DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je 80 kr. za celo leto. - Spin m doptst naj se pošiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBA», Ljubljana, v semeniških ulicah št. 9. Naročnina m tnzeraH pa opravniitvu ,DOMOLJUBA« Vodnikove uliae St. 2. - Naznanila se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. Štev. 9. V Ljubljani, 6. maja 1897. Letnik X. Grško-turška vojska. Turki in Grki se od velike sobote sem 2e vojaku- napreduje, zato so ga odstavili in na njegovo mesto jejo. Ta dan namreč, ko smo ae veselili Gospodovega poslali Osman-pašo, ki je snan kot izvrsten poveljnik is vstajenja, začel se je med obema narodoma hud boj, o zadnje vojske. Komaj je Edhem-pala to zvedel, se je katerega izidu ne moremo prav nič gotovega povedati, hotel izkazati in prisilil Grke k boju ter jih po dolgo- Bojujejo se namreč na več krajih ja ko na jednem trajnem klanju premagal in V beg zapodil. Edhem-pala kraju Grki zmagajo, morajo drugod bežati. Prvo bojiflče je zato ostal v Tesaliji, Oamau-paša pa je dobil p6velje, je tesalaka ravnina in pa gore, ki jo proti severu zapi- naj grč v Epir. rajo; to bojiflče je ob vzhodnji strani grške dežele. — Po tej, za Grke nesrečni bitki upadel jim je po- Drugo bojišče je na zabodnji strani ob morju v pokra- gum precej zelo in v divjem begu so drli proti Farzalu. jini Epir. Vrh tega pa se bojujejo tudi na morju z Turki so pa pri tem zasedli mesto Lariso. Tu v tem brodovjem. mestu so Turke prvi pozdravili židje, če bodo pa zopet Oglejmo si najprej nekoliko, kako se godi Grkom Grki nazaj prišli, bodo zopet te pozdravljali. 2idje že v Teealiji. vedo, zakaj to delajo, a dobro je, da si to zapomnimo. Komaj »o sklenili v Carigradu, da hočejo Grke z Turki zasedli so že mesti Trikala in Volo. Odločilen boj vojsko pokoriti, ker so se kar meni nič, tebi nič pola- P& 86 1)0 bržkone bil pri Farzalu in pri viSavah, ki na stili Krete, že so Grki prekoračili mejo in zasedli go- Ju£?u zapirajo teaalsko ravnino. rqvje Olimp, zlasti pa prelaze, ki peljejo iz Turikega Kakor je videti, se Grkom na tej strani precej na Grško. Ob jednem teh prelazov, ki se imenuje Me- slabo godi. luna, Učili so prvikrat vkup. Turki so- mislili, da bodo Naaproti so pa Turki v Eoiru na slabem. Mesto za Grke kar z lahka ugnali in jih pohrustali, pa dasi jih je mestom so si tu osvojili Grki, če se Turki niso hoteli bilo Se jedenkrat toliko, niso mogli kaj prida opraviti, z lepa umakniti, ao pa mesto oblegali. Upamo torej, da Grki so se jim junaško ustavljali in tako so se par dni Grki ne bodo Škode trpeli, ker bodo ti vspehi v Epiru ob tem prelazu sem ter tja prerivali, dokler se Turkom tudi precej odločevali. Tu sem poslal je sultan že zgo- ni posrečilo, ta imenitni prehod v roke dobiti. Tako jim raj omenjenega Osman-paSo, da bi Grke ukrotil. Na ti je proata pot v obširno ravnino teaalsko. Turki so za- strani so tudi na morju Grki na boljšem. Turške ladjje sedli mesto Tirnavo in drli dalje proti jugu. Pri nekem so zastarele in njih poveljniki neokretni, zato se ne griču, ki se imenuje Mate, prišlo je do vroče bitke dne spuste z grškimi Iadijami v kak boj. Le te pa so bom- 24. aprila. Grki so bili od prejšnjih dolgotrajnih bojev bardovale primorsko mesto Preveso ter je skoraj do utrujeni in niso se mogli uspešno ustavljati Turkom, ki polovico razdrli. Jednaka usoda čaka Se drugih most na so vedno nove čete pošiljali na bojišče. Edhem-paSa, tej strani turškega obrežja. vrhovni turški poveljnik hotel je pokazati, da se zna Slaba poročila z bojišča v Tesaliji vznemirila'so tudi on bojevati in zato je napel vse sile, da bi Grke prebivalce v Atenah jako hudo. Kraljevi princ Konstan- zapodil v beg. Sultanu in drugim turškim mogotcem v tin, katerega je poprej ljudstvo po vsej sili hotelo imeti Carigradu zdelo se je namreč, da EHhem-paSa prepočasi za vrhovnega poveljnika, moral je po bitki pri Mati od* stopiti. Puiitatf v Atenah - ffevMB »estu grškega kraljestva - ktf|u že groziti, da ga bodo pahnik z prestola, čei da tako slabo skrbi za drtavo. Kralj si je 8e komaj otel krono s tem, da je prejšnje ministre odslovil in si izbral novih ferned rogoviležev. Grki pa« storijo, kar morejo, ker ie vse, kar mors nositi puško, je pod orožjem in tudi v hrabrosti za Turki ne zaosta-jajo, le premalo je Grkov, a preveč Turkov. Sicer pa niti jedna, niti druga vojpka niste kdo vč kako lepo m natačno urejeni. Dosti upanja Grki nimajo, da bi zmagali, a vender se hočejo ustavljati do zadnjega. Mi Grkom želimo vsega dobrega in prav veseli bomo, če bomo mogli in dragim bralcem prihodi kaj pOt*dat" o prStvah Grkov. KoHko da je do »daj prflo tlakov loju, .. se ne v6 naUnko. Zmag.Turkov v«le »e leSji in Židovski Usti, ker če Tu«* j a ^agvbodo zagotovljeni, da jo lahko »e par let moUejo^o*«* Se ITgA uiti Turki ni«, pomo« dmgod P*Mn^og varuj da bi se vojska se drugam zanesla! V»f s! gotovo želimo miru, Turki in Grki naj se pft le aami po botajo in poravnajo, saj so vedli, k*j jih čaka. 8 Krete se zdaj že dolgo ni *ič čulo, ker Je pozornost vse Kvrope in sploh vsega sveta obrnjena na grsko-tursko mejo. Indije tujih držav se vedno stražijo otok, da ne more nobena grška ladija blizo. i Razgled Driavni *bor se je zopet pričel. Dne 28. aprila sešli so se državni poslanci. NemSke liberalce in druge nemške zagrizence hudo peče jezikovpa/faredba za Ce9ko, ki velja pa tudi za Moravsko. Vpijejo, dr se jim godi straSna krivica. KakSna neki? Mar niso po paragrafu 19. temeljnih postav vsi narodi jednakopravni?^Pravično je, da se morajo uradniki med Čehi učiti češkega jezika, da tako z ljudmi govore v njih materinem jeziku. Po vsej sili sedaj zahtevajo, naj vlada prekliče jezikovno naredbo, pa ker jim leta neugodi, skuSajo na prav otroški način nagajati, tako da zbornica ne more hitro reševati raznih stvarij. — Kakor je znano razpustila je vlada socijalnim demokratom društvo železničarjev. V državnem zboru so zato rudeči rogovileži hoteli zvedeti, zakaj da se je to zgodilo. V razpravo posegel je tudi naS državni poslanec dr. Krek in je v dolgem govoru dokazoval, kako nevarna da je bila železničarska zveza državi, cerkvi in družbi sploh. Njen namen bil je le rediti ljudi, ki nimajo druzega posla, kakor da mirne ljudi store nezadovoljne s puntarskimi in brezverskimi govori. Kakor za krščansko družbo sploh potrebna je tudi za železničarje stanovska organizacija v podobi delavskih strokovnih druStev. Pri tem pa mora tudi država kaj storiti in železhičarjem zboljsati plačo ter skrbeti za njih otroke in vdove. Dr. Krekov govor vzbujal je pri sočijalhih demokratih glasno nejevoljo, pri drugih dobro molečih strankah pa živahno pritrjevanje. Dunajški iupan dr. Lueger je dnč 20. aprila prisegel. Tako se je tedaj i njemu i dunajskem prebivalstvu spolnila vroča želja, da zaseda županski stol prvttga mesta v cesarstvu kristjan. Liberalni in židovski listi Luegerja zelo nabadajo zaradi njegovega govora ki ga je imel pri nastopu. Omenil je namreč med drugim tudi, da hoče delati na to, da se na Dunaju sezida nekaj cerkev, ki so zaradi naraslega prebivalstva silno potrebne. ••5»Kil! '' • i s fV'j>;: ■.,'■•'.!.•>!• po svetu. Malo je manjkalo, da niso Lahi izgubili svojega kralja. Dnč 22. aprila se je peljal kralj Humbert is K rna h konjski dirki. Ko'Je bil voz kakih 2500 korakov od mesta oddaljen, skoči izza nekega plota 24-letni kovač Peter Ačiarito ter hoče Kralja z bodalom zabosti. Toda kralj hitro skoči k vilko, udari zločinca r palico po roki in bodalo, ki bi imelo prebostl kralja, se taaadi v blazino na vozu. Na Francoskem pričelo se je pravo preganjanje in zatiranje katoliških duhovnikov. Za danes le par zgledov. Nekega generala, ki je dal vojakom toliko prostega časa, da so o velikonočnem času opravili evojo versko dolžnost, so kar odstavili, čes, da podpira klerikalce. — M nule dni je dala vlada zapreti tri samostanske cerkve in iz njih pregnala duhovnike, ker hiso mbgli plačati krivičnega visoko odmerjenega samostanskega davka. Na Francoskem smejo imeti vse vere evojo mo-livnice, Turki, Grki, celo pogani tam molijo po svoji Segi: le katoličanom ni dovoljeno. To je svoboda, kakor jo umevajo liberalci 1 Jednemu duhovniku ustavili so plačo ker je onim, ki so se pripravljali'za prvo sv. obhajilo, velel, naj se nauče zgodb sv. pisma. Vidtaoo 'towj| da je francoska katoliška duhovščina v hudih stiskah. NaS cesar mudil se je zadaje dni minotega meseca na Ruskem Nepričakovano slovesno in navdušeno so ga povsod sprejemali, koder se je voail, najlepši pa je bil vsprejem v Petrogradu "glavnem mestu samem. Cesarja, *e prej prijatelja, obnovila sta to prijateljstvo znova in ves svet vidi v tem dobro znamenje, da ae bodo namreč' razmere na Tarskem spravile t povoljen red, ali z drugo besedo, da se nobena druga država ne bo vtikala v grtko-turtko vojsko. Gotovo si val obrodi žele splošnega miru. Listi poročajo, da se bodo ruski, nas in nemški cesar zvezali v troeareko zveao, ki bode potem gledč Turčije in drugih balkanskih dr«av imela glavno besedo. Listek. Babičina krava. Francoska legenda. Priobčil Iran Stsklasa. V onem času, ko je naš Govpod Jezus Kristus potoval po zemlji s sv. Petrom in sv. Janezom, pridejo oni tudi v DoJjno B etagno.1) Oni so obiskovali vse siromake kakor tudi bogate ter izkazovali dobrote na potovanju svojem. Vsak dan so propovedovali zbranemu narodu, dajali mu lepe nauke ter priporočali posebno ljubezen in potrpežljivost. Nekega dnč so se apenjali za velike vročine na strm in visok breg. Solnce je budo pripekalo; bili so žejni, a nikjer niso našli vodo. Ko pridejo na vrb brega, spazyo na kraju steze malo s slamo pokrito kočo. »Stopimo v to-le kočo in zahtevajmo vode«, reče bv. Peter. In oni vstopajo. Ko so bili v hiSi, vidijo oni babico, kako sedi na ognjišču, a na klopi pri postelji otročiča pri kozi. »Malo vode daj, ako si krSčanka, babica, — poprosi Potep. »Precej jedam, dobri ljudje; imam voda dobre; ali drugega nimam nič.« Vzame lesen korec, stopi k dkaCu, zajame in ponudi hladne in bistre vode trem popotnikom« Ko se «PUW>, atalKio bliže, da vidijo Otročiča s kozo. »Ta otročič ni tvoj, babica«, vpraSa Gospod. »Žare? ni,, moji dobri ljudje, a pri vsem, tem je vendar kakor moj. Le ta dragi; otročič je moje hčere; ali, ob! ona je umrla, ko je zagledal luč sveta, pa je meni ostal, na i. skrbi. * »A njegov oče?« vpraša av. Peter. »Oče njegpv živi ter vataja vsaki dan, zgodaj in hodi na dalo v bogat dvorec v sosedstvu. Na dan zasluži osem groSev in hrano, in to je vse, kar imamo mi, trije za življenje. »A da imate kravo?« reče Gospod. »O, da imamo kravo, potem bi bili srečni. Jaz bi jo pasla ob stezi, pa bi imeli mleka in maqla :tudj za prodajo na trgu. Ali jaz ne bom imela nikdar krave.« »Mojda ,pa, . babica, ako je volja hoJ^. Daj mi malo semkaj tvojo palico!« Gospod vzame v roka babičino palico, udari ž njo po ploči Ognjišča ter izgovori neka besede, in zdajci se prikaže jakjo lepa, marogaata krava z vimenom, polnim mleka. »Jezus in Marija!« zavpije babica, ko jo zagleda. »Kako j a ta krava semkaj prišla?« »Po milosti božji, babica, katera ti jo daruj f.« * Božji, blagoslov i bodi z vami, moji popotniki! Molila bono^iza vas Boga zjutraj in zvečer.« In trjjq popotniki se odpravijp dalje na pot. Ko jo babica ostala sapa, ni se mogla nagledati svojfifk^ve.. ') Pokrajina na zapadnem Francoskem. • Kako lepa je moja kravat« reče ona, »pa kako ima veliko mleka!« ■Ali kako in od kod je ona prišla semkaj? Ako se ne motim, jeden onih treh tujcev je storil, da sa je prikazala iz ognjišča, ko je udaril enkrat po njem z mojo palico. Palica moja je ostala tukaj in ploča na ognjiftču tudi. Oj, da mi je Se jedna takšna krava, ka-koršna je le ta 1 ... Morda bo dovolj, če udarim po ploči na ognjišču s svojo palico, kakor je udaril oni tujec?. . . Kar poskusila bom.« In ona udari s svojo palico po ploči na ognjišču, izgovorivSi neke besede, za katere je mislila, da so latinske, ali niso bile nikakorSne, in zdajci se prikaže volk, ki zadavi kravo na mestu. Babica vsa preplašena pobiti za tujci ter vpije: »Gospodje, gospodje I. . .« Ker Se niso bili daleč odšli, slišali so jo ter postali, da jo pričakajo. »Joj! dobri moji gospodje! komaj ste vi odšli, kar skoči pred mojo biSo volk ter zadavi mojo lepo ma-rogasto kravo!« »To je zato, babica, ker si sama volka poklicala. Vrni se domov, naSla bos svojo kravo živo in zdravio. Ali bodi odslej pametneja, bodi zadovoljna z onim, kar ti Bog da, pa ne poskusi drugikrat delati ono, kar more storiti samo Bog:* Babica se vrne domovi in najde svojo lepo. ima-rogasto1 kra«vo živo in zdravo,* in tedaj Se-le spozna ona, da je bil'ioni popotnik v njenihisi sam Bog. Za domovino ali za brata? Tromba zapoje, začujO se strogi glas poveljnikov, in s puškami na ramah odide s majhna četica« vojakov po ozki vaški stezi proti glavni, cest«, da se.pridruži ostalemu vojstvu. Brata se skrivaj spogledata. Oba sta ponosna, da moreta braniti domovino, in vendar sta oba žalostna. Mfttitgleda za njima, dokler ne izgine zadnji svit v solncu se bliSčečega orožja. Potem hiti v sobo, vrže se na; postelj ter joka« dolgo in bridko, ko premišljuje, da ne bode morebiti več videla ljubljenih sinov svojih. Kakav naj ju pozabi ; Ivana, najstarejšega/aipa, ki bi tako vestno za njo skrbel do stavti^ in pa Antona, svojega ljubljenca, belokodrastega dočaka; tako mlad je se i bil; zdi se ji, kakor bi g« šele pred nekaj tedni nehala zibati^ Oba, oba ata izginila njenim očem, tam na. daljni pratai cesti.. — Ivan bi bil dober voj*k, ,bil je tako miren in. srčen-; toda aakaj bo ji vjm$, tudi Antona, njenega veselega, lahkoživega, lepega, Antona? Zakaj ji niso jednega pustili ? »Ivan«, mu je dejala zadnjii trenotekj predno ga je spustila iz objema, a aolanimi očmi; 'Ivan, varuj najinega Antona. Ti si starejši, varuj ga, kod^t mu preti nevernost!« I* Ivan jo je poljubil ter obljubil, da stori vse, kar le mogoče, za brata. Vedno sta se bojevala brata skupaj, drug poleg drusega. Vojna se je bližala koncu. Ivan koraka pred staniSčem, v katerem leži njegov brat, brat, ki ima biti drugo jutro o P™h «olnenib žarkib - ustreljen. Brat, ki je truden vsled hudih potov in vojnih naporov na straži zaspal; brat, s katerim se je igral, katerega je ljubil, in katerega je mati izročila njemu v varstvo. In sedaj je bila dolžnost njegova, Antona stražiti, ga pri begu ovirati, skrbeti, da se trda sodba vojnega sodišča izvrii. Ko tako s tesnim sspem koraka gor in dol, začuje besede materine: »Ivan, varuj najinega Antona. Ti starejši, varuj ga, kadar mu preti nevarnost.« Zdaj pa ta stroga zapoved! — Častnik, ki mu je dal to povelje, ni seveda ničesar slutil o sorodstvu med obema vojakoma. Toda, ali sme on, ki je obljubil ga varovati, stražiti, groznim ljudem pomagati ter mu vzeti prostost, življenje? Ljubezen do jedinega brata se je bojevala v njegovem srcu proti zvestobi, katero je prisegel domovini, in proti pokorščini, ki jo dolguje napram prednikom. Mrzli, bledi mesečni žarki padajo na lice nemirno korakajočega stražnika. Miali na bridke aolze svoje matere, katere bi točila radi smrti svojega ljubljenca; misli pa tndi na domovino, ki zahteva jedno življenje za spravo vsled zanemarjene dolžnosti; misli na mater, katero ljubi in kateri je dal sveto obljubo, in misli na domovino, katero ljubi in kateri je prisegel pokorščino. Zakaj mora ravno on stražiti? Toda ne, sicer bi bila gotova Antonova smrt! Obljubo hoče držati. Skrbeti hoče, da dobi domovina vzlic temu svoj spravni dar. DS, tako more ustreči vsem, materi in domovini, ljubezni in časti. # * * »Kje je vas ujetnik ?• »»Je odšel.«« .OdSel! Kam?« »»OdSel je.«« »Kako je pa ubeguil?« »»Odšel je.«« »Ali ste mu vi pomagali pri begu?« »•Da.«« »Zakaj ste to storili ?« ».On je moj brat.«« Ko je prodrl prvi solnčni žarek jutranjo meglo, je slo dvanajst vojakov in jeden čaatnik z nekim ujetnikom po cesti. Ustavijo se pred ravnokar napravljenim odrom. Mirnega obraza, iz katerega je bliSčal globok, popolen mir, se obrne k tovarišem; bili so vsi silno ginjeni. — Ivan je premagal vsako bolest, saj je storil svojo dolžnost. Pripravljen je bil posledice vzeti nA-se. Hoteli so mu zavezati oči, toda odklonil je rekoč: »Ne bojim se zreti smrti v obraz.« Obtožba se Se jedenkrat prebere: »Vsak vojak, kedor se ne pokori povelju svojega višjega ter stavi domovino v nevarnost, mora umreti.« Miren je poslušal Ivan smrtno obsodbo, vedel je, da ga drugega ne čaka. »Tovariši, z Bogom!« zakliče Ivan, a v istem hipu zaropočejo bobni. Nobenega glasu ni bilo več čuti. Zadnji trenotek se je približal.. . Častnik d& povelje kljub vsej strogosti s tresočim glasom; vojaki pomerijo; ustnice obsojenca se premikajo kakor v molitvi; drugo povelje, — dvanajst strelov, in hrabro, zvesto, ljubeče srce je odbilo, - da prejme gori plačilo za hrabrost in zvestobo. Mati je objela svojega Antona. Domovina je prejela svojo žrtev. Kaj pa ji je na jednem možu, saj jih ima veliko. Dopisi. Iz Mekin pri Kamniku, dne 30. aprila: Dne 30ega majnika (zadnjo majnikovo nedeljo) bomo imeli v naši župni cerkvi izvanredno alavnost: kronanje podobe Marijinega prečistega Srca in deteta Jezusa s srebrnimi, z dragimi kamni udelanimi kronami, ki jih izdeluje prav umetno pasar gosp. Henrik Zadnikar v Ljubljani. Imenovano nedeljo ae bodo pričele v župni oerkvi ob 5. uri zjutraj sv. maSe; ob 9. uri bode slavnostna pridiga, kronanje ter slovesna sv. maSa. Popoludne ob 3. uri zopet pridiga, potem pa zaobljubljena potresna procesija z na novo kronano podobo Marijinega preč. Srca katero bodo nosile belo oblečene dekleta. Ako da Bog lepo vreme, bo slovesnost nenavadno lepa in veličastna. — Iz Borovnice, dn« 25. aprila. Dragi »Domoljub« 1 Sprejmi par vrstic iz naSega kraja v cenjene svoje prostore. Pač ti nimam poročati posebnih novic in zani mivosti. Omeniti hočem le položaj v gospodarskem in kmetijskem oziru. 2e dalje časa opazujem, kako si po druzih krajih ljudstvo pomaga s tem, da si snuje raznovrstna gospodarska druStva, v katerih se gospodarji posvetujejo o raznih rečeh. Pri nas Se nimamo niti zadruge, niti druzega druStva. - Res žalostno! Ni čuds, da pri nas čim dalje bolj kmetije prodajajo. Res, da si nismo tega sami krivi, ker časi so taki, da ima kmet zmiraj velike stroške. Ali zaradi tega si moramo tem bolj sami pomagati, in to ravno s tem, da si snujemo taka druStva in zadruge, kakor: »hranilnioe in posojil- niče, konsumna druStva ali podružnico c. kr. kmetijske družbe, katere nam posredujejo v raznih rečeh, da se izognemo ptičjim prekupcem, kateri so v veliko škodo kmetijstvu pri kupovanju in prodajanju raznovrstnega blaga. Upam, da bodo moje vrstice vzbudile tudi nase može in da bodo prav kmalu pričeli s snovanjem ka-cega prekoristnega društva. Kader se to zgodi, Vam bo z veseljem poročal VaS —r. Iz Barbana v Istri, 24. aprila: Po volitvah,— Istrijani v puljskem okrajnem glavarstvu smo se trudili, da izvolimo veri, domovini in cesarju zveste može. — NaSi fiducijari ali volilni možje so na postni dan v Pulji jedli le postne jedi, ne mesa, dasi se v takih mestih premnogi za cerkvene zapovedi nič ne brgajo. Volili smo v nekaterih krajih pozno v noč, da nekje 28 ur zeporedoma. V nekaterih krajih niso naSinci celi dan ničesar mogli ne jesti, ne piti, ne se počiniti. Ko je po noči neki gosp. kaplan vzel starčke volilce k sebi v hiSo, pregnal jih je Italijan ven v mrzlo noč. Le hudo je bilo, da v tolikih občinah nas Slovence in Hrvate Italijani Se k glasovanju niso pustili. Bilo je kakor lani na Ogerskem. Zato so pa v kakih 8—10 krajih zmagali naSi nasprotniki, dasi smo mi imeli večino ter je bil tudi po krivici izbran Italijan v V. kuriji državnim poslancem. Seveda smo se povsod pritožili in upamo za trdno, da bo v državnem zboru volitev ovržena. Ni čuda, da so so nekoji Slovani ujezili, videč, da nasprotnikom VBaka krivica pomaga, mi pa, ki se pošteno bojujemo, moramo zairom hlapčevati. Italijani se ne-koje Slovane pohujšali s kletvinami, s sleparstvom in mnogimi krivioami. Italijanski listi se jeze, da smo napačno razumeli pastirski Škofovski list in da mi delamo nemir. Kajpak, če amo se zbudili ter se otresamo njihovega jarma in se ne damo od Italijanov pobijati in sežigati, pa smo jim nemirni. A mislimo, da cerkev ne uči tako. Izbrali smo si tudi cesarju zveste podanike za poslanoe, a znano je, da naSi protivniki, liberalni Lahi, škilijo preko jadranske luže. — NaSi poslanci so se ae-daj z drugimi katoliškimi Slovani združili v krSč. zvezo. Od njih upamo pomoči v naših žalostnih razmerah. Slavoljub. S Krete početkom aprila. Prijatelj našega lista nam je dal na razpolago pismo z dne 5. aprila sorodnika-vojaka 87. peSpolka, ki biva sedaj na Kreti in piSe mej drugim nastopno: — Srečno smo dospeli v Kanejo. Vozili smo se 4 dni in 4 noči. Bolni smo bili vsi, ker nismo bili navajeni vožnje po morju. Vihar nam je nagajal dva dni. Ko smo dospeli na suho, so nas pozdravljali vojaki iz cele Evrope, kajti iz vsake države je tu po jeden bataijon vojakov. Do sedaj Se ni bilo nobenega boja, toda pričakujemo pa vsak dan, da se bomo udarili s sovražnikom. Življenja si nikdar nismo svesti, kajti patrolirati moramo po cele noči. V mestu vlada sama tuga. Pol mesta so vstaSi že razdejali in požgali; veliko ljudij je zgorelo in mnogo jih je Se sedaj pod razvalinami. Vročina je neznosna, ker smo tako daleč na jugu, po ulicah pa grozen smrad, ker je vse požgano. NaSa (7.) stotnija je najbolj v nevarnosti, ostale so v mestu Suda, ki je od Kaneje Štiri ure oddaljeno. Draginja je velika. V mestu vidimo same Turke, ker so vse Grke že zapodili iz njega. Turek je sila lakomen in dasiravno smo mu prišli na pomoč, nam niti vode ne privo&či zastonj. Ako kaj kupimo od Turka, smo vedno ogoljufani. Godi se nam slabo; lakoto in žejo trpimo, da se Bogu usmili. — Včeraj, tiho nedeljo, smo ob 3. uri zjutraj čuli »alarm« in smo nato odpotovali v hribe. Hodili smo celi dan in celo noč za sovražnikom in bili bi se že radi udarili ž njim, toda ne upa si blizu, kajti pokazala mu je že vojna ladija »Marija Terezija«, kaj da znamo mi avatrijski vojaki. Pa, kaj bodo napravili sovražniki, ki so večinoma samo slabo oboroženi in neizurjeni kmetje. Vedite namreč, da je nastal upor, Grki so se bili uprli Turkom in jim požgali pol mesta. Štirideset dni je (!) gorelo mesto in Se sedaj, ko smo doSli mi, je gorelo po malem. — Nastanili so nas v Soli, ki sedaj ni več Sola, ker je vso pobegnilo in le še Turek gospodari. Sem pa tje je videti kakega zamorca ali zamorko, ki ne skriva tako svojega obraza, kakor pa Turkinja. Povedali imam Se marsikaj, toda sedaj moram zopet na patroljo. Ako mi Bog [ohrani življenje in zdravje, povem Vam, ko se vrnem v milo slovensko domovino. Razgled po Slovenskem. Iz ljubljanske škofije. Č. gosp Janez Miiller, kaplan pri D. M. v Polju je bil vmeSčen ia župnijo sv. Heleno; č. g. Mih. Arko, župnik v Sturiji je dobil faro Idrija. Na župnijo Vrhnika je bil vmeSčen č. g. Lovro Gantar, na ČrmoSnjice č. g. Al. Kreiner. — Farni izpit so dovršili č. gg.: Franc AuguStin, župni upravitelj na Kopanju; Henrik Dejak, kurat v Vrhpolju; Jurij Der-novSek, ekspozit v Zabnici; Anton Dolinar, župni upravitelj v Lučinah; Viljem GaSperin, župni upravitelj v Stockendorfu na Kočevskem; Valentin Klobus, kurat na Slapu; Mihael Koželj, kurat v Podkraju; Franc Gregori, "upni upravitelj v Zatičini; Anton More, župni upravi- telj v Loškem Potoku; Jernej Primožič, kurat v Vrabčah. Red mašnikovega posvečevanja prejeli bodo letos naslednji gg- bogoslovci: Iz četrtega leta: Jožtf Eppich od Stare Cerkve pri Kočevju, Anton Golf iz Loža, Voj-teh Hybašek iz Ružena na Moravskem, Anton Jaro iz Novega MeBta, Ivan Jereb iz Ljubljane, Anton Jerič iz St. Vida pri Zatičini, Evgen Lampe iz Metlike, Iv. Mlakar iz Železnikov, Valentin Oblak iz Mavčič, Ivan Sever iz Škofje Loke, Lenard Zupan iz Krope. — Iz tretjega leta: Frančišek Koželj iz MengSa, Jožef KržiSnik is Poljan pri Skofji Loki, Andrej Lavrič iz Starega Trga pri Ložu, Jože Lavri« iz Blagovice, Blaž Rebri « Tatenika, Avgust Schfceer ia* Poljantce,' FranSiSek Zupančič u Za-ti«ne. Delili bedo vifije redov« prevzv. gosp. . knezoškof dne 18., 20. in 22. julija. Prevzvlšeni gospod knezoškof ljubljanski darovali so za pogorelo cerkev v Leskovici 100 gld. Bog bodi plačnik! Občni zbor kaiol. polit, društva. Pri občnem zboru kat. pol. društva, ki »e je vrSii 21. aprila, so bili izvoljeni v odbor gg.: Anton Belec, dr. Jan. Janežič, Andrej Kalan, Matija.Kolar, dr. Jan. Ev. Krek, dr. Fr. Papež, Fr. PovSe, dr. Iv. SusterSič, Vilj. Schvveitzer, dr. Ign. Žitnik in kot namestnika gg.: dr. Janko Brejc in Karol Polak. — Po občnem zboru se je odbor takoj sestavil ter izvolil predsednikom vodjo Fr. P o v S e t a, podpredsednikoma kanonika K a lan a in dr. Fr. Papeža, tajnikom odvet. koncipijenta Vilj. Schweitzerja in blagajnikom prof. dr. Janežiča. Zbor je bil tudi z dežele dobro obiskan. — Predsednik državni in deželni poslanec Franc PovSe, se je v uvodnem govoru v izbranih besedah spominjal pokojnega društvenega predsednika kanonika K luna, čegar ime pomeni lep del naSe slovenske zgodovine. — Državni poslanci, dr. Žitnik, dr. SusterSič iu dr. Krek so poročali o političnem položaju na Dunaju ter o krščanskc-slovanski zvezi, v katero so vstopili poslanci kat. narodne stranke. — Zborovalci so jim izrazili popolno zaupanje, ter gledž na pisarenje »Slov. Naroda« in »Rodoljuba« zoper krščansko - slovansko zvezo soglasno sprejeli sledečo izjavo: »Občni zbor katol. polit. druStva izjavlja, da odobrava »slovan-sko-krSčansko zvezo« zato, ker so v njenem programu izražena katoliška in narodna načela. Odločno pa ugo-varja proti temu, da bi ta načela ostala le na papirju, in zato zahteva od slovenskih katoliških poslancev, da smatrajo kot prvo in bistveno točko svojege delovanja pozitivno krščanstvo kot temelj vsemu svojemu prizadevanju. Najodločneje oporeka proti pisavi »Slov. Naroda« v tem oziru in izjavHa, da »Slov. Narod« po svojih načelih ne more imeti nobenega stika 8 »slovansko krSčansko-narodno zvezo«, ker njegova dotična izjava bistveno nasprotuje najvažnejši točki njenega programa«. Javen društveni shod priredi slov. katol. delavko društvo v nedeljo, dne 16. maj a 1.1. ob polu S tirih v prostorih gostilne pri Lozarju na sv. Jakoba trgu. Vabijo se k temu shodu vsi člani in njih prijatelji. „Rodoljub" — in verska šola. »Rodoljub« z dne 1. maja se odločno ■ postavi, preti verski Soli, ter svojim čitateljem z vso resnobo dokazuje, da po njegovem, po vladnem in po viSjih vojaških, krogov mnenju verska Sola nikakor ne more otrokom dajati toliko omiks, toliko. znanosti, kot sedanja. »Rodoljubov« učenjak je s tem člankom očitno pokazal, da se mu niti ne sanja o tem, kaj. je verska Sola. Možu naj tedaj povemo, da bo verska Sola vsaj toliko storila za omiko otrokove kot sedanja, da otrokom pa« ne bode Škodovalo, ako bode ves poduk v Soli postavljen na versko podlago. Ako se bode otrok v prvi vrsti učU straha Bosega nauč.l se bode tudi zvestobe do cesarja m dolžnost«, ki «w..jih ravno sv. vera nalaga nasproti bližnjemu. Ako je sedanja sola res tako dobra, od kod pa ravno v danaSnjih dneh tolika sprijenost mladine, toliko zk>čtnov med mla-dino toliko mlečnozobih socijaln.h demokratov!«? Ako so taki'sadovi sedanje aole »Rodoljubu« vSečin ako želi, da bi se mladina se nadalje pe taeih načelih vzgojevala, potem naj se nikar ne pritožuje, ako. ga »Domoljub« mora večkrat imenovati »brezverca« in naj nikar ne zameri ako verno slovensko ljudstvo odločno svari pred načeli katere zagovarja glasilo »Slovenskega druStva« v Ljubljani. Iz Št Vida na Dolenjskem se nam poroča; Gosp. nadučitelj Josip Korban v St. Vidu je dne 19. aprila ob treh popoludne, previden s sv. zakramenti, po kratkem smrtnem boju v Gospodu zaspal. Pokojnik je bil blag, miren značaj. N. v m. p.! Redna služba Božja na Brazjah. S 1. majem do 15. oktobra bo vsaki dan na Brezjah sv. maia ob '/,10. uri za romarje, ki izstopijo v Podnartu, Otočab ali Ra-doljici. Ob nedeljah bo duhovno opravilo ob '/,11. uri; v binkoStnih praznikih, na sv. Petra in Pavla, AngeU-sko nedeljo in vse zapovedane praznike M. B. bo pa dvoje duh. opravilo, namreč ob '/,7. in 10. uri. Iz Komende. V pondeljek 26. aprila popoladne umrla je tukaj Neža Mejač, mati občespoJtovanoga g. župaaa Andreja Mejač. Raajka bila je blaga, krščanska mati in vzorna gospodinja. Svetila jej večna luči Ljudsko štetje. Na Kranjskem je bilo iein 1896 3555 porok, rojenih 18 555, umrlih 15.282. Vsled jetike jih je umrlo 2179, vsled vrstnice 1813, vsled pljučnice 858. Ponesrečilo se jih je 216, samomorov 27, umorov in ubojev 26. Nov poštni urad v Radomljah pri Kamniku.- Dno 1. majnika t. 1. se je odprl v Radomljah, v kamniškem okraju, nov postni urad, ki se bode pečal e pisemsko in vožno poŠto ter ob jednem služboval kot nabrralnica poštno-hranilničnega urada. Zvezo ima s poSInim omrežjem po vlakih ljubljansko-kamniSke proge. Železnica čez Ture skozi Bohinj, se bode gotovo gradila, akoravno se je vsa zadeva radi nepotrebnega govorjenja v državni zbornici zopet zavlekla. — TroSki za vso progo so proračnnjeni na Šestdeset milijonov goldinarjev. Iz Krope. Pri nas se je osnovalo, delavsko kon-»umno društvo, registrovana zadruga z omejenim varstvom. Pravila so se že vladi predložila, v potrditev. Iz Ptuja. — Umor. Na Bregu pri Ptuji dogodil ne je dne 7. aprila nezaslišan umor. Poaeatnico Terezijo Pintarič, staro 63 let, katera ima prodajo tobaka in malo branjarijo, zadavil je doslej nepoznani zločinec ,po noči. V jutro jo je nalel pekovski učenec, kateri ji je nosil vsak dan kruh, na tleh mrtvo. Morilec: iztrgal ji je uhane iz uSes in pobral prstane ras prste in ukradel tudi srebrno uro. Koliko je pokradel.denarja^se, Se ne ve. oodnija zasleduje zločinca. »Sv. Miklavž na Slivnici." Vsem dobrotnikom, kateri so kaj darovali podpisanemu po nabiralcih' za Ihdkdaj slavno, sedaj pa že močno porušeno romarsko cerkev sv. Miklavža na Slivnici, zlasti sosednim faranom, naznanja podpisani, da se Ista že ta mesec in sicer že prihodnji teden pfične zidati. Prostovoljne, mile darove v ta namen sprejema in ob enem vsem dosedanjim dobrotnikom najtoplejšo zahvalo izreka Fran Lakmayer župnik v Grahovem. Iz Kamnika, dnč 4. maja. Ponesrečil se je nekje blizu Trsta Anton Repnik, star 26 let, doma z Raven pri Kamniku. Nesrečnik je vozil drva z nekim drugim hlapcem ; pot je bila strma, voz se prevrne na nesrečnega mladeniča tako, da je bil ves pod vozom, samo glava je bila prosta. Tovariš, ki ga ni mogel sam oprostiti, tekel je po ljudi, ali ko so ljudje prišli, je revež ravno izdihnil duSo. * Jezus, Marija, Jožef, pridite mi na pomoč!« so ga sliSali Se reči. Znancem in prijateljem bodi goreče priporočen v molitev; drugim pa, in zlasti mladeničem V tesen opcttin, uda morajo tudi v cvetu svojih let biti vedno pripravljeni stopiti pred Sodnika. Mestna hrhitflnlca V flatfovljlci. V mesecu aprilu 1897. je 132 strank vložilo 41.864 gld. 861 kr. 58 strank vzdignilo 10 385 gld. 39 V, kr. 31 strankam l8e O hjem. Rimljani1 so namreč obhajali pomladi posebne slavnosti fvojomu *uil$u Jovu Ladjarskemu na čas^-Ta slavnost je trajala štiri dni. Ob -teh praznikih so se vozili za stavo v Btirivpregah na kapitdlbki gfič. Kdor je prišel najhitreje na Vrh, dobil je za plrfčilo zdravila. kupico pelinovca. A!i ne dokazuje to, kako so' stari narodi častili pelin? Tudi v srednjem veku so ga cenili, saj se na razvalinah starih gradov Se sedaj' nahaja prav pogostoma. Pelinov okus je grelnik. Najbolj pOgtnrtokrat ga rabimo za želodčno zdravilo Pelin lahko kuhaš kot čaj, ali ga ožmi v vodi, ali posuši V senci,' potem pa zmletega natrosi v vodo, vino, juho ali drugo jed. Kneipp svetuje onim, ki na jetrih bolehajo, naj si vsak dan potrosijo nekoliko tega prahu na jed. Pdlin prežene ru-menico. V žganje namočen pelin je posebno dobro zdravilo. Pelinov čaj je tudi dober za oči. 6. L a p o h. Pomladi viiliS povsodi, zlasti na Ilovnatem svetu rumenkasto cvetico, katere steblo je kosmato in z luskami pokrito. Ko ta cvetica odcvcte, požene iz korčnike recljate, okroglosrčaate in debelo nazobčane, prav velike liste. Zgoraj so goli in gladki, spodaj sivokosmati. Ta cvetica se imenuje lapuh pa tudi podbel, ker je listje spodaj skoro celo. ljudje to cvetico zaničujejo kot plevel, pa je vendar imenitno zdravilo. Litinskabesedaitušsllago pove, da kaSelj preganja. To je res. Zoper kašelj in v začetku zoper suSico ali jetiko ni boljšega zdravila. Lapuhov čaj je Čistilo za prsi in pljuča. KdOr veliko kašlja, naj pije ta čaj. Če čutiš kje posebno vročino, nalagaj tja lapuhovo listje (lepenje). Za tekoče rane so nakladki z lapuhovim lepenjem dobri. Lapuh vzame iz rane vročino in vnetje ter potegne iz nje, kar je nezdravega v rani. Posebno dober je lapuh za otekle noge, če 'so rane* višnjeve ali črne! Lapuh je dober tudi za vroče tvore in za Mnoi (pereči ogenj). Tudi lapuhov prah je dober. Posuši listje, toda pazi, da ne splesnl, ker : je zelo mesnato. List moraš položiti..pqleg lista, da bo"Vsak posebej. Posušeno listje emelji.Vopnah, katerega lahko v todo feli v1 jed devljeS^in jtttn^egt po dve nožni špfci dva- ali trikrat na dan. Raznoterosti. (Usmrtitev roparja Ferme-ta.) Du6 13. aprila je bil roparski morilec Ferme, ki je lansko leto doprinesel toliko straSnih umorov po St. Gotharski okolici, v Celju obešen. Prejšnji dan so Fermetu naznanili, da bode obešen, ter ga prevedli v pritlično sobo. ki je odločena za hudodelce, ki čakajo smrti. Ferme je ves čas trdil, da je nedolžen, zfidnji dan pred smrtjo mu je Se večkrat jed prav dobro dišala, tudi smodke je Se pridno pušil in bil zgovoren z žandarmi in pazniki, ki so ga stražili. Po noči Ferme ni spal, bil je zelo razburjen. Cim bolj se mu je bližala smrtna ura, tem bolj je bil vznemirjen. Ob pol Šestih zjutraj prišel je k njemu mestni kapelan gosp. Kranjčič, pri katerem je opravil spoved in pridno z njim molil. Ob Šestih je stopil v sobico rabelj Salinger s svojima pomagačema. Slekli so Fermetu suknjo ter ga zvezali. Na dvorišču okrožnega sodišča so bile napravljene vislice. Pri umoritvi je bilo navzočih kakih 200 (judij. Ves zbegan in zdihujoč vlekel se je obsojenec na moriSče, kjer ga je deželnega sodišča svetnik Uičar izročil rablju z besedami: Izročam vam obsojenca Pavla Fermeta, da izvršite na njem smrtno obsodbo. Nekaj trenotkov potem in Ferme je bil mrtev. Zadostil je razžaljeni pravici pred ljudmi, upajmo, da tudi pred Bogom. (Božjeropsko zločinstvo.) Dnč 10. aprila proti polu-jednajsti uri zvečer je Slo v Zagrebu nekaj kmetov mimo cerkve Sv. Duha. Ker so videli ob oknih, da je cerkev razsvetljena, hoteli so pogledati, kaj da je. Vrata so bila zaklenjena. Skozi ključavnico so videli pri velikem altarju dva moža. Priklicali so cerkvenika, kateri je odprl cerkev. Zločinca sta skuSala ubežati skozi žagrad, kar se je jednemu posrečilo, drugega, Josipa LadiSa so prijeli. Star je 22 let. Zločinca sta cerkev kar opustoSila. Vsa razpela sta potrgala z altarjev, preproge, blazine, prte raztrgala. Tabernakelj sta ulomila, ciborij in monstranco sta treSila ob zid. li zastave sta izrezala podobo svetega Florijana. V žagradu sta ulomila vse omare, vrgla maSna oblačila ven, in pokvarila maSne knjige. Vkradla nista ničesar, samo pokončevala. Zakaj da sta to storila, se ne ve. Vjeti LadiS neče povedati ničesar. (Ne pobijaj 1) Šolske knjige na Francoskem svare pred pobijanjem nekaterih zelo koristnih živalij. So pa te-le: jež, ki živi od misij, malih glodalcev, polžev in ogrcov (belih Črvov! Ne ubijaj torej ježa I Druga žival, katere ne ubijaj, je krastača ali krota. To je prava prijateljica kmetova. Vsako uro pokonča 20 do 30 mrče-sov. Ne ubijaj kroti — Tretja žival je krt. On pokon- ' M" Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" izide dni 20. maja 1897 zvečer. Loterijske srečke. Danaj, 1. maja: Ž3, 60, 90, 61, 68. Gradee, 1. maja: 69, 70, 90, 10, 74 Llae, 24. aprila: 64, 86, 66, 10, 33. Trat, 24. aprila: 29, 28, 47, 82 73. čuje ogrce, lečinke in gosenice in druge kmetu Škodljive mrčese. Korenin nikdar ne podjeda. (Krtine malo razbrskaj, pa bo dobro.) Ne ubijaj krta! - Potem so p t j c j. _ Koliko Škode napravi vsako leto Škodljivi mrčes! Zoper mrčes pa ni boljšega, nego so ptiči. Kdo pokonča toliko gosenic, kakor ptiči? Ali imate sadje-rejci boljših prijateljev, nego so ptiči? Ne lovite torej, ne pobijajte in ne razmetujte ptičjih gnezd ! Zelo ko-riaiua je tudi sedmopikčasta polonica, ali božja kravica, ali, kakor jo tudi imenujejo božji volek. Pokončava uSi, ki se rede na listju. Tudi martinčka ne pobijajte. To je res požrešna žival in ravno zato je koristna. Požre mnogo hroščev, polžev, črvov, gosenic, muh itd. Tudi za vrte je zelo koristna žival. — Ne pobijajte torej teh živalij! (Na morju lakote umrl.) Popotnik, ki je potoval s parnikom iz Amsterdama v Zahodno Indijo, pripoveduje : Nekaj dnij, predno smo prišli do Azorskih otokov, smo zagledali zelo poškodovano ladijo, katera je plavala sem in tja po morji. Načelnik ladije in jaz sva veslala proti barki. In kaj zagledava v ladiji? Groza naju je obšla, ko zapaziva v razdrti kabini tri prav do kosti shujšane mrliče. Bili so sama kost in koža. Jeden je bil Se popolnoma cel. Pes, ki ni imel več funt mesa, se je cvileč splazil z jednega mrliča. — Pokopala sva mrliče v morje, psa sva vzela s seboj. Iz papirjev, ki sva jih naSla na ladiji, sva zvedela, da je bila ladjja iz Grimibija, in da je 18. novembra preteklega leta naložena z lesom odrinila iz pristanišča Perisacola, hoteč priti v London. Dne 25. decembra je vihar vrgel 9 mornarjev v morje, ladija je bila hudo poškodovana in morje jo je gonilo Sest tednov okrog. Nobena ladija ni prišla blizu, da bi jo reSila. (Prebivalstvo Londona) se je pomnožilo v I. 1896 za celih 41 000 duS. Nekako sredi leta so našteli 4,421.955 duS, torej 126 krat toliko, kakor jih ima Ljubljana v sedanjem obsegu. (Zdravnik in razbojnik.) »Denar sem, ali te ubijem«, s temi besedami zastavil je pred kratkem v gorskem lesu hudobnež v pozni noči domov se vračajočega zdravnika. Ali zdravnika ne oblije kurja polt, marveč prav pošteno naklesti potepina in potem ide mirno domov. Doma mu povedo, da ga pričakuje človek, hudo tožeč, čes da jo je skupil pri nekem pretepu prav po nedolžnem. Bil je isti razbojnik, zdravnik se ga usmili kakor Samaritan in ■— ga odpusti v miru. ■■ i & s* s sadnim vrtom, stoječa pri cesti, dobi se za 1700 gld. Anton Bitenc v Zgor. Šiški št. 30 172 2-2 pri Ljubljani. # M N N M N N * •h* Matej Oblak, klepar na Vrhniki se priporoča za raznovrstna kleparska dola pri cerkvenih in drugih stavbah, kakor: pokrivanja zvonikov, kapel oorfcvt Hd., Izdelovanje atrsialh žlebov, strelovodov po najzanesljivejšem načinu m po nizki ceni itd. Mnogobrojna pohvalna spričevala od cerkvenih predatojniitev in drugih so na razpolago. 169 6-4 * N N M N N N * Franc Zoreč v- Ljubljani, »v. Petra, cemta. At. «8. priporoča dobro In lepo moko po najnižji ceni. Onim kmetovalcem, kateri kupujejo moko aa domači kruh, naznanjam, da dajem moko tistih številk, ki so bile prej ceneje od 9 kr. kilo, pri 100 kilo 1 gld. 50 kr. eeneje. Naročila od 60 kilo in vtfje poSiljem po povzetju. — Vzorci in ceniki so franko na razpolago. 184 3-1 182 1-1 Vabil na izvanredni občni zbor konsuMMg« drattva v Cirknici, vpisan« zadruge z neomejenim jamstvom," ki bode dn£ 27. maja 1897 ob 4. url popoldne «> cirkni&kem iupnii&u. V s p o r e d: 1. Prememba. pravil. 8. Razni nasveti. V Clrkniei, dnž 29. aprila 1897. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po niskej oeni. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo. v Ljubljani, Gradišče štv. I. I. Bilanca za 1896. leto Aktiva gld. kr. Pasiva kr. Inventar...... Posojila...... Zaostale obresti . . . Nalož. denar pri druzih zavodih..... Obresti od naloženega denarja..... V poštni hranilnici . . Gotovina konec 1. 1896 243 154930 27 4527 85 94 74 75 Deleži...... Hran. vloge gld. 163.579-52 Kap. obresti gld. 1.54039 318 — 165119 522 278 91 06 03 235 2581 3690 13 70 89 Predplačane obresti od posojil...... čisti dobiček .... 166238 — 166288 I 1 II 1 186 1-1 Bilanca od 30. aprila 1897.^ _(11. mesečni obstanek.)_ Aktiva Posojila...... Nalož. pri hranilnicah, bankah in poštnih hranilnicah ..... Gotovine...... gld. 307558 48685 16189 kr. 25 17 30 Pasiva Udov 272 z vplačanimi deleži ...... Hranilnih vlog . . . Reeskompt pri banki . gld. 2444 336875 28500 kr. 67 Posojilnicam posodila gld. 120.077-30. Prometa v 4 mesecih, od 1. januvarja do 30. aprila 1897. je gld. 726.788-61. Kmetovalcem kateri se kočejo poučiti o marsičem, kar koristi Mihovemu uspešnemu gospodarstvu, priporočamo knjiiieo Kmetom v pomoč. Harodno-gotpodsrika razprava Spisal Iv. Belee, župnik. Cena 20 kr., po poiti 23 kr. Dobiva se v ..Katoliški Tiskarni« ubaM^MMuMtiuA Dva dobro izurjena mmti poučita za flna dela lx mehkega lesa sprejmem v trajno delo proti dnevni plači od gld. 1*20 do 1*30. 180 6-2 Andrej Bovdeb,; podob&r v Ljubljani, Kolodvorske ulice St 32. 'f' 'J' 'f *4? 'f y t ova kava je najboljši in najčistejši primeseh h kavi. 149 25-6 Cestite gospodinje T Zahtevajte in kupujte to kavoI Prodaja se y rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v ikatljah, r Mttlilsk'«« 136 47* bavc 10-8 1 [H H [H v baraki ža knezoškofijsko palačo A Jgf (za vodo) -M A priporoča za bližajoče se praznike svojo MOVO zalogo [K svilnatih robcev, vsake baže volnat^a bla&;a za w V A i«. t _ I.__. poStnine prosto proti povzetji, aU (t se aenar naprej posije, zajam- dono najbolj!« blago. MHk. maka. binarni . . gtd- S gaataa, fini . • t . « | Kata. zelen, poaebno fini C aH »a, modroMlen, p. f. Zlati java, rumekast, p. f. Btorao kam »lo Sns. Ank moka ff. blarodrtcč » 7 70 Cenik in earmtli tarif zastonj. Ettllnger & C«, Hamburg. t. > I 7| f. • (50 >• » eti id r|ii Ženske obleke, kakor tudi vsake baze štofa in sukna ||i M za moške obieke. Ravno tako ima tudi Veliko za- JI ri logo najnovejših satinov, kamrikov, satinastlh M A in kauirikastili rut, pisane, bele in neobeljene J Hj kotonine itd. p lajillfi @eai 0 Uč enca sprejme takoj v poduk Ivan Krek, rrrrtr v bkofjiloki im t-\ Deloljubne osebe povsod — katere iilčejo trajni denarni zaslu-iek, naj pismeno povprašajo pod „ZukiihftBVorM>rire" Gradec, poite restante. 1M »-6 Usojam si prečastiti duhovščini, slavnemu občinstva in elešpoStovahiir. odjemalcem uljudno naznaniti, da sem 8. februvarja 1.1. preselil svojo i t ^ ^ o v i n o tt klobuki, čepleami in krznarskimi izdelki iz prejšnje prodajalnice v gosp. Kirbiia hiši na Kongresnem trgu v novo urejene •T" prodajalaične prostor« -«« t Woliotl (preje gledallSčni) uiiel it. I Ob tej pHliki s« ptiboročam vsestranski ter prosim, «89.. ffli ohrani tekom 23 let pridobljena časteča me blfcjto-naklonjenost al. občinstva. VelCSpoStovanj« 162 e-6 Antttik Krejči. lltMafi ja tudi trgavlda a klobuki za dana Važno za kmetijstvo! jo Redilna kofetna itnpa, •itn« korintno za kokoši. purane, race in gosi. Pospešuje . rast mesa in mašiobe, kakor tudi mnoii valjenje jajc 1 zavoj z navodilom 25 kr. I zavojev i navodilom samo 1 gld. f ± .^r I (KLam. Q 144 7 II lekarne Blohter-jeve v Pragi voeu jeaarnaB. aanieva na) se to sploh prilTuBTTftn« ddtakko« zdravilo k*r kratko kot fci 2M9 Richter-jev liniment s .sidrom* ter sprejme iz r________ znano varstveno marko steklenicah z ' VcA £H*tni Blohterjava lekarna pri zlatem Wt4 V Redilna štupa za prailče Najbiljte varstveno in dijetetiino redilno sredstvo za prašiče, i zavoj z rabilnim navodiloiA 86 kr , 6 zavojev k rabilnim na*»d 1 gld Jedilna živinska štufc* z4 koojo, rofata iivio« i« ovce Itd. poro vj.e 40 let z najboljšim vspehsm malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako ii vina ne mara jesti, dalje zboljšuje mlako. Zamotek t ra6ilnim navtfdom Ije^^SC, 50 k7-"« ® zatnotkuT t ** Vsa ta našteta sredstva rt 1 fpltfeki * idtbbUi 174 8 htaVeaa rotovž* .Ig " "*k f" » Prva poito razpaiiljaia. lil IH Ml lit ilil M obori k«vi pnxaW edino zdrava kavina pijača. Dobi •• ptrni pol kil* ■a U kr. Srknitr ftndl tmmrih pom*r*jetl£h isdolkoT j« troba fulll na Urin* aa- | roj« t iuMom Kathreiner & i* domaČa zdravila dobijo ie najceaej« 99 p»itt; so nlnogo let izkuSeha, Z dobrim vspehom rabljena Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kako-j vosti, vedno sveže in priznano. Posebno so Kapljice »a želodec krepčujoče, sliz raztvarjajoie, odpenjajoče, Hstojoee In »last vibu- jSjofie. 1 steklenica 20 kr., fi steklenic 1 gld., 3 tucate 4 gld. 90 kr. D t. pl. Trnk6czy-a odvajalne (čistilni) kragljice. J ikatljica 31 kr., 1 taviUk 1 gld. 6 kr., Najboljše dietifino sredstvo za Želodec I Mariia-Lurški za žaiode« StekIMilM M kr., « 4t«kl4«le S frld. M kr. Priporoča rt dijtopleji* tot kemično čisti, hygijai fcičbi, dietičDi Ifelodeini liker. Tt aoBrt grsncec zz 4«Š» lodec je Med vSfemi grenCid, oživljajofiimi soki itd. naj-ptipottrtijivejif. Oživlja iS direi&rtll telodec. Vzbuja slast do jedi, s kratka, je najbolj« z binopmi zahvalnimi pismi priporočen grencec ta Selddec Vse ti, kalOr Vfea druga zdravila razpošilja na vb ktttje tlak dih j>o posH lekarna Trnk6eay itaVku rototza IjitUjuiHti, K+anfih». «8 (JS-11) BMftld! f* liker pristen fe 1« tedaj, tt& je nS Vite« siftklidici o4 lfeUrne ufižho zahranjeua vaHiostna ttkmki Jkarija-tutfkk c )MiS Pese ife4 10—6 odpravi v "t dnžfi popolnotoa ar. Christoff-a i*borni, i lir Ambrft-creirie je^tlo fcetete Mtatajfck »redit** frrtftl pegam Ii S» »lep-' Janje mM. Pristno v zeleno Kpetateath itviraih steklenicah p -89 novi. Ittt aa plfcddj Joa. Mayr-ja lekarna v I^ubljanL 4 MifihrttHl fiftft, Hribi* llfll ii iežič In mil titf I Najbofjšč utr po najnižji ceni MM t * Ml verižice, uhane, prstane itd. ima v zalogi Fr. Ouden, urar v I^m na Mestnem trgu Al* naaprotl rotovžu "£S Popravila izvriuje kar motno natančno pod jamstvom. Zaloga in popravljanje koles* za vozarenje (biei/Uot.) po nizki ceni. 101 14 - r" H N N N M N N M M N N N M N čiiatnl diplom Colje 188S »—i 1683-3 Jožef Tabor tdvarna cementnih izdelkov ▼ Cel j i in na Zidanem mostu. Priporoča oastitomu občinstvu, stavbenim mojstrom ta lastiti duhovščini irkjo veliko *alog* daarfa&taefa blaga po jako nizki ceni: Cementne plošče štiri ia Sestvo-glate, gladke ia hatistijene ( Milila! Velikosti in v različnih barvah, posebno za tlake v cerkvah, dvoranah in hodnikih. Trotoar-plošče krilaet« in riia-t«, velike in tnale za pred hiše in po kolodvorih io tudi zraven spadajoči robna kamena. Dalje imam tadi v zalogi stopniee, podboje za dOrl. kameni z* pred vodnjake, konjske jasli, svtnjaka korita, ptoM« za dimnike, (miz« sa na vrte ali ntiee t napliom ali gladite). Okrogle stebre ali (falarje) velike in majhne aa cerkve, dvorane in h dnike, nagrobna kamena in kamena sa grobne krile Prevzamem tadi vse batonirunge po konjskih in govijih hlevih in po veiah po najnikji oeni. Jožef Tabor, izdtlovatelj cementnega blagm v Cel ji, Kolodvorske ulice it. 13, na Zidanem mostu, Brile it. 100. ^ * N N N N N N N N N N N N M N N Herbabny-jev pedfesfornastt-kisli apneno-železni sirup Ta let z nalvefljlfll BMfthom rabljen^ Prani jrtrupiutaplja ilai BF"kalnla ti**"?! J"""*"""!* r** '•{• d*|*«t, scejMflrtJasifa ia aMUabe^ tel* i« krapi. ŽoUso, ki j« v «r*p« t lahko si pilsiajajuftl obliki, je jako koristno »a BArelanJe krri, ra»toj>ljife {ca-forno-apnana soli, ti so v IjM, pa posebab pri alabetata otroolh pospešujejo asurefeaje koatlj Cena iteklealei je i gld. 25 kr., po peitl 20 kr. ▼•< 113 11 sa z*vtja*je. 688 >0-20 ^iottiT^EKAja Svarilo! pojavlja'o psd jednakimi ali podob-simi us« itk • to vladar po arojl NBtavl ia BToJeaa oMakn popolnoma različne od natega ofWi-ailbegi 26 let obstojaMgi pod-roafaaaeato kislega apasno-ielsiB*ga sirupa. Zahteva naj ieao- ŠgMttJ ktiplll kake pooarhdbal Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgitelt" • VlVh KaiiiHtisšii 7i ii Jfi. Zaloga tadi akoro i mti lak a mah. Vse stroje ze poljedelstvo! Vnovlfi znižane oene! TrlJerl (čistilni »troji » lito) v natančni izvršitvi. Suill-nloe za sadje ln zelenjavo. - ikropU.nlo« preti perenosparl, zboljiani »e»iav Vermo^ero*. — KUtilnioe mlini m kito, stlskalnlos (prede) M vino ln sadje različnih Mita* (te stiskalnice i m »jo skoro eno t lamino moč, kskor hidravlične (vidovodns] prsbe). - dUMrtnlM, katere m jako lahko /tonijo. po zelo zmernih cenah. - itl-Skalnloe M nm ln slamo, ter th potrebne. vaakovratne poljedelske stre}« prodni* v najboljši Uvriitvi IC. HELLER na Dunaju, II/, Prateratr&aee 49. Pred ponarejanjem ae Je poaebno treba varovati t 182 1 Zastopniki se i&iejo. 265 20-8 Največji 'zbor. / i > " n. / ; r» n N / V< • r-: m- . ic/ \ v* j i rr." \\ 1 . tšS. Jri^H 4 zlate, M »rebrnih kolajn, 80 iastsih in finalnih diplom Kwizde kornenburiki redilni prašek. Žltln(7dr. dlet. sredstvo sa konje, govedo ln otco. Bsbl ae že tokom 43 let, po največ hlevih ako iivalseio jesti, slabo prsbavlja, vzbsli ianjo mleka m da dajo iivisa ve4 nilska Cena: škatlj. 70 kr., pol škatlj. 35 kr. Pristen je le, ako ima poleg natisnjeno varstveno znamko. Dobiva se v vseli lekarnah in drogverijah. Olavna zaloga: .Franc It. Kwisda c. in k. avatr. -ogerski in rumunski 117 dvorni zalagatelj 8—4 okrožni lekarnar v Korneubnrgu pri Dnnsjn. Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega vslitenstva. XXXI. državna loterija a« clvllno-dabrodelne ■»«•■«. <7«1« dobitkov v gotovini, ra«deljenih y l48 do- 1 Jnhii.k no 150.000 kron v zlatu 160.000, 1 dobitek po 16.000 kron tThilek DO l^dT«X). 1 dobitek po 1600JH 18Č0, 1 do- I r So 3 dobitki po 1000 gld. 8000, 4 dobitki po Ji iZ 4 dobitki po 300 gld. 1800, 4 dobitki po 300 gld. ™ f doffoV po 17B gld. 1400. 14 dobitkov po 160 gld. 2100, ^dobitkov po H» gld 1800. 28 dobitkov po 76 gld. 8100 gld. II dotfkov w 60 gld 2600, 96 dobitkov po 30 gld. 2880, 60 do-hftkov S 25^1d 1260, 182 dobitkov po 20 gld. 8Š40. 684 dobitkov ™ i A M 8760 360dobitkov po 12 gld. 4800. 1360 dobitkov po § gfd gi3 S) dob po 7 gld. 4620, 4400 dob po 6 gl. 26.400. Zr a banj s so vrti naprakllolJlTO 10. JnniJa MMJ7. fcetta Eane 2 gld avst. volj. - Srečke se dob* pri oddelku za dr-lavno loterijo na Dunaji I. Riemergasse 7, v lotanjskih kolekturah, tobačnih trafikak, pri davčnih, poštnih, brxo)avnih uradih, v menjalnicah itd Igralni načrti za kupovslce zastonj. SrottS M razpe- uijajs psitnins prosto, od c. kr. lot ravnateljatva, 16o 6-4 oddelek za dri. loterijo. V svrho varnosti sb-ilnstva prod nevrednimi psnarelaaji nosim »d ssdaj nadaljs ts le sblastvsno rsgi-strovans vsrstvens znamko. Jedlno pravi Balsam (Tinctura balsamiea) is lokama pri „angelju vsrka'1 ln tovarn« oevtiAalk preparatov A. Thierry-ja v Prafradi pri Rogatec-Sl atini. Preskušan In potrjen od zdravstvenih oblastev. ■ajntareje, najprlntnaje, najraelnoje ta nnjoenaje ljudsko domsis idravllo, ki utsii prsno in platno bolesti kri v žslsdcu Itd. ter Jo vpera-kno notrsnjs In zunanjo. V znsk pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry. lokama pri „angsljn va-rlku'1. Vsak balzaiu, ki ne nosi zmaj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot Čim uenejo tem mč vrednejo ponar-dbo. Pazi naj SO tsra] vodno natančno na zelono varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponsrsjalcs in pssnomovaloo svsfoga jsdlas pravega balzama, kakor tudi prekupoo nič vrednih ponarejenih, občinstvo vsrajočih drugih balzamsv, zasledujem najstrožje ssdnijskim pstom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, saj so nsrsčl direktno in aaslovi: Vs angelja varha lekarno A. Tkierrvja v Pregradi pri Rogateo-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih »teklenic stane franko vaške avstro-ogsrsko poštne postaje 4 kron«, v Bosno in Hercegovino lit malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih sli 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se aamo proti predplačilu sli poštnemu povzetju. Pasi naj s« vedno natančno na sgorkjiao zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenioa. Adolf Thierry. lekarnar 139 20- 8 v Pregradi pri Rsgstso-Slstlni 1» SO-16