Politični ogled. Država SHS. Vladni listi so dolgo časa pripovedovali o. popolnem soglasju v PP vladi, sedaj jim je pa to zastalo in kriza v vladi je očitna. Večina radikalov ni zadovoljna s Pribičevičevci in potem prideta še oba hrvatslca uskoka dr. Su_min in dr. Drinkovič, ki vedno bolj nasprotujeta Pribičeviču ter priporočata radikalom drugačno politiko napram Hrvatonv. Beograjsko vladno glasilo »Vreme« piše: »Nesoglasja v vladi dobivajo poseben značaj, ker se nahajamo pred volitvami in ker bi bilo težko ratačišoevati vlpdno lcrizo, ako bi do nje prišlo. Ako bi se kriza omejHa samo na Šurmina in Drinkoviča, da bi ta dva izpadla iz vlade, se o tej sivari ne bi več razpravljalo in vlada bi mogla nadaljevati svoje delo za voiitve. Ce bo kriza dobila večji raznvrah in bi se pri tem pretresalo vprašanje o nadaljnjem. obstoju samostojnih demokratov v vladi sploh, kar nekateri mislijo, da bo, bi bila kriza mnogo resnejšai. Izzvala bl znaten potres v celokiipni vladi in verjetno je, da bi spremenila volilni rezultat Mnogi se nadejaio, da bi se spor Šurmina s Pribičevičem -mogel spremeniti v spor med radikali in samostojnimi demokrati. V tem slučaju bi 6amostojni demokrati izpadli iz vlade in volitve bi vodili radikalr s Šurminom in Drinkovičein brez samostojnfh demolaatov. Tudi volilno gibanje prav dobro razod&va razdvojenost v vladnih vrstah. Od 56 volilnih okrožij imajo radikali in policajdemokrati skapaj zasedenih samo 10, samostojne radikalske liste so v 36 okrožjih, 8 od teh je v 20 okrogih po dvoje, v nekaterih pa tudi po troje radikalskih kandidatnih list, ker se radikali nfeo mogli zediniti glede^ kandidatov; erve je postavljalo strankino vodstvo, drugi so se pa saini. Preganjanra hrvatskih voditeljev in zaupnikov se v^ • daljujejo in vladni krogi se bavijo z nakano, da na volŁ volilnlh lisi in škrinfic Rafličeve stranke ne postavjo. ! slučaj tega največjega nasilja bodo voditelji v Zagrel •fedali na svoje pristaše poziv, naj v Sloveniji glasujejo z. dr. Korošca, v Bosni za dr. Spaho, na Hrvatskem pa zt Ljubo Davidoviča. Nemčija. V Nemčiji se poskuša z desničarsko vlado, sestavljieno iz nacijonalistov, ljudske stranke in desničarjev centruma. Proti tej vladi so s soojalisti tudi demokrati-republikanci v ostri opoziciji, ker ne gre, da bi novo Tepublikansko Nemčijo vodili monarhisti in med njiml celo taki, kj so imeLS zveze z morilci in zarotniki. Italija. Italijanska fašistovska vlada si je terekla zaupnicor ba je bilo od cele oj>ozicije samo 33 poslancev v zbornicL NeiBšisti so prekinili vse zveze z vlado in opozicija hoče vstrajati v neizprosn«m boju, dokder se fašistovska nasilna vlada ne zruši. Besarabskb vprašanje. Kakor znaino, zahteva Rusija glede pripadnosti Besaarabije Ijudsko glasovanje ali plebiscit in po raznih vesteh že tako daleč, da bodo velesile po posredovanju ruskega zastopuika v Parizu pritisnile na Rumunijo, naj na to poV stane.