vraga in največjega sovražnika, kakor je govoril sam pri sebi. -AND THE WORST IS m TO COME —in najhujše šele pride XXVII Strezinji je drhtela roka, držeča meč, ko je čakal na Wadho. Ta je bil ravno zaposlen z državnimi posli in ni mogel takoj priti. Strezinja je moral dalj časa čakati v predsobi. Ali to čakanje ni umirilo njegove jeze, nego še razpaljevalo mržnjo d'i) Wadhe el Amerija in Fati-me. Sprva je mislil, da takoj plahe na hadžiba in ga Libije. Naposled pa si je domislil, da bi bilo Ho, bedasto, zakaj prepričati se mora, če je vse to res, kar je slikal Od stražnika. Morda je katera druga, ki se imenuje Fatima? Zakaj bi morala biti baš njegova ljubljenka ? Lovil se je za vsako bilko na-de, kakor utopljenec. Ali spomni se, da je rekel stražnik, da je ta Fatima, ki jo je Wadha vzel od Abubekra. Ne, tu ni mogoče nobeno nespora-zumljenje. To je njegova Fatima. V tem stopi v predsobo Wad-hr. el Ameri. Vzklik iskrene radosti se izvije hadžibu iz prs, ko zapazi Strezinjo. Razširi roke in hoče objetli mladega Hrvata. Ali Strezinja je stal v nepremično. — Sinko, kaj ti je? — vzklikne Wadha el Ameri — ______ bled si in tvoje oči so tako motne. Ali' se vračaš tako, k svojemu drugemu očetu? Ali si toliko pretrpel v tem času, odkar te nisem videl? O veruj mi,strašno osvetim tvoje trpljenje . . — Dovolj,.mogočni hadžib — odvrne Strezinja in glas mu je drhtel. Očiyidno se je trudil, da ostane miren, a ni šlo. — . Prihajam v službenem poslu. Ne vprašuj me, kako sem prišel j v Solimanov tabor. On me po-; šil j a k tebi. ! — On, zmagovalec! ! — Da. Poroča ti, da te obdrži že nadalje v časti hadžiba, hoče te obsipati s svojimi milostmi, ako ukreneš, da ostane Kordova mirna in če mu predaš mestne ključe. Dragi moj, zelo sem ti hvaležen za to poročilo. Soliman je zmagovalec, Muhamed pobit. Kordova bi se sicer še vzdržala nekaj časa, a kočno bi morala pasti. Cemu zaman klanje. Se predno si prišel ti, sem se že jaz odločil, da dam Solimanu ključe. Mirno se lahko vrneš in mu javiš, da leži Kordova ob njegovih nogah in da sem mu jaz najpokornejši suženj. Tako; sedaj pa sedi in pripoveduj o svoji usodi, zakaj .zelo sem se v državi. Ali veš, da si zaigral' _ To tudi, storim, mladec, bal za te. Mislil sem že, da si svoje življenje. jali prej še te poučim o nečem, umrl in to me je mučilo tem-j Strezinja je za hip drhtel od 'Sedaj greš z mojimi vojaki, bolj, ker sem slišal, da si tudi srda vsled neuspelega napadaj Wadha el Ameri da znak in nekako po lastni krivdi prišel a sedaj se mu pojavi na licu v sobo stopita dva vojaka, v roke mojemu največjemu sov- kruta bolest —Odpeljita tega mladca v ražniku Abubekru. j —Kaj mi mar življenje. Vse samoten zapor, a pazita, da si In Wadha el Ameri sede, a|sj mj Vzel, vzel si mi Fatimo, i ničesar ne stori. Strezinja ostane, kakor je bil.'vzemi še življenje. j _v zapor me pošiljaš, had- 0 usodi vprašaš? Dobro.j _ Ali ti je tako malo do|žib( tii nie še nisi obsodil na Povem ti vse, ali dovoli poprej-'življenja? Ali nočeš več videti |smrt. Razumem, bojiš se Soli-da te nekaj vprašam. _ . zelenih poljan in visokih gor;mana, ker sem njegov posla- — Vprašaj — ga pogleda domovine? Ali te glas milejnik. Čuvaj se tudi tega, da me hadžib. j matere ne kliče na cvetno obal sedaj zapiraš. Ali ne veš, da _ V hiši Abubekra je bila ■ Jadranskega morja? jso osebe poslancev svete?' bela roža, ki je s svojim vo-j _ Ti si mi vzel vse, tudi spo-! _ i)a, ali ne onih, ki so ho-lijem zaljšala svet. Ta bela ro- < min na domovino. Kaj mi je teli, da postanejo navadni ubi-ža se je imenovala . . j domovina brez Fatimo, kaj mi jalci — odvrne Wadha el Ame- — Fatima — reče hadžib. jmati brez Fatime! Kaj mi živ- ri in mu obrne hrbet. _ Ti torej veš — nadaljuje ljenje! Vzemi ga in poteptaj mladec. —Ali bi mi hotel pove-dati, kje je sedaj. Hadžib se zvito nasmehne. — Ali bi ti hotel poprej meni povedati, zakaj me vprašuješ o tem? Ali je vonj one ro-! že tako deloval na tvoje srce,1 da takoj, ko si se vrnil iz pro-gnanstva v to bajno Kordovo ne gledaš ne na levo ne na desno, nego samo misliš na to rožo ? —Hadžib — reče Strezinja z močnejšim glasom, naglašaje; vsako besedo. — Rekli so mi, da se nahaja Fatima v tvojem; dvoru, rekli so mi, da je tvoja favorita. Odgovori mi takoj vso resnico. Ne tajim ti, da v tem vprašanju odvisi mnogo. Kdo ve, kaj se še vse ne zgodi, ko izvem kako stoje stvari. Wadha el Ameri skoči na no-g"\ Prekrižavši roke, je motril za trenotek mladca mirno in resno, ne da bi rekel besedico. Njegove izrazite oči so gledale v dušo Strezinje, da jih je ta moral pobesiti. — V tvoji glavi roje strašne misli — reče naposled mirno in haldno Wadha el Ameri. — Ne taji, jaz jih vidim. Mladec, odloži svoj meč, zakaj meč ni za otiroke, ni za bedake, a ti si v tme hipu prvo in drugo. Strezinja prevzetno dvigne glavo.• — Otrok ali bedak, to je vse, kar mi odgovarja mogočni hadžib na moje vprašanje. Nisem se torej prevaril. Vse je resnica. Fatima je tu in ona je voja favorita. — Bedak — Vzklikne Wadha L-l Ameri — ali sem mar rekel, da ni? Ali komaj je izrekel hadžib te besede, opazi, kako pograbi Strezinja za meč ter plane s strašnim, zamahom na Wadha 1 Amerija. Bil je strašen v tem hipu. Nastal je strašen trenutek, ali j farno trenutek, zakaj Wadha el : Ameri je z nenavadno mirnostjo in hladnostjo, ali ,z izredno urnostjo odbil udarec s svojim . mečem, ki ga je izdrl, kakor, blisk iz nožnice, a z drugim udarcem izbil meč iz Strezinjih rok. Nato pristopi k njemu in eo!or onto wallpaper at Inez Croom, Inc., New York City. Both painl and paper require fats and oils in their manufacture. Just anothei reason for salvaging every drop of used cooking fat,. It makes shorl supplies available sooner. Ne iakajle, kadar imate čut, da se vas prijemlje starost, če težko kontrolirate vodo, če vas v1 mehurju, če imate bolečine v hrbtu. Morda Imate vnete žile. Vse to s nevarna znamenja. Pojdite k zdravniku, ki ima 15 let uspešne izkušnje bolnišnici v teh boleznih. Govorim slovensko. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS BLDG-, 850 EUCLID AVE. TELEFON MAin 6016 Uradne ure: 10 do 3 raze n ob sredah in po dogovoru Nov prirastek v živalskem vrtu. — Washington Park živalski vrt t v Milwaukee se je pomnožil za par "dvojčkov" v družim "peccary," ki so neke vrste živali podobne našim prašičem. "Peccary" žive v pokrajinah države Texas do Paraguay a. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENI KIADgK" kateremu je znižana cena in stane samo: i 2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 20, 1946