Leto«,na mm ob 4. Kjrtr»|. Stane me»cCnc L)u» »S—i ** Mmstro Din *<*"— neobremo. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knallcrra ulica Stev. 5/L Trleion 4t- >07« in «804, ponoči tudi St. «034. Rokopisi •« •*• vrača]«. Ljubljana, nedelja 80. ma|a 1928 Cena 2 Din k. tojfii : UubHana, k.«. - Teleksa K. »49« Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Potfndtekfa Maribor, Ate««an< ki) - CeQe, Aleksandrova ripoiteeai ček. zaveda t L|ob-i li 11M* - Praha £*ak» 7&.1S0J Wten,lfr. nsJiL 7 Ljubljana, 19. maja. Prihodnji teden se vrši v Beogradu, odnosno v Dubrovniku zasedanje češkoslovaško - jugoslovenske parlamentarne komisije za gospodarsko in kulturno sodelovanje obeh bratskih držav. Ta institucija je bila ustanovljena povodom obiska češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji oktobra meseca 1926. in izraža v svoji obliki in svojem programu živo voljo oben držav, / stalnem sodelovanju njunih narodnih pred-staviteljev poglabljati in izpopolnjevati politično bratstvo obeh narodov, ki je vzakor.jeuo z zavezniško pogodbo iz leta 1922. Ni ga med nami in tudi ne m^d češkoslovaškim nar,)d..m človeka, ki ne bi bil do dna duše prepričan, da sta oba naša naroda v svoji usodi navezana drug na drugega. Ccškoslova-fckn-jugosiovensko bralstvo ni le izraz sentimentalnih slovanskih tradicij in čustev, ono je posledic praktičnega Izkustva in prepričanja, da Oeškosio-vaška in Jugoslavija moicta doseči in oouvati svoje pozicije v Evropi e v najtesnejšem, nerazdružneu sodelovanju. Zato je politično zavezništvo obeh držav nekaj posebi razumijivega. To naše stalno politično zavezništvo, vkoreninjeno globoko v medsebojnem spoštovanju in medsebojni ljubezni, pa se mora notranje jačati in poglabljati s Čim tesnejšimi neposrednimi kulturnimi in gospodarskim zvezami. Ustanovitev češkoslovaško-jugoslovenske parlamentarne komisije je izraz prepričanja, da se to delo ne sme in ne more prepustiti le privatni inicijativi, temveč da so naše države kot take poklicane ga vršiti sistematično in staino. Tako ima medparlamentarna komisija Češkoslovaške in Jugoslavije dvojno veliko nalogo: Iskati praktična sredstva za poglobitev kulturnih stikov in otvoriti pota za čim ožje gospodarske odnošaje med obema državama. Reči moramo takoj, da to delo ni lahko in da dosedaj tudi ni pokazaio mnogo. uspehov. Prvo zasedanje komisije se je vršilo lani od 14. do 18. februarja v Pragi, kjer je bil proglašen lep »program kulturne zajednice češkoslovaške republike in kraljevine SHS» in kjer so bile sprejete dobro premišljene smernice za gospodarsko zbližanje rned obema državama. Od takrat je poteklo več nego leto dni, a se je dosedaj od praškega kulturnega programa še prav malo izvedlo. Na tem polju so nam Cehi gotovo daleč naprej. Oni so pokazali i več smisla i več praktičnega uspeha v delu za skupna kulturna vprašanja, dočim so pri nas in pri našem barbarskem režimu lepe praške resolucije zadele na nerazumevanje in pa celo omalovaževanje. Na tem mestu je treba podčrtati tudi obžalovanje vredno dejstvo, da se Jugoslavija in Češkoslovaška v svoji zakonodaji nič ne skušata približati druga drugi. Sistematično ustvarjanje enotnega pravnega reda je ta zbližanje dveh narodov, odnosno držav osnovnega pomena. Avstrija in Nemčija bi nam tu mogle biti vzor! Jedro češkoslovaško-jugoslovenske-ga problema pa so gospodarska vprašanja. Premnogim je izgledal in nekaterim se še danes zdi ta problem popolnoma enostaven. Zanj imajo preprosto formulo: CSR je industrijska, Jugoslavija agrarna država, druga drugo dopolnjujeta in vrata k najožji gospodarski zajednici vse tja do carinske unije »o na stežaj odprta. Nič ni bolj napačnega, kakor je ta formula. CSR je industrijska država, ali je najmanj toliko tudi agrarna država in to zelo napredna in zelo samozavestna agrarna država. Agrarni interesi so v češkoslovaški politiki v mnogem oziru odločilni. Na drugi strani smo mi v resnici agrarna država in to na žalost primitivna agrarna država. Toda napačno sodijo oni, ki menijo, da je treba podreti meje industrijske zaščite, pa bi naš poljedelec in z njim cela država doživela rešilni gospodarski podvig. Nasprotno! Princip agrarne avtarkije in konkurenca agrarno naprednejših, ceneje ter obilnejše producirajočih in v eksportu dovršeno organiziranih držav m evropskem trgu postavlja vedno nuj-neje na dnevni red naše domače eko-oomske politike problem, kako dvigniti notranjo konzumno sposobnost naroda za produkte našega poljedelstva. In tu ie pot samo ena: treba je ustvarjati ja-ke konzumne centre, treba je dvigniti ^standard of life» doma, kar zmore le obrt hi predvsem industrija, treba je 'dati jugoslovenskemu poljedelcu možnost, da se bodo proizvodi njegovih njiv, hlevov in šum na domačih tleh pretvarjali v industrijske produkte, namenjene potrebam širokih mas. Tako že vidimo glavne težkoče češkoslovaško - jugoslovenskega problema. Niti more češkoslovaška republika na široko odpreti svoje granice našim agrarnim produktom, niti moremo mi dati brezpogojno svobodno pot produktom češkoslovaške industrije. In tako ni slučajno, da niti ena važnejših točk praške ekonomske resolucije ni bila izvršena. Medparlamentarna komisija se |e< lani februarja izrekla za takojšnji za- Pospešena pogajanja z Italijo Pogajanja se vodijo istočasno v Rimu in Beogradu. -x Poslanik Bodrero se ne vrne več Beograd, 19. maja pu Kakor doznava vaš dopisnik iz tukajšnjih diplomatskih krogov, se v Beogradu in Rimu vrše pospešeno pogajanja med našo državo in Italijo. V Beogradu se vodijo razgovori med tukajšnjim italijanskim odpravnikom poslov Petruccijem in pomočnikom zunanjega ministra Bakoti-čem, v Rimu pa vodi pogajanja naš poslanik Rakič osebno z Mussolinijem in Grandijem. Razgovori v Beogradu se tičejo predvsem tehničnih stvari, v Ri- mu pa političnih in zlasti vprašanja nettunskih konvencij ter prijateljskega pakta z Italijo. Pogajanja se vodijo pospešeno z ozirom na zelo kratki rok veljavnosti prijateljskega pakta, ki je bil podaljašn med našo državo in Italijo samo za šest mesecev. Pozornost vzbuja, da pogajanja ne vodi poslanik general Bodrero, ki je dobil daljši dopust Z ozirom na to se vztrajno zatrjuje, da bo poslanik Bodrero odpoklican in premeščen. Nova pomirjevalna akcija Ace Stanojeviča Zastrupljeni odnošaji med radikali. - Aca Stanojevič bi rad pripravil g. Vukičeviča k odstopu. - Kompromisni predlogi režimovcev Beograd, 19. maia p. Četudi se Je po zadnji seji radikalskega kluba in po sprejemu znane resolucije, ki je bila sprejeta soglasno, zatrjevalo, da je prišlo med ne-zadovoljneži in vukičevičevcl do pomirje-nja, dokazujejo dogodki zadnjih dni, da se notranja borba v radikalni stranki z nezmanjšano agresivnostjo nadaljuje. Interpelacija poslanca Tomiča glede poslovanja Vukičevičev.ega sina je najboljši dokaz, da hočejo nezadovoljneži izrabiiti vsa sredstva, da omajajo položaj g. Vukičeviča in strmoglavijo njegov režim. Zanimive so verzije, da je sedaj tudi že znani radikalski prvak Aca Stanojevič, ki si je stalno prizadeval, da ohrani enotnost radikalske stranke ln pomiri razprte struje, obupal nad Vukičevičem ln se popolnoma pridružil nezadovoljnežem. Aca Stanojev.lč hoče po informacijah njegove najbližje okolice Še enkrat poskusiti, da dokaže g. Vukičeviča škodljivost njego-ve«a početja in ga prisiliti k popustljivosti. V tej zvezi komentirajo v političnih krogih njegove ponovne sestanke z Vukičevičem tekom zadnjih dni Zatrjuje se, da je Aca Stanojevič zahteval od Vukičeviča, da prizna radikalski poslanski klub in glavni odbor za vrhovni forum stranke in da mora v vseh važnih vprašanjih odločati klub, zlasti pa, kadar gre za Imenovanje ministrov. O. Vukičevič s svoje strani zahteva zase mesto prvega podpredsednika glavnega odbora, dočim prepušča predsed- niško mesto Acl Stanoleviču. Aca Stanojevič predstavlja sedaj največjo avtoriteto v radikalni stranki, vrhu tega pa računa g. Vukičevič s tem, da Aca Stanojevič ne bo kandidiral za narodnega poslanca in bi tako imel Vukičevič kot podpredsednik v stranki te v klubu odločilno besedo. Vukičevičevcl upajo, da bo na tej osnovi prišlo do sporazuma. Ker pa g. Vukičevič pri tem sporazumu Izključuje one nezadovoljneže, k! niso poslanci, vlada zlasti med pašičev.ci veliko nezadovoljstvo. Zato forsirajo pašičevci objavo memoranduma glavnega odbora. Vprašanje rekonstrukcije vlade stpjt ie vedno v ospredju zanimanja vseh političnih krogov. Zanimivo je, da vladajo tozadevno za vladnimi kulisami veliki spori med radikali in demokraiti. Eni kot drugi niso zadovoljni s sedanjo razdelitvijo poTtfeliev. Demokrati smatrajo, da jim pripadajo važnejša ministrstva, radikali pa očitajo Vu-kičeviču, da Je že itak preveč odstopil demokratom. Doslej tozad-^no še ni bil dosežen sporazum. Vesti o skorajšnji domlslfi ministra agr. reforme dr. Andriča še vedno krožijo po kuioarjih. Kot vzrok se navaja na eni strani konflikt med Andričem in Vukičevičem, ki mu zamer ja, da Je premalo odločen napram dr. Srskiču v, Bosni in Hercegovini, na drugi strani pa vzbuja njegova politika med radikalskimi poslanci lz Južne Srbije veliko nezadovoljstva Krasna proslava v čast Otonu Župančiču v Zagrebu Prvovrstni kulturni večer Slovenskega prosvetnega društva. Velike ovacije našemu poetu Zagreb, 19. maja r. Šele nedavno osnovano »Slovensko prosvetno društvo«, ki si Je stavilo za program vzdrževati in poglabljati kulturne in družabne stike med Slovenci in Hrvati je posvetilo svoio krstno svečanost proslavi 50 letnice Otona Zupančiča. Zagrebška javnost, opozorjena na Zupančičev prihod po prisrčnih pozdravnih besedah pesnika dr. Dragutina Domjaniča. ki so jih objavile vse zagrebške novine. deloma tudi s kratkimi informativnimi članki o delu slovenskega poeta. Je z velikim zanimanjem pričakovala nocojšnjo akademijo, ki se je pod pokroviteljstvom najvidnejših predstavnikov zagrebških družabnih krogov in oblasti vršila v Glasbenem zavodu. Proslava se le pričela ob 9.30 zvečer. Velika dvorana Je bila polna občinstva: Mestno občino fn odsotnega župana sta zastopala magistratni ravnatelj Carič in dr. Karlovič. Proslave so se udeležili tudi predsednik Jugoslovenske akademije znanosti dr. Gavro Manojlovlč, rektor univerze Ml-ier, armijski komandant Matič. veliki župan dr. Stopar, številni vseučiliški profesorji, pesnikovi prijatelji itd. Proslavo je otvoril Božidar Borko s sve-čanostnim govorom, ki je bil prepleten s citati iz Župančičevih pesmi, ki jih Je de-klamiTal Hinko Nučič. Za tem so na lepo okrašeni estradi pozdravili pesnika Zupančiča zastopniki Slovenskega prosvetnega društva, Pen-kluba, Društva hrvatskih književnikov, dijaškega pevskega društva »Mla dost< in slovenskih dijaških klubov na zagrebški univerzi, Hinko Nučič in dr. Ostali del programa »o absolvirali s de. klamacijami in petjem Pipa Arko>Tavčar* jeva, Vika Podgorska, Drago Zupan, Mario Šimenc, Hinko Nučič in ob klavirju Sreč* ko Kumar. Oton Zupančič je prejel mnogo cvetja in vencev, okrašenih a hrvatskimi, slovenskimi in jugoslovenskimi trobojnica« mi, ter je bil ves čaa predmet navdušenih ovacij. ključek trgovinske pogodbe. Do danes J se še niso pričeli meritorni razgovori med obema državama. Povdarila je nujnost rešitve cele vrste važnih vprašani: direktne železniške tarife, neposredna dunavska zveza, veterinarska konvencija, svoboda delavskega nameščanja, ukinitev vizumov, posebna poštna konvencija itd. Vse to ie ostalo na papirju v glavnem za to, ker je v najožjih zvezah s prvim vprašanjem, z vprašanjem, kako urediti izmenjavo produktov jugoslovenskega in češkoslovaškega gospodarstva. Medparlamentarna komisija se pred pričetkom svojega drugega zasedanja gotovo zaveda, da stoji pred silno težko nalogo, ako hoče najti praktično rešitev. V razgovoru z našim dopisnikom je dr. Kramar, ki je s češke strani glavni referent za ekonomska vprašanja, povdaril težkoče, ki se stavljajo nasproti zadovoljivi rešitvi naših medsebojnih gospodarskih odnošajev. Čas lepih resolucij je minul. Reklo bi se varati sebe samega, ako bi pozdravljali češkoslovaške parlamentarce, ki prihajajo v našo sredino, z optimističnimi napovedmi rezultatov beograjske- ga, odnosno dubrovniškega zasedanja. Navzlic temu bi bilo zelo pogrešno, podcenjevati pomen te konference. Službeni predstavniki naše vlade že več kot leto dni zaman poskušajo priti v meritorne razgovore zaradi trgovinske pogodbe in ne kot očitek, temveč kot prosto konstatacijo povdarja-mo, da je v tem oziru Češkoslovaška mnogo pasivnejša od Jugoslavije. Službeni vladni predstavniki se morajo držati instrukcij, ki jih dobivajo od svojih vlad, in okvir njihovih razgovorov je sitrogo določen. Naši parlamentarci pa se bodo smeli in morali svobodno razgovarjati in bodo mogli uporabljati vse argumente in iskati vsako pot, ki vodi h končnemu ciiju. Da je treba priti med obema državama do intimnejših gospodarskih odnošajev, to ni predmet diskusije; predmet razprav je, kiako najti navzlic težavam praktična sredstva, da se temu cilju vsaj čim najhitreje približamo, če ga že na prvi mah doseči ne moremo. In v tem smislu bo sedanja medparlamentarna konferenca, kakor čvrsto upamo, ipak donesla važnih in koristnih rezultatov. Zakonodajni odbor Je definitivno sprejel novi zakon o sodnikih Lepi uspehi posl. dr. Žerjava. — Sodni inšpektorji — Delovni program zakonodajnega odbora Beograd, 19. maja r. V zakonodajnem odboru je bil danes po kratki razpravi o nekaterih tekom prejšnjih razprav rezerviranih členov v končni stilizaciii definitivno sprejet zakon o sodnikih. Kakor le bilo pričakovati, je vladna večina večino rezerviranih členov sprejela v prvotni stilizaciii in pristala le na nekatere predloge opozicije, katerim se že ni mogla na noben način izogniti. Zastopnik vlad«, načelnik ministrstva pravde Nestorovlč Je zahteval naj se rezervirani člen 75. sploh črta. ker da vsebujejo enake določbe že prehodne odredbe. Vladna večina Je na to pristala in je bil ta člen črtan. Člen 78. je bil sprejet brez spremembe. Daljša debata se ie razvila pri čl. 79. Končno Je bilo osvojeno stališče, da ss bodo začasno novi kasaciiski sodniki imenovali na podlagi volitev. Izvršenih s strani poedinih edlnic nove kasaclje, tako da bodo sodniki kasacij enega pravnega področja voljeni samo iz tega področja. Glede Imenovanja sodnih inšpektorjev 1» minister pravde osvojil predlog dr. Žerjava število inšpektorjev Je reducirano od prvotno predvidenih 70 na 5 Za inšpektorje bodo imenovani le najboljše kvalificirani sodniki z najmanj 15 leti sodniške službe. Pri razpravi o prehodnih odredbah »e Jb poslanec dr. Žerjav toplo zavzel za on® sodnike, ki zavzemajo višji položaj, a so usdužbenl pri nižjih sodiščih in bi bili z uveljavljenjem novega zakona nekako de-giediTani ln prikrajšani pri svojih prejemkih V utemeljevanju svojega predloga jo poslanec dr. Žerjav naglašal. da Imamo v Sloveniji in Dalmaciji višje sodne svetnike, ki so bili imenovani po 25 letnem službovanju ali v znak priznanja za vestno slul-bovanje. Dr. Žerjav Je zahteval naj se v zakon sprejme določba, da ostanek) že pridobljene pravice neokrnjene in da bodo vsi sodniki tudi v bodoče prejemali iste plača in doklade, ki jih imajo sedal. Minister pravde Je na to pristal ta Je bil predlog dr. Žerjava soglasno sprejet. Pri končnem glasov&nfn Je bM zakon o sodnikih z večino glasov sprejet hi seja nato zaključena. Prihodnja seia zakonodajnega odbora je sklicana za torek 22. t m. popoldne. Na dnevni red pride zakon o državljanstvu. Istega dne se sestane tudi sekcija zakonodajnega odbora, ki razpravlja o zakonu o državnih pravdnikih. Ko bo zakonodajni odbor končal razpravo o državljanskem zakonu, pride na vrsto zakon o odvetnikih. Na predvečer volitev v Nemčiji Volilna agitacija je včeraj dosegla vrhunec, vendar je bila zelo - Krvavi spopadi med nacijonalisti in komunisti ▼ Hamburgu zmerna. Berlin, 10. mala «. Volilna agitacija za Jutrišnje volitve se mora v primeru z agitacijo pri zadnjih volitvah označiti kot zelo zmerna. Le notranje mesto je poplavljeno z letaki. Mnogo avtomobilov, šviga po cestah ln brezforojne godbe korakajo po ulicah, vendar pa se občinstvo ne zanima preveč za agitacijo. Volilna agitacija Je do sedaj potekla brez posebnih incidentov, ako se Izvzame Incident v Hamburgu. Značilno je, da Je borza, ki je zelo občutljiva za politične dogodke, na predvečer volitev priredila hause. Prevladuje mnenje, da volitve v, najvadinejših odločilnih vprašanjih, tako glede resrubHkamske državne oblike in glede nadaljevanja sedanje zunanje politike ne bodo prinesle nobene izpremembe. Berlin, 19. maja (be.) Na predvečer dr-žavnozlborskih volitev vlada kljub živahni agitaciji popolen mir. Le v Hamburgu je prišlo do demonstracij, ki so dovedle do težkih Izgredov. Hamburg, 19. maja d. V noči od četrtka na petek je prišlo v Hamburg-Barmbeku med nacijonalisti in komunisti do streljanja. Ena oseba je bila ubita, 7 pa je več ali manj težko ranjenih. Vzroki tega spopada še niso znani. O poteku spopada se je daznalo naslednje: prv.i strel je padel z voza, ki so ga komunisti v svrho propagande vozili skozi mesto. Strel je ubii moža v restavraciji, kjer se je ravnokar vršilo zborovanje nacionalistov. Nastala je velika panika. Kakor se govori, je policijski uradnik, ki je prisostvoval zborovanju, prihitel na cesto, ter pričel streljati na voz komunistov. Pet komunistov Je bilo ranjenih, med njimi 3 težko in 2 lahko. Policijski uradnik je bil aretiran. Na drugem kraju mesta je bil neki kovač s strelom r glavo težko ranjen ter Je podlegel svoji poškodbi. Kot storilec je bil aretiran 20-letrni nacijonallst Jerhold, ki trdi, da je streljal v samocbrairfbi. Kombinacije o pomenu obiska dr. Beneša v Mednarodni politični krogi pripisujejo dr. Beneševim razgovorom veliko važnost. — Po praških vesteh pa je njegov poset v Berlinu zgolj zasebnega značaja Praga, 19. maja. (pr.) Vsi listi obširno komentirajo obisk češkoslovaškega zuna* njega ministra dr. Beneša v Berlinu in po-vdarjajo veliko važnost tega obiska, ki bo poglobil prijateljske odnošaje med Nem. čijo in Češkoslovaško in omogočil nadalje« vanje dosedanje mirovne politike. Vse kom binacije inozemskih časopisov, da hoče dr. Beneš s svojim obiskom v Berlinu pripra« viti gospodarsko federacijo centralne Ev* rope, kateri naj bi pristopila tudi Madžar* ska na podlagi male spremembe državnih mej, so popolnoma brez vsake podlage. Istotako ne odgovarja dejstvom trditev, da skuša Češkoslovaška ustvariti v centralni Evropi protiutež proti italijanskim aspira* cijam. Berlin, 19. maj*, s. Brvanj« češkoslova. škega zunanjega ministra v Berlinu je pred vsem zasebnega značaja. V ponedeljek bo dr. Beneš imel razgovore z državnim taj« Dr. Kramar v Beogradu Beograd, 19. maja p. Tekom dneva sta bila zastopnika češkoslovaških parlamentarcev dir. Kramaf in dr. Uhlif v Beogradu povsod prisrčno sprejeta. Popoldne sta posetila Ljubo Davidoviča, Svetozarja Pribičeviča, dr. Korošca in ob 6. zvečer predsednika vlade Veljo Vukičeviča. Nocoj sta odpotovala v Su-botico poslanca g. Vitoer in dr. Behmen, da počakata na ostale člane češkoslovaške parlamentarne delegacije, ki dospejo v Beograd jutri ob 17.35. Beograd, 19. maja p. Češkoslovaški parlamentarec dir. Kramaf je bi! pri predsedniku vlade Veiju Vukičeviču in nato pri zunanjem ministru dr. Voji Morinkoviču do 8. zvečer. Odhajajoč iz predsedništva vlade j« dr. Kramaf izjavil vašemu dopisniku, da je iznena-den nad prisrčnim sprejemom, ki ga je doživel. Dr. Kramaf polaga posebne nade na delo parlamentarnih delegacij, ki bodo ustvarile atmosfero za mnogo večja dela in v prvi vrsti za zaključi- nikom dr. Schubertom, ki namesto obolele« ga dr. Stresemanna vodi zunanje posle. No« coj bo posetil podjetje «Ufa», jutri pa bo napravil izlet v Potsdam. Dr. Beneš je gost nemške vlade. Praga, 19. maja. s, K pose tu nmanjega ministra dr. Beneša v Berlinu piše ofici« jozna .Češkoslovenska republika* Med nami in Nemčijo vlada dobro sosed« no razmerje. Med obema državama ni no* benega spora. Dr. Benešu ni potrebno pri« pravljati nove kombinacije ali se o takih pogajati. Njemu ni potrebno prositi za po« sredovanje z Madžarsko. Mi nimamo niča« sar nuditi Madžarski razven dobrega nasve« ta, naj opusti svoje bedaste iluzije gled« vzpostavitve stare Madžarske. Dr. BeneS se ne bo pogajal niti glede tako zvane po* dunavske federacije, čeprav ima naravno interes na gospodarskem sodelovanju sred« njeevropskih držav. itev trgovinske pogodbe, o kater! se bo«. do pričela pogajanja v drugi pofovicj junija v Pragi. Amundsen proti Nobilu Kodanj, 19. maja g. Na izjavo generalk Nobila, da v bližini Ljeninovega ozemlja ni našel drugega ozemlja, Je Amundsen podai protiizjavo, v kateri trdi, da se tamkaj nahaja celina. On sam Je pri svoji polarskl ekspediciji potoval s sankami po tem ozemlju ter je tam zbral tudi razne vrste kamenja. Na istem otoku Je bil tudi ruski kapetan VilčevskI, ki je z dvema spremljevalcema izvršil kartografska merlenja. Tudi dejstvo, da je general Noblle na svojem poletu v teh krajih videl odprto morje, je dokaz, da mora biti v bližini Lieninovega ozemlja otok, ker sicer v polarnem morju ne bi bilo odprto morje. Praga, 19. maja. s. Kombinirano moStvo Sparta*Slavija je danes zasluženo zmagalo nad angleškimi profesionalci Blackburn Rovers z 2 : 0 (2 : 0). Oba gola je zabil PuS. Dunaj, 19. maja. s. V finalni pokalni tek« mi je zmagala Admira nad WAC z 2 : 1 C2 i IX Še o škandalu z orožmsldmi penajonisti Kleroradikalni režim ne respektira niti zakonov, niti razsodb Državnega sveta Od potriJeo« »trani nam pišejo: V >Jutru< ste povodom nezaslišanega škandala, ki m Je odigral v finančnem odboru Narodne skupščine, ko so klerikalci, radikali in demokrati upropastili dr. Kra-merjev predlog glede draginjskih doklad za upokojene orožnike, dobro podčrtali zakono-lomni način, kako je Vukičevidev hegemoni-stični režim goljufal državne penzioniste za že pridobljene pravice. Da se Škandal še bolj spozna, naj navedemo Se nekaj podrobnosti, kaj se je zgodilo, ko je cakrat Državni svet (30. novembral926) razsodil, da pripadajo upokojenim orožnikom draginjske doklade, kakor vsem drugim državnim upokojencem. Kakor znano, je Vukiterideva vlada a Senom 164. finančnega zakona za leto 1927/28 izigrala sodbo Državnega sveta, češ da pen-zioniranim orožnikom ne gredo doklade po uredbi z dne 8. okt. 1924 Državni svet se ie nato postavil na stališče, da finančni zakon lahko nekaj odredi za bodoče, vendar pa nima retroaktivne moči in ne more vpokoje-nim orožnikom vzeti ie pridobljenih pravic. Državni svet je zato izdal tako zvani akt na temelju ČL 43 zakona o Državnem svetu in upravnih sodiščih. Te pravne akte (103 po Številu) je izdal Državni svet dne 8. februarja 1928. V teh aktih ugotavlja Državni »vet sledeča dejstva: 1. Da je Državni svet storil 29. novembra 1926 sklep, s katerim je bilo razsojeno, da imajo tudi vpokojeni orožuiki v smislu čl. 27. zakona o orožniškem pokojninskem fondu pravico do draginjskih doklad v smislu sklepa ministrskega sveta z dne 8. oktobra 1924. 2. Da so bile razsodbe Državnega sveta dostavljene finančnemu ministrstvu glasom ebspedicijske knjige Državnega sveta dne 21. decembra 1926. 3. Da je z ozirom na to državni svet • pismom z dne 8. oktobra 1927 zahteval od ministra financ obvestila o razlogih, zakaj ta razsodba ni bila izvršena v zakonitem roku. Ministrstvo financ r.a to pismo Državnega ■veta v predpisanem roku ni odgovorilo. 4. Da se imajo določbe čl. 164 finančnega zakona za leto 1927/28, ki spreminjajo predpise o draginjskih dokladah za orožniške upokojence izvajati šele od 1. aprila 1927, to je od dneva, ko je stopil ta zakon v veljavo. 5. Da je vsled tega postopanja finančnega ministrstva nastopil slučaj neizvršitve razsodbe Državnega sveta predviden v ČL 43 zakona o Državnem svetu in upravnih sodiščih. Z ozirom na to in na podlagi čl. 47 zakona o Državnem svetu in upravnih sodiščih odreja Državni svet, da blagajna delegacije ministrstva financ v Ljubljani izp'ača vsem tožiteljem razlike draginjskih doklad med onimi, ki so iih taktično sprejeli in onimi, ki jim pristojajo v smislu sklepa mnistrske-ga sveta z dne 8. oktobra 1924 in to za dobo od 8. oktobra 1924 do 1. aprila 1927. Ta sklep Državnega sveta je bil dostavljen tožiteljem, finančnemu ministru, generalni direkciji državnega računovodstva in glavni kcntroIL Volitve v Nemčiji Današnja nedelja je veliki volilni dan v Nemčiji. Izvolil se bo ne samo državni zbor, marveč tudi deželni zbori na Pruskem, Bavarskem in Wirtember-škem. Pričakovati je, da bo izmed 40 milijonov volilnih upravičencev giasovalo vsaj toliko kot pri zadnjih volitvah 7. decembra 1924., t. j. vsaj 30 milijonov. V Nemčiji ima volilno pravico vsak državljan obeh spolov, ki je dopolnil 20 let. Izvoljiv pa je vsak državljan ali državljanka, ki je prekoračil 25. leto. Vsa Nemčija se deli na 35 voiilnih okrožij. "V teh okrožjih se vrše volitve po listah, a mandati se razdele po čistem proporcu. Število poslancev nemškega Reichstaga ni določeno vnaprej, marveč je odvisno od večje ali manjše udeležbe pri volitvah. Mandat dobi stranka, ki je zbrala v enem okrožju vsaj 60.000 glasov. Da ne bi šli v zgubo ostanki Izmed količnika 60.000, se seštejejo ostanki ene in iste stranke v več sosednih okrožjih in stranka dobi toliko naknadnih mandatov, kolikorkrat po 60.000 znašajo sešteti ostanki. Pa tudi po tej operaciji še ostanejo neuporabljeni glasovi. Ti se seštejejo za celokupno ozemlje Nemčije in «državna lista« sleherne stranke dobi še toliko mandatov, kolikorkrat po 60.000 znašajo njeni zadnji ostanki. Če po končni operaciji vendarle še ostane vsaj 30.000 glasov, dobi Stranka še en naknadni mandat. Da pa te odredbe ne bi pospeševale ustanavljanja malih strančic, določa volilni zakon, da ne more dobiti posamezna stranka na »državni listi« več mandatov, kot jih je prejela v posameznih okrožjih. Potemtakem ne dobi na državni listi mandata nobena stranka, ki ni dosegla v kakem okrožju vsaj 60.000 glasov. Pri sedanjih volitvah je postavilo kandidatne liste 31 strank in strančic. Nekatere med njimi imajo prav šaljiva imena in zelo dovtipno sestavo, kakor n. pr. stranka za zaščito samcev, ali pa kar tri stranke za novo revalorizacijo. Nekje kandidira kar cela družina, ki je zbrala podpise med žlahto. Za dosego mandatov pa pride v poštev le 10 do 12 strank, predvsem one, ki so bile zastopane v razpuščenem parlamentu. Pri zadnjih volitvah v Reichstag 7. decembra 1924. je bilo izvoljenih 493 poslancev, in sicer so dobili soctiaini demokratje 7.788.250 glasov in 131 poslancev; nemški naciionalci 6.122.255 glasov in 110 poslancev: katoliški centrom 4,061.593 glasov in 67 poslancev; Stresemannova ljudska stranka 3,017 tisoč 132 glasov in 51 poslancev; komunisti 2,679.000 glasov in 45 poslan- Ta akt Državnega »veta, M predstavlja neke vrste izvršno naredbo najvišjega sodišča v državi, je bil koncem marca letošnjega leta dostavljen finančni delegaciji v Ljubljani, da izplača prisojeno razliko vsem tožiteljem. Ljubljanska finančna delegacija je ta predlog odstopila komandi 8. žandar-merijskega polka v Ljubljani, ki pa ga je poslal komandi celokupne žandarmerije v Beogradu s prošnjo za otvoritev potrebnih kreditov. Kljub tej popolnoma jasni razsodbi Državnega sveta pa finančno ministrstvo še vedno vztraja na svojem prvotnem stališču in noče dovoliti zadevnih kreditov ia izplačilo dolžnih doklad. Na ta način je postala razsodba Državnega sveta neizvršljiva. To postopanje finančnega ministra seveda ni ie slučajno, marveč popolnoma odgovarja duhu sedanjega režima, ki ne respektira niti zakonov, niti razsodb Državnega sveta Tako so orožniški upokojenci moralno zmagali. materijelno pa so ravno tam, kjer 90 bili poprej. Nečuveno postopanje, ki pomeni brezprimeren škandal, je izzvalo v vseh resnih političnih krogih najostrejšo obsodbo KDK bo ne le v obrambo pravic najsiromaš-nejših upokojencev naše države, marveč tudi v dokaz, da smo vendarle še pravna država podvzela najodločnejše korake v Narodni skupščini. Ta afera bo posebno našim klerikalcem v večno sramoto. Pred ponovno razpravo v Narodni skupščini Beograd, 17. maja. i. KDK Je vložila v Narodni skupščini t ozirom na zakonski predlog posl Kramerja, ki je bil v seji finančnega odbora od večine in vlade odklonjen, naslednje oddvojeno mišljenje: Narodni skupščini! S predlogom večine, ki je odklonila zakonski predlog nar. poslanca dr. A. Kramerja o draginjskih dokladah za državne uslužbence, vpokojene po zakonn o orožniškem pokojninskem fondu, mi ne soglašamo. Večina je s tem prevzela odgovornost za uprav škandalozno postopanje vlade napram siromašnim vpokojencem. ki so pošteno služili državi. Jasno je za vsakogar, ki objektivno motri ta slučaj, kar je tudi z velikim številom razsodb državnega sveta dognano, da je bila od dne uveljavljenja uredbe ministrskega sveta DR br. 107 201 od 8. oktobra 1. 1924 dolžnost finančne uprave da prizna tudi tej skupini vpokojencem doklade po tej uredbi. S tihotapskim vstavi je njem čl. 164 v finančni zakon za I. 1927/28 se ni mogla ukiniti za nazaj že dosežena pravica. Prazen je izgovor ministra financ, ki pravi, da bi se morala predlagati izpre-memba zakona o orožniškem pokojninskem fondu z dne 1. aprila 1. 1922. Stilizacija, ki jo je predlagal nar. poslanec dr Kramer. je popolnoma jasna. In Če sta fe hoteli vlada in njena večina nelcaj izpremeniti, ne bi smeli tega zakonskega načrta odbiti v načelu. Zato predlagamo, naj Narodna skupščina zakonski predlog nar. poslanca dr. Kramerja ^sprejme v načelu in poedinostih. Za poročevalca manjšine smo določili nar. poslanca dr. Gr. Žerjava. cev; demokrati 1,902.646 glasov, 32 mandatov; gospodarsko združenje 21 poslancev; bavarska ljudska stranka 19 poslancev; Volkische in nacijonalni so-cijaiisti 891.676 glasov in 15 poslancev ter 2 dijaka. Ce primerjamo volilni izid z dne 7. decembra 1924. s predzadnjimi volitvami, ki so se vršile 4. maja istega leta, ugotovimo, da so največ napredovali socijainl demokratje, in sicer za 31 mandatov. Napredovali so deloma tudi nemški nacijonalci za 4 mandate. Nazadovali pa so komunisti, ki so zgubili 1 milijon glasov in 17 mandatov ter nemški fašisti, ki so izgubili celih 17 mandatov in več kot polovico glasov Delati napovedi za današnje volitve je odveč in tudi nemogoče. Ce sc razne lokalne volitve zadnjih mesecev tolmačile resnično razpoloženje nemškega naroda, potem bi bilo pričakovati precejšnjega napredka levice, predvsem socijalne demokracije. Vendar je popolnoma negotovo, kam se bo tokrat odločila množica omahujočih elementov, ki odloči navadno izid, in zlasti, kako bo glasovalo 5 milijonov novih volilcev. Glavna pozornost velja socijalni demokraciji. Če se ta znatno okrepi, kakor mnogi upajo, se brez nje ne bo dalo več vladati v Nemčiji. Nacijonalci bodo vrženi od krmila in na površje pride tako zvana »velika koalicija* (so-cijalisti. demokratje, centrum, ljudska stranka dr. Stresemanna in bavarska ljudska stranka), ki bo utrdila nemško republiko in omogočila nemoteno nadaljevanje mirovne zunanje politike. Centrum in stresemannovci so, kakor se zdi, pripravljeni zapustiti nacijonal-ce in skleniti «ve!iko koalicijo« s soci-jalno demokracijo. Da pa se bodo tudi resnično odločili k temu, zlasti za soci-jalno zelo konservativno ljudsko stranko, bo moral biti napredek soci.iaiistov znaten. Od 131 bodo morali narasti na 150 mandatov, srednje stranke pa bi morale vsaj obdržati svoje sedanje pozicije. Tako bi se ustvaril močan vladni blok 300 poslancev, če pa se to pričakovanje ne izpolni, obstoji nevarnost, da se klerikalci in ljudska stranka končno vendarle še vrnejo v >b-em zastopnikov veleposestva in nacionalnega šovinizma. Ali se zgodi eno ali drugo, nato bodo odgovorile današnje volitve. Stabilizacija dinarja v odločilnem stadiju Povratek generalnega direktorja Narodne banke iz Pariza in Londona. — Že izdelani stabilizacijski načrt bo treba na željo angleških finančnikov spremeniti Beograd, 19. maja. p. Danes opoldne se je vrnil v Beograd generalni direktor Narodne banke dr. Dragr>""b Nova k o vid, ki je bil po*lan od vlade v Pariz in London zaradi stabilizacije dinarja. V Pariz je bil odposlan zaradi proučitve načina stabilizacije, v London pa, da doseže o tem sporazum s skupino bankirjev, ki nam daje posojilo. Dr. Nova-kovič je nocoj prišel v predsedništvo vlade, kjer je ministrskemu predsedniku Velji VukiČevidu. zunanjemu ministru dr. Voji Markovidu in ministru dr. Spahu kot namestniku finančnega ministra poročal o uspehu svojega potovanja. Vašemu dopisniku je dr. Novakovid izjavil, da je bilo nje- govo potovanje izključno v zvezi ■ vprala- njem stabilzacije dinarja ln da ni imelo nobene zveze z najetjem posojila. Naglašal je, da bo naša država izvedla stabilizacijo dinarja, kakor so jo izvedle druge države. Baje bo tudi Francija izvedla zakonito stabilizacijo svojega franka in sioer po mnenju dr. Novakovida v dveh mesecih. Dr. Novakovid je razen tega izjavil, da je k našemu prvotnemu načrtu, ki ga je izdelala vlada, skupina finančnikov predlagala izpremembe, o čemer se sedaj vrše razgovori. Ker je stvar šele v teku, ne more o tem več povedati Vedno večji nered na Kitajskem Južno-kitajske čete zmagovito ponci groze z najostrejšimi rep izgredi proti London, 19. maja. »Daily Telegraf« javlja iz Pekinga: V mestu je precej mirno. V noči na petek je bilo ustreljenih 16 dijakov. Polo-igrišče poleg poslan iškega dela mesta se uporablja sedaj za letališče japonskih letal. Šanghai, 19. maja. 1. Japonske oblasti so prepričane, da demoralizirane severne čete ne bodo mogle držati Pekinga in Tientsina proti resnim napadom nacijonalistov. Ako se bodo severne čete umaknile proti Mandžuriji, jih nameravajo Japonci razorožiti ▼ Šanghai-Kfamu. Šanghai, 19 maja. (10.) Kljub delnemu uspehu severnih kitajskih čet pri Paotingfu je moralno razpoloženje severnih kitajskih čet tako padlo, da ne bodo mogli braniti črto Peking-Tientsin proti vedno močnejšim napadom južnih kitajskih čet. Ako se umaknejo severne kitajske čete proti severu, jih Vsak« dam« m gospod takoj 1 nošenjem Sala-od dr Balloiritta. Beril« elegantni ritki nes dopoldne izročil ameriškemu poslani* ku angleški odgovor na ameriško noto g le* de protivojnega pakta. London. 19. maja. s. Angleški odgovor na ameriško noto se posebno ozira na fran» coske pridržke. Nota izjavlja, da ne obsto« jajo med ameriškim in francoskim stali« ščem posebne razlike. Čl. 1. ameriškega na« črta določa možnost samoobrambe tako, da izprememba tega člena ni potTebna. Anglija sprejme ta pakt pod pogojem, da bo kršitev pogodbe od ene stranke osvo* hodila ostale stranke od vseh obveznosti0 proti kršitelju. Anglija smatra dalje spošto« vanje obveznosti, ki izvirajo n statuta Oru* štva narodov in iz iocarnskih pogodb za načelno podlago. V noti se dalje zagotav« tja, da je Anglija pripravljena sodelovati 7, Ameriko, da bi prišlo do te pogodbe. Rusija za zb*i5anie z Nemčijo in Ameriko Berlin, 19. maja (be) Dopisnik lista »Deutsche »Allgememe Zeitung« piše, da upajo ruski politični krogi v Moskvi, da pride do izboljšanja političnih odnošalev med Rusijo Nemčijo in ameriškimi Zediienimi državami, posebno zaradi tega, ker so ameriške Zedinjene države zelo razočarane nad Japonsko ln angleško politiko na Kitajskem Sovjetsko časopisje povdarla posebno dejstvo, da ameriški gospodarski interesi v Ru siji vedno boli naraščalo in spremlja s posebno simpatijo vedno boli množeče se znake nemško-ameriškega priiatelistva. Časopisje z obžalovaniem komentira donešjd oroces proti nemškim inženjeTiem in povdarla, da je prišlo do tega procesa v zelo neprimernem trenutku Proces proti nemškim inženjerjem Moskva, 19. maja. (be.) Otvoritvi razprave proti inženjerjem v doneškem ozemlju je prisostvoval včeraj tudi nemški poslanik in več Članov poslaništva. Sodišče je razen dveh odklonilo vse razbremenjevalne priče. Berlin, 19. maja. (be.) Kakor se poroča, sta dva branitelja v doneškem procesu znorela. Branitelji so zahtevali, naj se pripusti važna priča Subjoena. Predsednik sodišča Krilenko je pripustil samo štiri priče in odklonil Subjoeno, Bleymana, Koesterja in druge nemške priče. Razprava se bo vršila pri zaprtih vratih. Preiskava o nesreči v tržaški Inki Trst, 19. maj* o. Mornarji parofta »Val«, r katerega Je sooči zavozil norve&ki parnik »Frey« in ga potopil, so danes popoldne zapustili bolnico razven kuharja Pavla Graška iz Paža v Dalmaciji, ki Je bil že prej bolan tn ki se Je le s težavo rešil, ko se je parniik potapljal. Na pristaniškem poveljstvu sta bila zvečer zaslišana poveljnika obeh ladij, da se ugotovi, kdo Je zakrivil nesrečo. Izid preiskave dosedaj še ni znan. prodirajo proti Pekingn. — Ja-resalijami, če ne bodo prenehali Japoncem bodo Japonci pri Cangkvanu prestregli ln razorožili. Japonski glavni stan je pripravljen sodelovati z inozemskimi vojaškimi oblastmi v vsej Kitajski, ne bo pa trpel nika-kega vmešavanja v mandžurske politične zadeve. Šanghai, 19. maja. (be.) Južnokitajske čete zmagujejo na celi fronti in prodirajo ne-vzdržema proti severu. V vseh trgovskih središčih južne Kitajske se sistematično izvaja protijaponski bajkot Japonski konzul v Šanghaju je predložil nankingškemu zunanjemu ministru noto, v kateri izjavlja, da bo v slučaju izgredov proti Japoncem nastopila japonska vlada v Mandžuriji s vso odločnostjo v varstvo japonskih interesov. Tokio, 19. maja. (ri.) Kakor poročajo Časopisi, je japonska vlada poslala vsem vladam fotografije, ki kažejo mučenje japonskih državljanov v Tsinanfu. »Razbitje Jugoslavije v letu 1978." Trst. 19. nrajnlka Tukajšnje glavno glasilo fašistične stranke »II Popolo di Trieste« Je obiavil pod naslovom »Prorokba o letu 1978.. ki se nanaša tudi na Trst«, naslednjo zanimivo iz-mišljotinico, ki pa seveda, kakor vse, kar Je v zvezi z našo državo, ni nič drugega, ko brca, kakor si Jih privoščita fašistični tisk ob vsaki priliki proti naši, Italijanom tako mrzki državi. »11 Popolo di Trieste« namreč Javlja: »Paul Morand — kdo ie ta Paul Morand seveda »Popolo« ne pove — objavlja v pariškem »Candide« pod naslovom »1978, Choses Prčvues< nekatere zanimive prerokbe o bodočnosti raznih narodov v roku petdesetih let. Kar se tiče Italiie pravi: Vidim fašistično Italijo kot gospodarico vzhodnega Sredozemskega morja Štela bo nad 85 milijonov prebivalcev. Imela bo vojno mornarico, ki bo druga v Evropi, ln si bo ohranila trgovinsko mornarico, ki bo tretja na vsem svetu. Egipt. Sirija. Albanija in ves Balkan, vse to bo pod njenim političnim vplivom in nieno trgovinsko pene-tracijo. Na podlagi carinskih pogodb z osrednjo Evropo, postane Trst zopet velika svobodna luka za izvoz. Volne s Francijo ne bo. Razdrtje Jugoslaviie ...« Lepo vse to; toda vprašal bi človek edi-nole to, koliko je dobil ta Paul Morand za svojo prorokbo iz — tajnega fonda za italijansko propagando v inozemstvu?! Lep oblastni odbor Vranje. 19. maja. r. Oblastna skupščina je včeraj po burni debati ugotovila s 17 proti 2 glasovoma, da je oblastni odbor sistematično zlorabljal svojo oblast ter nepošteno ravnal z oblastnim denarjem. Radi tega ie skenila, da se vsi oblastni odborniki izročijo sodišču rai zlorabe uradne oblasti in goljufije. Slovenski dijaki pridejo pred posebno sodišče Rim, 19. maja g. Slovenski dijaki, ki k Ml! aretirani zaradi incidenta v Škocijanu pri Trstu, bodo na podlagi obstoječih predpisov postavljeni pred posebno fašistično sodišče. Jadranska avtomobilska dirka Split, 19. maja. n. Sekcija avtomobilske* ga kluba je sklenila, da priredi vsako leto jadransko avtomobilsko dirko. Letošnja av* tomobilska dirka se bo vršila 15. julija. Slovanski institut v Pragi Praga, 19. maja. (pr.) Ministrski svet je odobril pravila slovanskega instituta v Pragi. Včeraj se je vršil ustanovni zbor te institucije, na katerem je bil izvoljen predsednikom instituta prof. Niederle. Dr. Stresemann na potn okrevanja Beril«, 19. maja (be.) Zdravstveno stanje nem-fktga zunanjega ministra se Je toliko izboljSalo, da odpadejo nadalijni zdravniški bu letini. Sanacija EvTope Ženeva, 19- maja s. Gospodarski svet DrnStva narodov je danes zaključil svoje prvo zasedanje ter Je iz gotovi! svoje poročalo na Društvo narodov, ki naglaša, da se more od leta 1926 najprej na vseh gospodarskih poljih Evrope ugotoviti nekako izboljšanje. Woldemaras potuje v London Berlin, 19. maja z• Litovski ministrski predsednik in zunanji minister Woldemaras Je danes dopoldne dospel v Berlin, odkoder bo odpotoval v London. Tam bo razpravljal s Chamberlaonom o vprašanjih litovske zunanje politike, zlasti sle de odnoiajev med Poljsko in Litovsko. Letalska konvencija med Italijo in Avstrijo Dana*, 19. maja (du.) Med ItaS$o hi nemtt« Avstrijo Je bik sklenjena letalska konvencija, ki predvideva med drugim dnevno letalsko progo med Berlinom, Dunajem, Benetkami in Rimom. Potovanje ia Berlina v Rim bo trajalo U nr. Uvedena bo tudi direktna letalska zveza med Milanom ki Monakovem, ki bo Ha preko avstrijskega ozemlj*. Pod kakšnimi pogoji dobi danes učitelj nadučiteljsko mesto? Pod tem naslovom je »Jutro« 31. Januarja 1910. priobčilo notico, ki se glasi: Župniki pošiljajo oa učitelje, ki te potegujejo za kako nadučiteljsko mesto, pismo take-le vsebine: Spoštovani gospod učitelji Kakor sem Izvedel prosite za nadučiteljsko mesto v našem kraju. O Vašem političnem prepričanju se ne čujejo ravno pohvalne iziave. Ker moram čuvati interes ljudstva. Vam moram odkrito povedati, da dobite zaprošeno učno mesto le pod sledečimi pogoji: 1. Da se za krajevne sociialne razmer« in zadeve sploh ne bodete britalL 2. Da torej pod temi pogoji ne bodete «0 delovali pri nobenem društva, ki bi nasprotovalo mojemu delu 3. Da se tudi sami ne bodete udeleževali prireditev, ki bi se mi zdele nasprotne mojim načelom. 4. Da sploh ne bodete občevali z onimi ljudmi v kraju, ki so meni nasprotni. 5. Da ne bodete naročeni na časopise, ki so nasprotni našemu duhu. 6. Da tudi v šoli ne bodete ukrepali kal. kar bi mi ne bilo po volji 7. Da bodete redno zahajali v cerkev ln se udeleževali tudi popoldanske službe božje. Ce ste voljni sprejeti tu navedene po*dovskega vgamašenca do splitskega novodobaša. Dva teh naših dobrih tovarišev, našega Steva iz Sarajeva in ravno tako našega splitskega Vinka, že krije hladna naša žemljica, ki nam je tedaj dala im dajala toliko lepega in dobrega. Ali Cisti osvežuje, desinficira želodec in creva bila nemogoča, ali da bi zašla v življensko nevarnost. V Sloveniji in Dalmaciji sva s cestami kar zadovoljna. Na Hrvatskem je nekaj slabše, posebno slabe pa so okrog Beograda. Toda potovanje je tudi tam mogoče. Prirodne lepote vaše države so bajne. Ko sva potovala po Dalmaciji, sva se divila prekrasnim predelom, ki nudijo vedno nove, interesantne lepote. Niti minuta ne mine brez nove slike, brez novega motiva. Na Hrvatskem sva se čudila Plitvič-kim jezerom, a danes sva z Bleda prispela v Ljubljano in se zdaj vobče nimava čuditi ničemer več. Vaša dežela je prekrasna, mnogo bolj pestra kakor Italija. Skratka: iz Jugoslavije odnašava najlepše vtise z vsega dosedanjega potovanja . . . Medtem, ko se je gdč. Wurmbova zabavala s sočno oranžo, je njen oče istotako navdušeno opisoval svoje vtise o Jugoslaviji. V prid naši tujsko-arometni propagandi je že napisal posebno brošuro z naslovom: 14 dni po Jugoslaviji. Na poti je nabral ogromno zbirko fotografij in še nerazvitih plošč ter ie posnel tudi film, dolg 2.500 m. Po končanem potovanju se g. in gdč. Wurmb vrneta v našo državo in bosta posnela velik propagandni film iz vseh najlepših predelov naše države. mednarodne ženske Ljubljani in vzgojne refoime. Po dovršenih študijah — študirala je klasične jezike — je pričela z intenzivnim delom na socijalnem ln političnem polju. Postala je tajnica »Womens Suffrage Society of England« ravno v dobi ko je vladalo za to organizacijo največje navdušenje ter so se težnje feministkini pričele realizirati. Delo, ki ga je vršila na polju zaščite de-ce pod ministrom za javno dobrobit in narodno zdravje in kot član varuškega sveta v največjem, a najsiromašnejšem delu Londona, je podžigalo njeno strastno željo, da izvojujejo žene politične pravice, kar znači več svobode in več odgovornosti. Napetost evropske politike pred letom 1914. je vzbudila njeno zanimanje za mirovno vprašanje. Takrat je dobila Anglija večje število socijalnih reform: zakon o zaščiti dece, zavarovanje za primer bolezni in brezposelnosti, šolski in prosvetni zakon. Vse to je zahtevalo energijo in entuzija-zem. Ali istočasno je bilo ozračje prenapeto od internacijonalne nezaupnosti in ne-strpljivosti, zaradi česar se ie sumljivo ja-čalo vojno brodovje in armada. Grozote svetovne vejne so dale neposredni povod, da je začeia gospa Corbett-Ashbv neumorno deiovati za idejo svetovnega miru. O plemenitosti njenega naziranja najbolje pričajo njene lastne besede: »Dobra volja in težnja za mir le v srcu vseh narodov. Delavski razred vseh naro-do vdruži skupna zavest, istotako mora vladati medsebojna simpatija med materami vseh zemelj in ras. Trgovina in industrija moreta cvesti samo v atmosferi zaupanja in miru. Prepričana sem, da bodo žene svojo novo politično moč s čvrsto voljo in požrtvovalnostjo izkoristile v prid socijalnemu napredku in miru. Povsod so potrebe človeštva enake in dolžnost žen je, da z organizacijo in samovzgojo potom politične moči uničujejo usodepolni vpliv šovinističnega tiska, da zlomijo privatne vojne interese in da paraliz^rajo nesposobnost in glu-post politikov. Energijo, napore in vzgojo, ki se sedaj trosi za voine priprave, moramo staviti v službo miru in moramo imeti voljo, da celo na račun našega samoljub-ja in nacijonalnega ponosa priznamo lastne pogreške: krivico moramo iztrebiti povsod, pa naj se pojavi v boiu med rasami, med manjšino in večino, za koloniie. Žene, ki tramseat to za danes! Sedela smo na »bokaporti« in okoli nje, in dasiravno smo bili še veliko bolj pisani, kaikor so pisane zgodbe itz naših krajev v »Slovenskem Narodu« in je pisana družba pri »Daimatimcu« v Ljubljani, se nismo prav nič zavedali da nismo »jedan«. temveč smo z združenimi močmi, sicer koii-kortoliko hripavimi, pa vendar še vedno krepkimi m stalno naraščajočimi silami peli čast in slavo zemlji, ki nam je dala v naj obilnejši meri vse najboljše, kar je rodila: zlata bratska srca in divno svoje vino. Bil pa je med nami Splačamo Dujo, vesela mu majka! Ko smo v viški luki stopali na pamik, je Dujo vihtel v svoji desnici steklenico, v kateri se je žarilo. kakor se žari samo »zlat-no susnašce«, ko vstaja zjutraj izza Dinare. Vpraševali smo ga: — Dujo, kaj lepega, kaj dobrega si ©grenil? Daj, da vidimo! — Nemoj, dušo, kani se djavola! Otrov ti je tu umitri; a ti mlad, lip I zdrav pak neču da te otrujem. Kani se čoviče smrtne nesriče! Pa sedi Dujo na koncu klopice proti krmi in poje z nami naše slovenske, kakor ve im zrna. Oni strahoviti strup pa je položil pod klop, misleč, da nihče ne vidi, in ga je skrbno pokriti s celim kupom cvetja, s katerimi so nas obmetavale Višanke ob Odstranjuje žeravico (zgagoj, napetost, vzpehavanje, katar 3z deluje laboratorij rJLlga - Sušah Za 2 poskusna omota priložite naročilu 10 Din v znamkah. Dobiva se po vseh lekarnah omot za k 'Din. smo bile tako dolgo teptane, in ki sedaj dobivamo svobodo, zavedajmo se, da smo pozvane, da osvobodimo druge!« Ga. Irene Malaterre - S^llier je podpredsednica Internac. alijanse za žensko volilno pravico in predsednica francoskega Ženskega pokreta, za katerega neumorno dela. Čuvena so njena predavanja, ker slovi kot ena izmed najboljših konfern da je nekaj na skrivnosten način Izginilo tja med družbo. Pa Je vstal potem tisti s palico in se opotekel, kakor da so ga omamili konjički in poprosil Stevo. naj mu posodi svoj dežni plašč, češ. da ea mrazi in mora tja doli v kuhinjo na čaj. Samo malo se ie osmuknil okoli družbe, stisnil nekaj pod plašč im Izginil. Ko pa «e je vrnil, je prinese! v roki steklenico, v kateri se je žarilo, kakor se žari same? .JUTRO. St. 118 4 Nedelja 20. W2S vrfenjn začasne shižbe in položitvi strokovnega Izpita zajamčena stalnost. Po nastavitvi naj bi to osoMe bilo tako* prevedeno v skupino po odpadajočih službenih letih. Osobje naj bi se delno na služitelle, zvanlčnike 1. ta 2.. ter uradnike 3. kategorije. SlužitelJ: W bili vsi nekvalificirani delavci. zvaniinikt prve kategorije vsi kvalificirani profesik nisti z učnim izpričevalom. zvaničmiki druge kategorije vse nekvalificirano osobje z najinani dvema razredoma srednje *oie. Zahteva sa možnost dosege viUega mesta za uslužbence, ki >e izkaie- jo s poslednjim strokovnim izpitom. Prejemki naj bodo po zakonu za državno prometno (»obje zvišani za 20 */». kakor po stari avstrijski pra*matiki. Nadalje zahtevajo službeno ln delovno obleko, posebne honorarje za nadurno delo (50 */». ob praznikih 100 %). Dosedanji provizijski fond naj se z uzakonitvijo gornjih zahtev ukine. Deputaciji ie obljubil posl. dr. Žerjav vso svolo pomoč ter bo KDK odločno podpirala njihove težnje. Naš tujski promet in evropska konkurenca Vtisi potnika po Nemčiji in Avstriji. — Nedostatki naše propagande. — Neznana Slovenija nih, kjer so mi pdkavait«» prospekte farararar.o jraraRpnnnrara postajnega skladišča. Zločinci so prišli v dveh skupinah. Oboroženi so bili z vojaškimi puškami in z vojaškimi pištolami, nekateri so pa morali imeti tudi lovske puške. Dva izmed njih sta bila v vojaških uniformah. Tokrat zločinci niso imeli sreče, ker so jih čakali tudi v treh skupinah kretnik, uradnik, neki posestnik in dva orožnika. Zločinci niso mogli priti do postaje in so se morali umakniti že pred prelazom. Pri streljanju je bil eden iz tolpe očividno ranjen, kajti na torišču boja je ostal prestreljen klobuk s krvavim madežem. Ranjenca so gotovo odvlekli s seboj. Danes dopoldne so rokovnjači napadli med Puščavo in Sv. Lovrencem nekega delavca, ki je bil poslan od svojega delodajalca k zdravniku. Napadalci so mu vzeli denar ter mu milostno dovolili, da gre svojim potom. Osobje sv. lov-renške železniške postaje pričakuje še nadaljnjih napadov ter je o dogodku obvestilo že vsa varnostna oblastva. z— Zopet dva okostnjaka našli. Občina zaposluje že dalj časa delavce, ki napelju« jejo vodovodne cevi od takozv. Kazine do Ceglovnice. V petek so delavci pri kopanju jarka naleteli na dva okostnjaka, ki ju pa niso mogli dvigniti, ker sta se prej razsula. Celi sta ostali le spodnji čeljusti z zobov« jem. Dogodek je vzbudil v Zagorju veliko senzacijo. Pred sto leti je vodila mimo Ka» zine glavna cesta proti Trojanam. Za časa francoske okupacije so bivali tu Francozi, ki so si na tem kraju postavili svojo kazino, nakar so pričeli ljudje imenovati kraj Ka» zma. Na tako zvani »Ocepkovi gmajni* so našli že mnogo raznega orodja, denarja in tudi več okostnjakov, ki izhajajo brž« kone vsi iz francoskih časov. z— Podružnica NSZ v Zagorju poziva vse Člane, da se današnjega sestanka, ki se bo vršil ob 10. dopoldne v Sokolskem do» mu, sigurno udeleže. Določiti je treba za občinske volitve nosilca liste in postaviti kandidatno listo. z— Nenavaden tamorrtor. Ko je te dni vozil rudniški vlak, natovorjen s premo* gom, na postajo, je strojevodja opazil, da se od apnenic pomika proti železniškemu tiru velik maček, ki je obstal na tračnicah, položil glavo nanje in čakal, da mu je vlak odtrgal glavo. Dogodek je občinstvo tolma« čilo kot primer, da je epidemija samomo« rov prešla tudi že na živali. Iz Trbovelj t— Trboveljska podružnica SPD bo pri« redila o Binkoštih dvadnevni izlet v Kam« niške planine. Člani, ki se nameravajo ude« ležiti izleta, naj se čimprej javijo pri taj« niku g. Kostanjšku. Število izletnikov jo namreč treba že začetkom tega tedna na« zraniti železniški direkciji v Ljubljani, da dosežemo polovično vožnjo. Odhod v ne« deljo s prvim jutranjim vlakom. Prvo ne« deljo po binkoštih se bo vršil izlet na Kum, na kar že danes opozarjamo. t— Smrtna kosa. Umrli so: Ana Grtlče« va, žena rudarja, 36 let; Terezija Černeto« va. žena desinfektorja, 39 let; Ivana Pod« Iogarjeva, hči rudarja, 2 uri; Jože Konaj« zler, čuvaj, 44 let; Pavel Dolinšek, rudar v p., 73 let. t— Rezervnim oficirjem. V sredo 23. t m. ob 12. uri se morajo vsi rez. oficirji tr* boveljške občine javiti komandantu pukov« ske okrožne komande, in sicer v Društve« nem domu v Trbovljah. Rezervni oficirji, ki stanujejo na Vodi, se zbero ob 11. uri v rudniški restavraciji in odidejo skupno v Trbovlje IL — Uprava sekcije Trbovlje. t— Akademija Sokola v Hrastniku. V četrtek se je vršila v Narodnem domu pr« va telovadna akademija »Sokola«. Nastopili so vsi domači oddelki in vzorna vrsta celj« skega Sokola. Vsi oddelki so izvajali svoje vaje v splošno zadovoljnost. Ženske oddel« ke je s posebno spretnostjo vodila gdč. Zo* rana Hauptmanova. Prav strumno in vzor« no jo nastopila mošKa deca s prostimi va« jami s -allcami po vodstvom g. G rožnika. Mnogo zanimanja Je vzbudila tudi celjska vzorna vrsta s prostimi vajami in z vajami na orod'u. t— Gospodarsko predavanje kmetijske podružnice v Trbovljah je bilo prav iepo obiskano. Predaval je ravnatelj kmetijske Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani! (Kamena aeraraoet) 6 4c*m| ▼ stiričic Sokoličic, ki so tudi lepo za* pele. Enako dobro so uspeli rokoborba in boks dveh Sokoličev ter enodejanki «Tr« ovka* lo cLuknja v namiznem prtu*, ▼ ateri je zelo dobro prednašala nervozno gospodično sokoličica Zora Veh rova. Naj« lopša in najbolj dovršena točka večera pa so bile ritmične proste vaje in telovadni valček, s katerima je nastopil ženski nara* ščaj ob spremljevanju klavirja. Obe točki sta bili izvedeni vzorno in sta se morali na zahtevo občinstva ponoviti. Vsa prireditev je nudila izredno lep užitek in vsi poset* niki prireditve so prišli v polni meri na svoj račun. Znatno je dvignil razpoloženje prisotnih polnoštevilni orkester jeseniško «Edinosti*, ki je med odmori lepo odigral več komadov. Bil je zelo lep večer. Želimo si še nadaljevanja. Marljivim aranžerjem prireditve za njihov velik trud vsa čast in priznanja V Kranj na sejem! To nI nič posebnega! Vsaj na Oo peffLjsiean ne, kar mora vsak pravi Go-fenjec priti v Kranj, kadar na rotovž Čxbesijo roko z dolgim, bridkim mečem. £ad»je čase sicer te roke z mečem ni Več, dolžnost pa vendarle še veže vse Od Šmarne gore do Bohinca in od Kamnika daleč noter do Blegaša. Dosti sveta je to, da ne vidite vsega s Šmarjetne gore ki tudi ne pregledate s Sv. Jošta. Ta čudodelni svetnik je že skoraj tako Visoko, pa je vendar še prenizko, da bi se videle vse domačije, ki rede živino zato, da ie v Kranju likof. Odstavljena šma-nieta vam pa spet pokaže ie oras vasi, ki se ne smejo in ne morejo zdržati ponedeljka, tržnega dne v Kranju. Semrtfi to tržni dnevi, navadni ponedeljki, so pa v Kranju zadeva zase. Vse imenitne, velike in male svetnike, ki so stoletja prireja1!! in urejali, varovali m ščitili kranjske semnje, so pTed kratkim pripravili ob to s&užbo. Prvič to ni lepo, drugič pa tudi ni prav, kar priča o nehvailežnosti. Svetniki so le svečniki, stari in vsega spoštovanja vredni. Je pa tudi zares lep tak-fc serrranjl in tržni dan v Kranju, da ga človek kar ram-udčiti ne more. Eden majlepših in najboljši je pa ravno sv. Marka, edini spomladanski semenj. Sv. Jurij, ki jezdi pred sv. Markom, je stvar s premaknitvijo na ponedeljek vzel tako za zlo, da Marku ne da več konj za parado. Čeprav ima Mačka leva in moč, pa mu je vendar osta-la le še goveja živina in pujski, ki bi bli bolj za Ferjana, ker Ima žehtar. Vreme je kazalo. da bo. In se }e tudi res drž?io! Pa samo v Kranju, povsod naokrog je nagaiialo, da so se ljudje brez hujših izgovorov lahko odtrgali od doma, češ da na pojjsko delo še misliti ni ob tako premočeni zemlji, posebno še, ker bo prav gotovo dež in človek doma nič me zamudi. Kot hi mignil je naprežen zanraivfjivček in prazna vrača na njem. V Kranj grede semnjar namig-ne na to prazno vrečo: »Po malo ribni-čana za seme še moram.« na poti proti domu pa pokaže na isto prazno vrečo in odgovarja: »Malo ribničana sem peljal...« Sad človek ne hodi na semenj samo, da b; k lipov a i ali prodajal in bara,nt al! Tudi kar se cen tiče, za žito in živino, za vse, prav za vse mora biti na čistem, kdor noče priti v škedo. In še vse drugo se zve v Kranju, kjer pride toliko ljudi cd vseh strani skupaj. Za pametne ženine in petič ne neveste, za posestva, ki so na prodaj, aSi pa za Amerikance, ki svet plačajo najboljše. Dosti je tod priložnosti za poizvedbe, ie je potrebna pri hiši .trdna debla ali k£e je denar najbOSj varen. Nikjer ni lepše prilike za politiko in za vso kup-tijo sploh, zakaj Kranj je borza G oren j-tke. Ze v IJubfeni v vagonu se čuti kranjski semeni Pogovor se razpleta, da bodo ve« denar roosfli v Kranj, kakor so ga nakdasj, ko so hodili tja še z bi-isagami, sedaj pa z nahrbtniki — v resnici se pa kmetje po večini pripeljejo z zapravfltjrvčki, da je z njimi zabasan most čez Savo. Po vseh cestah in potih se vlečejo nepretrgane verige voz proti Kranju. A koliko je teh cest in potov, ki se vozljajo v Kranju, poglejte s Šmarjetne gore, ki najočitnejše razgrinja -tja do gora obdelano ravnino njiv, travnikov, brezovih poljan in temnih lesov, ki se s ponj a jo do planin in snega, kakor bi se ta čudovito pisana preproga hotela zaviti do oblakov. Visoko pod robom oblakov in doli do savskih prodov po jo zvonovi stotine cerkva čudovito skladno pesem, da tod o nje in se .poti, žamje in se na vesele semnje vozi premožni gorenjski kmet. :ače po množini in po dobroti brez razlike, če je vino, pivo, črna kava ali druge opojne pijače, ženske pa ne morejo prehvairti belega kofeta, ki je mnogo boljši kakor doma. Da ne bo krivice, povemo takoj, da nikdo več ne piie čez zmero kakor nekdaj, temveč le po potrebi Ta je pa seveda razne mere. Po vampih gredo možje šele nakupo-vat. Najbližje v Kotu je glavno za gospodarje: zapravljivčki, konjske opreme za vse prilike, za težko in lahko •"■ožnijo, da se komati kar svetijo, zraven pa vrvarji ponujajo uzde in drugo svojo robo in ni tako velikega senčnega voza, da bi ne našel dosti dolge vrvi, pod Jahačevimi okni zvone kose, višje gori pred slavno Geigerjevo kavarno so pa že rete in druga suha roba, ki >jo je nerodno nositi po gneči in jo •kupujejo moški, ker so bližje voz. Nihče ne zamudi iti na živinski trg pod mesto, kjer je gneča največja, semenj najglasnejši Zašpehani usnjati suknjiči in kastorci označujejo glavne funkcionarje, mešetarje in mesarje. Kakor trobojnica čez ramo in prsa ovita veriga izdaja kupca, navadno pa ne pomeni več kakor tisti že znani prazni žakejj. Podobnih permanentnih semanj-skih vstopnic je še več in jih poredko rabijo tudi ženske, čeprav jim zadostuje kopa jajc za izgovor, da pridejo do najbolj razburljivih novic, ki rastejo na semnju, kakor živini dobre lastnosti. Vsaka stara šavra ima toliko mleka, da ii kar kaplja samo od vimena — drugo, vse razkuštrano revše s komaj vidnim vimenom ima pa ogromen prostor, kjer se mora pri sami spremeni zraka razviti najbohotnejša posoda nikdar vsah-'ijivih množin mleka. Doma na deke natančno stehtani voli se med potjo na semenj zrede tako, da se jih prodajalci branijo na tehtnico iz strahu, da se ne bi podrla, mesarji pa zopet slone, privzdigujejo in vihte z eno »Bog da] srečo!« Kako trden Je Gorenjec gospodar, priča sam sv. Marko s svojimi nebeškimi tovariši, ki so dali imena kranjski m semnjem in cerkvam po farah ln podružnicah. V pravo mesto pride gorenjski gospodar že z debelim denarjem, ki ga skupi -pred mestom ali pa pod njim, kjer je ob Savi semenj za živino, poljske pridelke pa spravi v denar pred mestom, kjer imajo vele trgovci svoja skladišča, Stara pošta, Jelen in Jahač pa velike hleve in dvorišča, da se ni treba z vozovi ogibati košaram in ku mikom, ki se v štirih vrstah tišoe drug drugega. Vsaka izmed teh starih gostiln je semena za se, kakor Figove c v Ljubljani. Prav nikjer ni toliko gostoljubnosti krč-marjev, brhkih natakaric in tako izdatnih porciij najokusnejših vampov, kaikor baš v Kranju. Brez števila kilometrov gre tudi rezancev po juhi, vendar ne toliko kakor na Brezjah, zato pa Kranj poseka vso Gorenjsko, kar se tiče pi- .Mrnska imate na KracMsa irgu roko po zraku kakor mlade mačke. Fr- luki in drugi že po večjih rodovih pre-skušeni in nezmotljivi strokovnjaki pa vijejo živini repe in odpirajo gobce ter izdirajo roke prodajalcem in kupcem, dokler jih ne spravijo do »velike sreče« in likofa. Tam natakne mesar ščipal-nik na nos in počasi ter važno izvleče harmonike z jurji in metulji izpod telovnika, potem pa z rafinirano počasnostjo šteje in šteje, da prodajalec le cmoka in drhti. Ta veličastni finale spremljajo tihi opazovalci, najstalnejši gostje vseh živinskih trgov. So navadno skromni in sloki, kakor njih denarnice, in stiskači, da si v mrazu grejejo premrle roke le na suhih rebrih svojih starih kravic. Ti reveži so bogati dobrih svetov in najbujnejših špekulacij, samo sreče nimajo, da bi se sami okoristili z njimi. In če jih Ie nihče ne povabi na kozarec k tikofu, jo vsekajo zamišljeni po dolgi ulici kurnrikov z rožnatimi in črnimi pujski navzgor po klanou k tičarjem, golobarjem in prodajalcem domačih zajcev nasproti Roženkranske cerkve. Tu je živinski trg v malem, vendar pa nič manj strasten in zvijačen kakor oni pravi spodaj. V to ulico se že čuje z Glavnega trga šum, ki ga prettrga votlo bobnanje in oznanilo, da se je izgubiti pes, kdor ga najde itd. Ljudje se prerivajo okrog bobnarja, berači hite z bergljami v Mižimo. mutci spregovore in do neba plane krik ženice s prerezanim žepom ... Dostojanstveni usnjarji in zgovorni čevljaiji zdirjajo od syojih štantov, babrice padajo čez grmade loncev in skled nasprotji cerkve, ves semenj kriči in se vrti v viharnem vrtincu, dokler se v daljava nenadoma me pokaže visoko dvignjena roka mestnega stražnika. Semenj je miren, tat tudi. Stražnik pa hiti med špalirjem ženic s kokošmi in ■zelenjavo, mimo štantov s kruhom, mimo preplašenih kupoev in pohojenih jacc dalje in dalje in doli ter po Jelenovem klancu zopet nazaj na trg in na Podrtino, kjer so se razvrstili špe-harji in mesarji s šunkami in klobasami, njim nasproti pa vrtnarji, da vsako nosnico draži prjjeten vonj, levo po rožicah, desno po klobasicah. Da bo obema prav, nas nos zasuče in že smo zopet na trgu. Tu se moža/ki že srečujejo z ženami pri nakupovanju blaga za obleke po starih in po poišt&nju slovečih trgovinah. Mogočno stoji med temi trdnimi tr- .. revi&al fetaa kurita^ se obeta / Izmed vseh lastnosti, ki ženam pripomorejo do uspeha, je najsigurnejša — zdrava sveža polt, ki je vrhutega najlažje dosegljiva. Ako stalno uporabljate Elida Favorit Milo, boste imeli mnogo lepšo polt, kakor kedaj popreje. Elida Favorit Milo je tako nežno in čisto, skozi in skozi parfimirano, prijetno ter osvežujoče. nos meščanov in okoličanov, zlati plod njih skupnega dela in neomahljivega medsebojnega zaupanja. To palačo so si ustvarili meščani in kmetovalci ob ponedeljkih in semnjih, te dni tudi novo mestno hišo, ki presega vse rotovže daleč čez slovenske meje. Ne samo po solidnosti in lepoti, še bolj po vsebini svojega postanka, ki odkriva temelje gorenjskega blagostanja: tradicija, spo-T štovanje, stare podedovane solidnosti ■in poštenosti, združena s smotrenim napredkom. Zato tudi že stoji veličastni Narodni dom Ln pred njim prvi spomenik \ Sloveniji kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Prenavlja se povsod, zida se na vseh krajih in industrija je objela mesto na skali napredne misli. Ta presr.avJja mesto in okolico, ki že sega do Šmarne gore in do državnih meja na severu in zahodu. Vzgledi so to. ki prepričujejo in klijejo v srcih po vsej širni okolici kakor seme, kupljeno na trgu, — vzgledi so to, ki podirajo in kose nazadnjaštvo kakor sekire in kose, — vzgledi, ki orjejo globoko kakor plugi, ki kmetje preskušajo njih moč tam, kjer so preskusili svojo moč napredni meščanje, ko so podrli široki, suženjstvu v slavo postavljeni vodniak. Barantanje za pujske Poverjenikom in članom Vodnikove družbe! Vodnikova družba v Ljubjlani bo izdala v letu 1928., t. j. v, tretjem letu svojega obstoja naslednje štiri, nad vse zanimive, zabavne in poučne knjige: Vodnikova pratika za leto 1929 prinese poleg koledarske vsebine tudi celo vrsto zelo zanimivih spisov iz gospodarstva, zdravilstva, gospodinjstva in raznih drugih vprašanj, ki nas danes najbolj zanimajo. Bogato bo okrašena tudi s slikami. Fran Govekar: »Olga«. Povest je zajeta iz burnega življenja povojnih let in globoko razgrinja bolesti, rane in strasfti, ki so tedaj razjedale pod pritiskom trenutnih vojnih miliionarjev vse naše javno življenje v mestu in na deželi. Ivan Matičič: »Na mrtvi straži«. Ta zgodovinska povest nam bo obudila velike spomine davnih časov ter pokazala ono dobo, v kaiteri so se morali naši /predniki boriti za svojo svobodo in življenje s krvoločnimi Turki. Ivan Lah: »V borbi za Jugoslavi-j o«. Ta velezanimiva knjiga bo podala ob 10-letnici našega osvobojen ja vse one velike dogodke, ki so se godili tik pred vojno in med vojno okoli nas in pri nas, dokler nam ni zasijal 1. december 1918. Knjiga nam bo pripovedovala, kako se je pojavil beli orel nad Balkanom, kako je stopil na prestol naš kralj Peter I. Vel. Osvoboditelj, kako se je mala Srbija pripravljala na veliko delo, kako so se hitro vrst;li zgodovinski dogodki, dokler ni izbruhnila balkanska vojna in tik nato svetovna. Pri- sm£m& M. kake i? si?Y«n- sko vprašanje stopilo pred evropski svet in smo Slovenci iskali svoje rešitve v Jugo-slovenstvu, tako da smo lahko rešili sebe in svojo zemljo iz tujih rok. Knjiga bo bogato ilustrirana. Prosimo vse gg. poverjenike (ce), da po-agitirajo s tem lepim književnim darom med znanci in prijatelji s pozivom, da nai pristopajo v velikem številu k Vodnikovi družbi. Ta lepi književni dar naše Vodnikove družbe naj vzpodbudi vse gg. pover-jenike(ce), da naj tem intenzivneje nabirajo člane in skušajo pridobiti družbi čun več članov. Vsakega člana pa prosimo, da naj tudi on v svojem ožjem prijateljskem krogu zbudi interes za Vodnikovo družbo. Vsak član Vodnikove družbe naj skuša pridobiti družbi vsaj enega novega člana ter ga naj prijavi poverjeniku svojega kraja, odnosno centralni pisarni v Ljubljani. Vse ljubitelje lepih knjig, ki še niso člani Vodnikove druZbe, pa prosimo, da naj prijavijo svoje članstvo pri poverjeniku svojega kraja, odnosno pri centralni pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani. Za mili znesek 20 Din bo dobil vsak član zgoraj omenjene štiri lepe knjige. Torej na delo za Vodnikovo družbo! Pristopajte k družbi v velikem številu! Vodnikova družba je ena naših največjih kulturnih ustanov! •JUTR 0» R TIS 8 Nedelj« 20. V> 1928 Dr. Karel Kramar o Jugoslaviji in Slovanstvu Izjave odličnega češkoslovaškega voditelja našemn uredniku cUonatnl obliki. marveč globoko nacljo- I io trenutno med Češkoslovaško In Jo- n Q In O 2n filnvo ncl^n 7 t\; acfAKn Ar\ Dn • nmr ImrJ Ia A. I/.« J.__ Beograd, 18, maja Danes je dospel v Beograd bivši Čsi. ministrski predsednik dr. Karel Kramar, ki ima na predstoječi jugoslo-vensko-češko-parlamentarni konferenci glavni referat o gospodarskih odnoša-jih med obema bratskima državama. Dr. Kramaf, ki se od ustanovitve naše države prvič nahaja v naših krajih, je bil, kakor sem poročal, že na meji in potem v Novem Sadu, a posebno še v Beogradu prisrčno sprejet, kakor to zasluži kot stari odlični prijateij našega naroda in kot eden prvih mož bratske slovanske države. Vaš dopisnik je pozdravil dr. Kramara že v Subotici ter ga je potem v vlaku naprosil za intervju, na katerega je g. Kraimaf ljubeznivo pristal. V razgovoru je podal dr. Kraimaf velezanimive izjave o nekaterih dogodkih iz polpretekle dobe, ki so vodili do razpada Avstro-Ognske in do osvobojenja slovanskih narodov in v ikaterih je dr. Kramaf igral tako odlič-mo vlogo. Nič manj interesantna niso njegova mišljenja o slovanskem vprašanju in o odnošajih med ČSR in Jugoslavijo. a predsednik, VI ste bili vedno ▼ ospredju nacijonalne borbe in t stalnih stikih z narodnimi prvaki na našem jugu. Od kdaj dadrajo Vaši odnošaji z našimi ljudmi? O. dr. Kramaf se je zamislil, nato pa je začel živahno pripovedovati iz svojih bogatih spominov, kakor da iista po knjigi: »Moje simpatije do Jugoslavije so »tare in segajo v mojo rano mladost Že kot dijak in pozneje tekom vsega svojega delovanja v Avstriji sem protestiral proti politiki, ki je vodila do konfliktov s Srbijo in Slovanstvom. Ta politika se je pričela z okupacijo Bosne in Hercegovine. Dokler je bil tam vojaški režim, je bilo stanje še znosno. Odnošaji pa so se bistveno poslabšali v trenutku, ko je dobil Kallay s svojim madžarskim imperijaiizmom vajeti v svoje roke. Spominjam se, kako sta takrat prišla na Dunaj bosanska Srba Šola iz Mostarja in Jeftanovič iz Sarajeva, ki sta zaprosila za avdijenco pri kralju, da se pritožita proti temu re žimu. Ka!lay je hotel to za vsako ceno preprečiti. Oba sta se nato obrnila na mene in posrečilo se mi je, da sem jima izposloval avdijenco. Ta intervencija pri vladarju pa je, žal, ali danes lahko rečem hvala bogu, ostala brez uspešna. Kallay je nadaljeval s svojim režimom. Od tedaj sta bila Šola in Jeftanovič z menoj neprestano v zvezi in jaz sem jima šel vedno po svojih naj boljših močeh na roko. Do tesnejših in sistematičnih stikov s Srbi pa sem prišel šele pozneje na slovanskem kongresu, kenska obec v IablanL Upozornujeme členstvo na pffiez česko-slov. celniku a prosfme, aby se v hojnčm počtu učastnilo jejich pfijetf na hlavnim nidražl v nedčll, dne 20 kvčtna t r. o tfičtvrtl na dvč odpoledne. Na shledanou! u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V i>onedeljek, dne 21. t m, zvečer ob pol 8 uri sestantk nanešanega zbora in važen pogovor. Vse in vsi! — Odbor. u— V zadnji nedeljski številki smo za primer strašne socijalne bede opisali trpljenje mladega trgovskega sotrudnika, ki že 23 mesecev zaradi kroničnega revmatizma ni zapustil postelje ta se nahaja v največjem pomanjkanju- Dobrim srcem, ki imajo humano čustvovanje za trpljenje bližnjega, da rade volje vse informacije uredništvo »Jutra«. oVoioioioioioioioič Velika tombola Godbenega društva na Vrhniki 20. V. 1928. «». oioioioioioioioioio Birmanske oblekce svilene, etamin, popelin v veliki Izberi ter vseh velikostih že od Din 90 naprej kupite edino le pri tvrdki BELIHAR & VELEPIC Ljubljana, Mestni trg 13. — Oglejte si Izložbe! — * Izgubila se je v Rofnf dolini na Cesti II mlada lovska psica, rdečerjava irska seterica, ki sliši na ime Mebel ta nosi ljubljansko pasjo znam« ko št. 1049, usnjat ovratnik in enak na« gobčnik. Najditelj naj jo odda proti prh merni nagradi v trgovini *ŠUM1», Ljub« ijana, Gradišče St. 9. »— Vodstvo na razstavi aiik Ivane Ko-bllčove bo priredil danes, v nedeljo, ob II. uri v Jakopičevem paviljonu dr. France Mesesnel. Vstopnina običajna. u— Prijava prenočišč za posetnik« ljubljanskega relefeejma Vsa najemnike stanovanj,, ki bi bili ta letošnje velesejmske dni od 2. do 12. junija pripravljeni odstopiti proti primerni odškodnini prenočišča sa poset-nike velesejma, vabimo, da taka prenočišča takoj priglase ustno ali pismeno v magistrat nem ekspeditu (Mestni trg 27-111, soba št 47) « navedbo sob, postelj in divanov ter s kratkim opisom na razpolago stavljenega prenočišča. u— »Moi teme.« Opozarjam j cenjeno ob finstvo na danač"'e filmsko oredavar.je ZKD v prostorin kina Matice. Gosp prof Pavlič bo predava! o velikem romanu ruskega mojstra Le'd Nikolaieviča Tolstega »Moč teme«, na ri? bo sledil govoru izredno krasen film, pr.Klukcija berlinske tvrd-kt »Neuman - Fikuv V glavnih vlogah nastopajo hudožestveniki, svetovno znani člani elitnega moskovskega teatra, kakoT n. pir. Germanova, Pav.ov itd., umetniki, katere smo imeli tudi v Ljubljani pred ieti priliko občudovati. Izvršno filmsko delo je le še danes na sporedu, zaradi česar opozarjamo vsakogar, da si ta spored sigurno ogleda. u— Ljudski kino ZKD (Ideal) Ima danes na sporedu izvrstni velefilm »Šejkov sin« t nepozabnim Rudolfom Vaiencinom v glavni vlogi. Ime umetnika, oboževanega z asti od ženskega dela kinematografske publike, jamči za prvovrstno kvaliteto filma. Pripomniti pa moramo, da je to eden njego-zih zadnjih in najboljših filmskih umotvorov. Predstave danes ob 15., pol 17., 18., pol 20. in 21. uri. Cene od 3 do 8 Din sedež. Film bo le še danes na sporedu, zato naj si ga vsakdo ogleda. Jutri nov spored. u— Prošnja na g. župana. Prebivalci na Erjavčevi in Bleiweisovi cesti so izročili g. županu dr. Pucu vlogo, v kateri prosijo, da bi mestna občina tlakovala Erjavčevo cesto od Bleiweisove ceste do Šole na Vrtači. Svojo prošnjo utemeljujejo s tem, da pozimi ln v dežju sploh ni mogoče hoditi po velikem blatu, k! se nahaja na tej cesti. Cesta je na obeh straneh, to Je ob Jahalnici ki ob Korenčanovem posestvu, neobhodno potrebna tlakovanja, zlasti še, keT hodijo dnevno po tej cesti učenci in profesorji šol na Vrtači kakor tudi stanovalci vil ln hiš v smeri proti Rožni dolini. Cesta, ki se nahaja v takem stanju, nikakor ne more biti v kras mestu in bi bilo potrebno, da se tlakuje tudi od velikega županstva do dramskega gledališča. a— Prehod i* •»olesnrie aH za pešce? V Git-dniiški ulic) za humanistično gimnazijo je trotoar za pešce in ozek trsk, ki je namenjen menda kolesarjem. Slednil pa so vlogo zamenjali in vozarijo zadnje čase samo po pločniku. Časih švigajo s tako urnostjo sem in tja, da revež pešec, ki mu je trotoar namenjen, sploh ne more naprej. Bilo bi umestno, če bi policija v tem zelo prometnem prehodu napravila red. u— Policijski drobiž Od petka na soboto so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina obleke, 1 tatvina ženske torbice, 1 tatvina konja, 1 tatvina gotovine, 1 prestopek neprevidne vožnje, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 3 prestopki pasjega kontumaca, 1 nezgoda, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske »re in 8 prestopkov cestno-poli-cijskega reda. Aretacij Je bilo Izvršenih 5 in sicer: 3 zaradi tatvine, 1 zaradi prepovedanega povratka in ena zaradi beračenja, u— Neprevidna motoclklistka. Komaj 17-ietna Maša G. je navzlic svoii mladosti strašansko navdušena sporilstka. ki se najbolj navdušuje za vožnjo na motocLklu. To pa za čimbolj brze vožnje in po mestnih ulicah. Mestne ulice pa so navadno za neprevidne vozače kaj nevarne. Včeraj je imenovana drvela na motociklu oo Poljanski cesti, nakar je hitro zavila na Domobransko cesto in to ravno v trenutku, ko je skočila s hodnika šolarica Egšdiia Andlo-vičeva, ki je prišla naravnost pod kolo. Maša, o kateri so pravili očividci, da je vozila tako hitro, da Je ni bilo spoznati, in so celo ugibali ali je to fant ali dekle, je sicer hitro zavrla, vendar je bila nesreča fe tu. Sama se je prekopicnila z vozila in padla na obraz, dočim je povoženka odletela v stran ter obležala s težkimi poškodbami na rokah in po vsem telesu. Osemletno Andlovičevo je naložil slučajno mimo vozeči šofer g. Milan Plut na avto ter jo v naglici odpeljal v splošno bolnico, dočim se motociklistki nt pripetilo nič zlega. u— Razne tatvine. Erna E., soproga strojnega mojstra iz Most, se je nahajala 18. t. m. v večji družbi v nekem lokalu na Poljanski cesti Položila je svojo ročno torbico, ne pazeč dovolj nanjo, na sedež poleg sebe in naenkrat opazila, da se torbica več ne nahaja tamkaj. Torbice se ie seveda polastil neznan tat, ki je v ugodnem trenutku zapustil lokal. E. je oškodovana skupno za 500 Din. — Boris Vider je prijavil. da mu je tekom ene zadnjih noči nekdo odnesel z vrta njegove hiše v Levstikovi ulici 51. 2 figuro pritlikavca. _ Zidarju frar.cetu Maro' n iz Podmolkmka je ct.e 18. t m. tekom dopoldneva izmaknil neznan uzmovlč lz suknjiča v baraki na Selu na Poljanski cesti llstnloo s 50 Din gotovine. Oškodovanec je zapazil tatvino šele opoldne, ko si Je hotel kupiti kosilo. n_ Zobni atelje dentista Ferdinanda Pa-lovca, Kongresni trg 14, ne sprejema od 1. do 30. junija. 969 u— V apno ie padel. Zidar France Gre-gorinčlč. stanujoč v Rožni dolini It 14, je bil v petek popoldne zaposlen na neki stavbi v Rožni dolinf pri gašenju apna. Med delom pri mešanju apna pa Je postal tako nepreviden, da }•, stoječ tik ob robu jame, izgubil nenadoma ravnotežje In pliusknU v jamo. Pogreznil se je v goreče anno do nad kolen in ga je zajel tudi z roka Na njegov krik so mu prihiteli na pomoč tovariši, ki so Grejrorlnčiča urno spravili iz kipečega apna. Istočasno je bila tudi že obveščena o nesreči rešilna postaja ter Je bS Gre*o- rinčlč s hudimi opeklinami prepeljan ▼ splošno bolnico. «— Ure za birmo pri tvrdkl Slavko Ros, Dunajska cesta. 949 o— Krasne obleke in bluze dobite najceneje v trgovini Tomšič. Sv. Petra c. 38. 893 Iz Celia e— Produkcija gojencev žole Glasbene-Matice v Celju, ki so se pričele dne 17. t. m. v Narodnem domu, se vršijo do ponedeljka dne 21, t m. Občinstvo, zlasti staršem gojencev, učiteljstvu šolski mladini in sploh vsem, ki se zanimajo za glasbeno-kultumi razvoj naše generacije, priporočamo obisk teh produkcij, ki se pričnejo vedno ob 6 zvečer. Vstopnine ni. Natanč.en spoTed se dobi pri blagajni pred pričetkom produkcije Zadnja produkcija gojencev se vrši v ponedeljek, dne 21. t. m. in bo nudila tudi po vsebini sporeda višjo umetniško glasbeno vrednost raia razstava v Min lf nedeljo 27. ia ponedeHeK 28. maja ra e— Smrtna kosa. V petek, dne 18. t. m zvečer Je umrl v celjski javni bolnici fc Ivan Novačan, posestnik na Zadobrovi pri Škofji vasi, v starosti 45 let. Pokoini Je bil brat pisatelja dr. Antona Novačana. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalie! e— Na gada je stopila. V petek, dne 18 t. m. popoldne je šla neka gospodična, ki stanuje v novi koloniji vil na Jožefovem hribu, k bližnjemu studencu po vodo. Med potom Je nenadoma začutila, da Je stopila na neko žival. 'Bil je odrasel gad. ki se je gostil z neko žabico, vsled česar ni mogel napasti gospodične in jo pičiti. Gospodična je gada takoj ubila Gadje so na Jožefovem hribu prava redkost. h (Vfanbora a— Predsednica Svetovne ženske alljan- se, znana angleška parlamentarka in odlična zastopnica ženskega gibanja gospa M. I. Corbett-Ashb* iz Londonda bo pose-tila Maribor ln tukajšnje Žensko društvo ter bo v torek ob 20 predavala v nemščini angleški ženi v javnem življenju. Gospa Ashby se nahaja na turneji po Grčiji in Jugoslaviji. a— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek ob 20. bo predaval univ. prof. dr V Vouk iz Zagreba o svojem potovanju po severni Ameriki, Predavanje bo spremljalo 96 lepih koloriranih slik. Sprejeto Je bilo v Zagrebu, Beogradu in v Ljubljani z največjim zanimanjem I a— Nedelja v mariborskem gledališču. Uprizori se samo ena predstava »Dobri vojak Švejk«, bržkone zadnjikrat v sezoni. Veljajo znižane cene. a— Porotno zasedanje v Mariboru. Višje deželno sodišče v Ljubljani razglaša, da se bo pričelo tretje porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Mariboru 10. septembra 1928. In ne kakoT je bilo prvotno razglašeno, dne 17. septembra. a— Nabava umetnin. Mestni svet je na svoji zadnji seji sklenil nabaviti naslednja umetniška dela: model Miklošičevega kipa iz mavca od kiparja prof Scherpeja za 90 šilingov, od našega domačega slikarja A. Trstenjaka, ki baš sed.ij razstavlja svoja dela, pa naslednje pokrajinske slike: »Ob ščavnicl« za 1.600 Din, »Iz mariborskega parka« za 900 Din in »Koča v Prlekiji* za 600 Din. ADVOKAT 6331 dr. Mihael Stanjko je prevzel odvetniško pisarno pokojnega g. dr. Radoslava Pipuša ter je preselil svojo odvetniško pisarno iz Aleksandrove c. 38 » prejšnjo odvetniško pisarno dr Radoslava Pipuša v Mariboru Aleksandru*^ 5t lf a— Mestno dravsko kopališč* ipri Kat ierju) bo ostalo letos zaprto. V nadomestilo bo po sklepu zadnje seje mestnega sveta provizorično služile kopališče pri Fel-berjevemu otoku, kjer se itak gradi novo mestno dravsko kopališče. a— Razgnana ciganska tolpa na Teznu. Te dni se je v maiem gozdu na Teznu poleg vojaškega vežbališča utaborila pravcata ciganska vas. Zbralo se Je 17 družin z lepim številom 84 oseb, starejših in mlajših, moških, žensk in otrok Prebivalstvu Tez-na je povzročala ciganska kolonija veliko nadlego in škodo po njivah, travnikih In raznih nasadih. Zato le prebivalstvo prosilo za pomoč orožništvo, ki je ciganski koloniji zapovedalo, da se mora brez odloga preseliti Cigani so začeli jadikovati in prositi, naj jih puste še par dni. ker bodo proslavili poroko mladega svojega para, a jim tudi to ni pomagalo. Ciganske vas so tako hitro razgnali, kakor hitro je nastala. Par ur po obisku orožnikov je bila ciganska družba z vso svojo ropotijo že na poti proti Hočam. a— Weka. Maribor 9. dobavila zlasti ceneno vrtno pohištvo, vrtne solnčnike, vrtne stole itd. Zahtevajte ponudbe! 286 a— Vlomov osumljena cigana. Mariborska policija je s pomočjo okoliškega, zlasti studenškega orožnlštva aretirala dva cigana, ki sta osumljena povzročitve ali vsaj soudeležbe vlomov, ki so se nedavno izvršili v mariborski okolici. Zlasti eden ciganov je sumljiv, da je obiskal v noči od ponedeljka na torek v Zg. Radvanju dve gostilni: »Pri lipi« ln »Pesek«. V zadnji gostilni so vlomilci odnesli več namiznih prtov, dočim v gostilni »Pri lipi« niso našli poti v shrambo, kjer Je bila velika zaloga mesa. slanine, jajc, masti ln drugega. Iz tega se da sklepati, da so bili vlomilci sicer zelo spretni v uporabi vlomilskega orodja, a niso poznali krajevnih in hišnih razmer. Iz Kranja r— Gledališka sezona na odru ▼ Narod* nem domu še ni zaključena. Minuli teden ao dvakrat ponovili znano ljudsko igro «Rodoljub iz Amerike*, s katero je dosegla jesenska otvoritev velik uspeh. Povdariti moramo, da beležita obe predstavi od je* senskih viden napredek Bilo je par oseb* nih sprememb v vlogah, vse posrečene. Re» žija g. Hlebša je pokazala izredno sposob« nost. Občinstvo, ki je zlasti v lepem šte* vilu na praznik napolnilo dvorano, je bilo vid o zadovoljno. 2e dolgo ni bilo tako vedrega veselja in razigranosti. t— Majniški izlet. Tukajšnja gremljalna nadaljevalna šola je napravila pretekli če« trtek pod vodstvom 'ičiteljstva majniški izlet k Aljaževemu domu v Vratih in k sla« pu Peričnik u Ostale jiajšnje šole čakajo na ugodne majniškt dneve in vreme. p— Prešernova koča na Stolu se otvori o binkoštnih praznikih in ne ianes, kakor ie bilo v četrtkovi številki pomotoma jav* ljeno. Iz Novega mesta n— Z nožem napadel stražnika Te dni so odpustili iz tukajšnje kaznilnice 261etne* ga Josipa Kcrvačiča iz '.adobnika pri Kr» škem. Odsedel je 6 mesečno kazen, ki si jo je prislužil s tepežem ob priliki nekega spo* pada z orožniki. Kovačič se je iz veselja nad tem, da so ga izpustili, napil in začel kravalizirati po mestu. Ko ga je stražnik oozval k redu, ga je Kovačič napadel in pričel udrihati po njem. Ker je Kovačič za svoja leta velik hrust in polet! tega znan nasilnež, je stražnik odhitel po pomoč Ko« vačič se je tedaj lotil obeh stražnikov, in sicer z nožem, da sta imela mnogo posla, preden sta ga razorožila in ga uklenila. Od* peljala sta ga na mestno stražnico, od koder so ga ponovno odvedli v zapore okrožnega sodišča. n— K vlomu v traftko Hajderjeve. Hranilnik, ki je izginil ob priliki, ko je bila iz« ropana trafika ge Hajderjeve v Kandiji, sta lašla dv^a dijaka iz Šmihela pod nasipom železniškega mostu na kandijski strani. Na» vzočih je bilo še več fantov, ki so dijakoma hranilnik iztrgali iz rok in ga zanesli v Šmihel, kjer so ga razbili in denar pobrali. Orožniki so za stvar doznali ter še tekom noči zasegli hranilnik Fantje so zatrjevali, da ni hranilnik vseboval več kot 49 Din, ki jjh e lastnica dobila nazaj. V hranilniku pa je bilo ob priliki vloma v trafiko 2C0 dinarjev. Zadeva je predana sodišču. n— Ape' na upravo državne železnice. Železniškemu mostu preko Krke, ki spaja postajo Novo mesto s postajo Kandija, preti uničenje, ker ga že dolgo vrsto let niso preDleskali. Uprav > državne železnice ponovno opozarjamo na veliko škodo, ki jo trpi most, ker ne gre, da bi se uničevalo naroeno nremoženje. Izgovori, da ni po* trebnega kritja, ne smejo prihajati tu v poštev. n— Denarnico je izgubil. Ar.on Judež, posestnik iz Pristave pri Orehovici, je iz» gubil na tržni dan denarnico s 612 Din go« tovine in raznimi važnimi uradnimi potr« dili. Ni izključeno, da so Judeža oropali morja In kradla povsod kakor »raki. Nekoč sta prispela tudi v Vipavo ter ukradla kolo. V Spodnji Branid pa sta se lepega dne polastila konja * vprego vred, ki sta ga prodala nekje na Kranjskem. Slednjič sta se oba seznanila v Trstu s ponarejevalci lir in sta skušala falzifikate spraviti v promet v Idrijskem okraju. Posel jima je šel več dni prav dobro izpod rok, slednjič so pa njune manipulacije izvohali karabinijerjl, ki so njegovega pomagača aretirali v neki vasi nad Idrijo, dočim se je Trampušu posrečilo pobegniti čez hribe v Slovenijo. Tu Je služil po različnih krajih na deželi kot hlapec, bil je zaposlen kot delavec pri trasi-raniu novih Železnikih prog na Dolenjskem in na štajerskem, klatil se je po mestih na Hrvatskem in si služil kruh tudi kot prodajalec sladoleda. Ker sumijo Plasti, da Ima Trampuš na vesti še več raznih deliktov, je uvedena obširna preiskava, ki naj pokaže, kakšne črne grehe prav za prav beleži življenska kronika tega mladega pustolovca. Šport Danes Olimpijski dan! Spored za Ljubljano: dop. ob 9. uri start kolesarskih tekem na Aleksandrovi cesti pred Narodnim domom, ob 11. uri prihod dirkačev na cilj istotam. Popoldne se bodo vršile na igrišču SK Ilirije ob 14.30 nogo. metne tekme in lahkoatletske tekme. Prva tekma se vrši kot oredtekma Reka : Svo« boda, nato sledi na igrišču stafetni tek na 7.5 km, a za njim interesantna pokalna tek* ma Hermes : Primorje. Pozivamo občin« stvo, da poseti te prireditve in da s tem vzpodbudo našim agilnim športnikom. Tekme za rokal LNP. Primorje : Hermes V okvirju Olimpijskega dne se vrši da« nes ob 16.30 na prostoru SK Ilirije pokalna tekma med ASK Primorjem in 2SK Her« mesom. Kot predtekma se vrši ob 14 30 fi» nale za prvenstvo II. razreda med SK Reko in SK Svobodo Med obema tekmama ter v odmoru glavne tekme absolvira lahko« atletski podsavez nekoliko propagandnih lahkoatietskih tekmovanj. Po dosedanjih izločilnih tekmah so osta* li v konkurenci ljubljanski klubi Ilirija. Primorje in Hermes ter mariborski Rapid. Rapid pride kot pokalni zmagovalec v Ma« riboru neposredno v finale, med tremi ljub« ljanskimi klubi sta potrebni še dve izločil« ni tekmi. Zmagovalec v današnji tekmi igra prihodnjič še z Ilirijo. Primorje velja nesporno za favorita da« našnje tekme. Njegovo homogeno, v vseh linijah uglajeno moštvo absolvira danes svojo prvo tekmo kot prvak ljubljanskega podsaveznega okrožja. Hermes ima proti žeparji, ki se oh'7ejmarskih' dneh"pr'av I te™u ™ošrtvu ?ar'se samo- ak° >e nahaja v j: . - j _ , ir , v naihfillii formi ct^a A„ „„ di -riklatijo iz Karlovca. n— Vojni razpored za vojne dajatve se bo vršil danes dopoldne v Novem mestu za kraje Novo mesto, Trebnje, 2užcmbcrk in Toplice. Iz Ptuja J— Koncrt sokolskega pevskega zbora. V Središču pri Ptuju je priredil minulo nede« ljo sokolski pevski zbor koncert s sodclo« vanjem sopranistke ge. Heisove, g. dr. Hci« sa in pianistke gdč. Šinkove. Najbolje so bile podane narodne pesmi (medjimurske) v Žgančevi harmonizaciji; tudi Adamiče« ve niso zaostajale za temi. Ženski zbor je ob spremljevanju klavirja zapel dve pesmi St. Premrla, in sicer aPojdimo spat* in »Starček roma na goro«; ti dve pesmi ste bili najbolje izbrani in prednašani točki sporeda Dobršen del uspeha je pripisati gdč. Sinkovi. Nastopil je tudi moški oktet. Najbolje je bila podana Juvančeva »Spo« min na rimski večer«. V drugem delu spo« reda je zapela gospa dr. Heisova tri ruske pesmi (Grečaninov in Sidorovič) in je ob» činstvo tako navdušila, da je morala dcx dati še dve pesmi. Prejela je v dar lep šo= pek. Spremljal jo je na klavirju soprog g dr. Heis. Zbor in pevovodja sta žela mnogo priznanja, nekatere stvari so morali ponavljati. Čestitamo prirediteljem in že» limo, da bi nam še večkrat nudili tako lep užitekl Pustolovščine mladega Primorca Pred nekaj dnevi je prišlo na Vranskem v Savinjski dolini med skupino delavcev do pretepa, na katerem je tekla kri. 24-letni Štefan Jurina, doma po lastnem zatrjevanju lz Godencev v občini Začretje na Hrvatskem, se ie v prepiru zagnal v nekega nasprotnika, potegnil nož in prerezal fantu zadaj vrat Na pretep ln klanje opozorjeni orožnikj so takoj prihkeli ter je orožniška patrulja aretirala Jurino, ki se je skušal skriti za nekimi hišami. Jurina je bil na vranskem sodišču zaslišan in nato vtaknjen v tamošnji zapor. Ker pa se je zdelo preiskovalnemu sodniku, da Jurina ne poseduje pravih dokumentov in ie mešal hrvaščino s primorskimi Izrazi, je pričel sodnik dvomiti, da ima pred seboj res Jurino. Ker pa fant le ni hotel priznati, kdo prav za prav je. se ie sodišče na Vranskem obrnilo na ljubljansko policijsko direkcijo in jo prosilo za pomoč, da se dožene identiteta aretiranca. Na Vransko se je odpeljal včeraj nadzornik kriminalne razvidnice g. Ljuibič, ki je na podlagi daktiloskopičnih odtisov dognal istovetnost aretiranca s 24-letnlm Albertom Trampušem dotpa lz Štja-ka pri Sežani. Njemu Je Trampuš pozneje tudi priznal, da se nahaja od doma ie nad 5 let in da je pobegnil Iz Italije zaradi različnih prestopkov. Trampuš je šel služit že kot 9-letiii dečko in je kot majhen hlapček obiskoval tudi šolo do 14 leta. Kmalu po izbruhu vojne se je doraščajočl dečko podal med tihotapce In se v taki družbi oopolnoma skvarll. Pečal se je v glavnem s tihotapstvom tobaka, ki ga je prenašal iz Kranjskega na Primorsko tudi še do končani vojni. Ko pa Je tihotapski posel prenehaj cveteti, sta se s tovarišem R. odločila, da pričneta krasti. Jela sita se potepati po vsem Goriškem in Pri- na j boljši formi Sicer smo že rekli, da so dala srečanja med Hermesom in Primor« jem skoro vselej lepe in zanimive tekme, ki jih publikt rada poseča. Z ozirom na pomembnost današnje tekme je pač raču« nati s tem, da se bo Hermes potrudil dati najboljšo igro. V tej predpostavki je tre* ba označiti izid današnje tekme kot docela negorov navzlic navideznim boljšim izgle dom Primorja. Odločilna prvenstvena tekma med Reko in Svobodo je druga važna nogometna pri« rtditev današnjega Olimpijskega dne. Re« ka in Svoboda tekmujeta za napredovanje v I. razred; današnje srečanje prinese od« ločitev v tem vprašanju. Poiec tega treba povdariti, da igrata Reka in Svoboda sim« patičen kombinacijski nogomet Tour de SJovenie Kot je bilo že objavljeno, se vrši na birikoštno nedeljo in ponedeljek, t j. 27. in 28. t. m. velika kolesarska dirka si v Vei«*-nu zgradili prav idilično tabocBŠče za trtama«. Hotel, kje-pijadi japonski veslači; kdo ve, koliko zmorejo. Pla valni boji bodo v giavnem boTbe d v ti in dveh fenomenov. V celoti bo Šlo za premoč Amerike nad Evropo, ker ostaii — razen Avstralca Charkona in kakega Japonca — sploh jie bodo imeli be«ede. Na kratkih progah v prostem pla-vanu bodo najbrže odnesle Američani; že na 400 metrov pa se bosta sprijela Weissmilller ic Arn« Bo>rg. Na 150U m bo me- Arne Borg opraviti a Charltonom. V prsnem plavanju se bosta boril« Nemec Rademacher in Američan Spence, v hrbtnem pa Američan Laufer m Nemec Kfippers. V štafetah, svaterpoiu in damsk.h konkurencan bodo boji bolj odprti — O Paddocku, slavnem sprinieirskem prvaku sveta, se raznašajo ves«i da si je s predavanj; ia nastopi služil — denar. Ker je taiko početje v nasprotju s ameriškimi amaterskimi določbami, bo stvar preiskala lahiko-atLetska zveza; dosedaj še ai padla odločitev. Ce ga zalijejo, ne more v Amsterdam! Angleški nogometaši, Id se ne menijo sa olimpijado, so Jo po prvenstvenih bojih mahni ii na gostovanja po Evropi. Pokalni prvaki BJackb-um Rovers so naibla Avstralce, a so v Budimpešti i/% podlegli; danes se bodo pegiedali t Ceiii- Ever-ton je šel v Švico, VVestham linited pa v Nemčijo. — Turški olimpijci, ks trenirajo po Češkem, so menda odnesli prvo zmago v BudjejevicaJi; sedaj gredo v Budimpešto, od tam pa naravno«* v Amsterdam. Vprašanje drugega Jugoslovanskega zastopnika v srednjeevropskem pokalnem tekmovanju je sedaj razčiščeno, tako da isra BSK dive kvalifikacijski tekma » Kiniszijem, ki so« 17. Junija v Beogradu, 27. pa v Temešvaru. Za« radi tega nasprotnica so se razen nas prepir«! tudi Romuni; Kiniszi namreč ni državni prvak k tudi nima šaas, da bi postal Ker pa prvenstvo še ni zakiučeoo, Je savez z mirno vestjo določiM lanskega prvaka za zastopnika Romunije. Dr. Peitzer »e torej res »t bo prišel pokamt v Amsterdam. Sedaj Je Izjavil, da se zaradi poškodbe in treninga ne more dovolj posvetita pripravam, taiko da z njegovim startom oa olim-pijadii skoraj ni več računati. — O novem svetovnem rekordu poročajo iz Kalifornije Na izbirnih tekmah za olimpijado je Spence na 400 m tekel 47 sek.; dosedanji reikord (47.6) Je postavil Škot Lidell na pariški olimpijadi. — Tudi rezultati z nek« druge kalifornijske prireditve so izbo mL Taiko Je tekel Nichote 120 jr i za/pre>kan*l 14.8, West 220 jr i zaprekami 24.6, skočil Dyef v daljavo 7.34, King v višino 1.&8 io vrgel Kreuta disk 47.11 ml — V hoji preko Amerike so prehodili nad 70 etap in so sedaj v državi Oh.io. Prvi Je Italijan Oarvuzzd x nad 8 urami predanosti. Umek si Je pomagal ie na peto mesto. Angležinja Qleitze, spectaLlstinJa za preplava oje morskih ožin, si Je rtepla novo idejo. Pre-jrtamati hoče Ir*ko mor}« med škotsko io Irsko. Koocetn Junija namerava startatl v Po rt Patrick.fi io m dvigniti iz morja na najbližji točki Lrske. Po prvem fcola v bojih ca Davisor pokal ao oaibaB v konkurenci: Itaiida, Romuni}*. Nemčija, Španija, Finska, Anglija, Madžarska, Nizozemska, Danska, Avstrija in švedska v evropskem. Japonska k Amerika pa v ameriškem pasu Ra^ tta tei to prišli v drugo kolo po žrebu: Angleška Indija, Švica (ki Je medtem U JzgutoMa prod Indiji a 3:3), Češkoslovaška, Portugalska (ki )• medtem že odpadla zaradi pora« 1:4 proti Novi Zelandiji) in Nova Zelandija v evropskem ter Kanada ta Kitajska v ameriškem pasn. T« dni s« vršijo najvažnejši boji drugega kota. Finale s« vrši med 27. in 29. julijem v Parizu. Pripravljen e še poseben stadion s 10.000 prostori, ki bodo stali od 25 do 400 frankov. Boje se, da bo vse te Se premalo J kraljestvo mode Kompletni kostumi rred nekaj bcsonami je amatrai damski »vet kompletni kostum za izreden pojav te» danje mode Danes je postala ta obleka že laktor, ki je zrasel organično z dnevno mo* do, tako da ga najdemo y vsaki boljši gar* dercbi. Svoja čase Je veljal komplet tudi ss kombinacijo obleke in plašča. Danes je to pojmovanje manj oskosrčno in se ne drži plašča za vsako ceno, temveč ga naaome* iča o prilikah s kratko jopico. Jopica *e nosi posebno ob popoldnevih. Komplet, ki se je preje oblačil samo za pro« ineaado in za posete, je danes prišel v splošno rabu in je povsod dobrodošel. Po» leg kompletnih oblek za popoldneve najde« ino danes tudi športne komplete za dopol« dneve, pa tudi elegantne kombinacije, ki se nosijo ob poletnih večerih. Svojemu namenu primerno »e volijo ma» terijaiije za to obleka Za sport uporablja* ino štrapacne blagoves, za dopoldnevno no-Io volnene Lzdelke^georgette, twet, panama, fresco itd., za popoldneve fine, enobarvne, volnene in svilene materijalije, za zvečer pa fantastične blagove v najrazličnejši izberi. Povdarjamo, da je zlasti večerna obleka za* deva okusa dame, kar vedno upoštevajo modni anioni Barve kompletov se ravnajo v glavnem po svojem namenu. Za sport in štrapac bo« mo volili srednje odtenke, na katere ne vpliva ne voda ne prah. Za promenado ima« too na razpolago celo vrsto nians, katere obsega bogata skala sodobne mode. Za ve« černo uporabo se bogatost barv še bolj raz« liri in poglobi. Naša slika predofiuje nekaj markantnih modnih tipov. V sredi spodaj vidimo dva kostumna kompleten, ki nazorno predočuje« ta, kako ljubka je kratka jopica. Podoba je, da se bo ta kos garderobe kmalu zopet po» polnoma uveljavil. Cz sta krilo in jopica iz športnega, eventualno nepremočljivega bla< ga, tedaj prepasamo jopič s pasom iz usnja kake divjačine. Bluzo pa, ki je iz surove svi» ls, nazobčamo, s čimer dobimo izvrsten ■portni komplet, ki ga oblečemo ob dežev« rero vremenu lahko tudi v mestu. Se bolj dobrodošel nam bo seveda za izlete. Če sešijemo jopico in krilo iz fantastič« nega materijala n. pr. iz georgette, torej v svetlejši barvi, mora biti bluza iz svile. Takšna obleka se nosi popoldne, ker je nje* na svetla barva zelo občutljiva. Mnogo bolj praktična pa je kombinacija bele svilene bluze s krilom in jopico iz čr» nega ali zaprto modrega blaga. Možnosti na» ših kompletnih kostumov so torej zelo mno gostranske. Trenotno prevladuje še moda dolgega, preprostega paletota, ki sicer ni tako ljubek in mladosten kakor jopica, pač pa je zato mnogo bolj praktičen. Na prvi skici vidimo obleko z enostav« nim, na obeh straneh plisiranim krilom in 3 pikčasto bluzo. Plašč k tej obleki je raven in samo na robovih ter ob žepih obšit s trakci. Posebno elegantni so kostumi, kakršne nam kaže zadnja slika Krilo je zvončasto, vratna partija je opremljena s šalom, kar močno povdarja preprostost, a zato zdru» žuje z njo največjo eleganco. Za otroke Leva skica naše slike predočuje otro* ško krilce s priprosto vezenino; aa desni pa vidimo platnene krilce, ki je že nekoliko umetelnejše okrašeno. Okraski so izvedeni v odtenku, kateremu se prilega barva te* lovnika, ki ga obleče otrok v hladnejših poletnih večerih. letne ln spomladanske, pžaŠče v veliki izberi, najnovejši modeli, kupite najugodneje P. MAGDlC, Ljubljana-Oelejte si izložbe. 123-a VQ raa?|£ kopališča. Opozarjamo na isvanre^ne uia^ncsti pemiaaan&ke Nena£žkr>«;i«Fi us^efri scirav !«e«Ja. Moderne »sorave sve i»*.o« upuiflijiium na 151; UtireSiSiO sasene (do IS. < unija), Popolen penzljon, obstoječ iz: stanovanja s postrežbo in razsvet-javo. dnevne prehrane, konelji s perilom, vplačila zdraviliščnih in glasbenih pristojbin, ter enkratnega zdravniškega pregleda, stane za osebo tedensko: za drž in samoupravne uradnike častnik , vnolojence, invalide in člane bolniških blagajn od Din 380—580, za vse ostaie od Din 4m)—700. Zahtevajte nrosnekte od uprave kopališča Lipikl ' 6244 a Bluza za tenis V vročih poletnih dneh je za tenis po« sebno priporočljiva bluza br©» rokavov, ki ne ovirajo igralke r njenem gibanju. Ras« ume se, da so športni modeli izredno pri* prosti. Izbirali bomo v ta namen blagove, katerim često pranje nič ne Škoduje. Na našem modelu vidimo tako bluzo za tenis z vrsto gumbov na sredi, ko omogočajo, da se bluza lahko odpne na obe strani. Ovrat« nik se spenja z ovratnico. Pas tvori kon* trast k biuzi. ravstvo 0 endckrinni sekreciji (Dalje). Vsi ti pojavi so pri raznih bolnikih bolj ali manj izraženi, vedno pa se razvijajo sorazmerno množini uničene tkanine grlače. Čim več tircoidee je uničene, tem manj ti-roksina prihaja v telesne sokove, tem Izrazitejše se pojavlja miksedčm. Morda najčistejše so se izražali pojavi te bolezni v tisti že davno pretekli dobi, ko so kirurgi na golši obolelim bolnikom izrezali vso gr-lačo do malega, in s tem odstranili poleg obolelih delov, tudi še v golši ohranjeno bolno in zdravo tkanino. Danes se kaj takega več ne godi, ker vsak kirurg pazi na to, da pri operacijah golše vsaj, malo grla-čine, neobolele tkanine pusti nedotaknjene na njenem mestu,, s čimer točno prepreči, da bi bolnik obolel na mikseričmu. Miksedeinu slična bolezen, dosti večjega praktičnega pomena kakor ta, pa je bolezen, ki je tudi neke vrste hipotireoidoza, ne povsem jasne geneze, — namreč kretini-zem. Kretinizem seveda ni identičen z idi-jotizmom (ki je navadna razvojna nedostat-nost centralnega živčevja), ampak je morda infekcijska bolezen, morda 'oksikoza (zastrupljenost), vsekakor pa bolezen presnove iz kateregakoli že vzroka, pri kateri pa se pojavljajo razni miksedematozni znaki. Tudi pomanjkanje joda v hrani ni izključni vzrok kretinizma. Poleg izrazite pritlikavo-sti trpi več ali manj celotno ogrodje teh bolnikov v svojem razvoju. Lobanja raste na širino, nekateri šivi prezgodaj zarasto, nosni koren se poniri. čelo ostane nizko, polega, ličnice izraščajo, brada raste na ši- roko, d očim aaoeta|a na vlfino._______ nedostatno, oči leže poševno, vrat~je kratc«, jezik povečan, koža mlksedematozna, guba-sta in prevelika. Pri pretežni večini bolnikov Je opaziti golšavost. Kar Je pa najhujše pri tej bolezni, je psihična defektuoznost vseh stopenj tja do najtežjih bebavosti. Čisti miksedem nastane, kot smo čuli, zbog nedostatne ali ukinjene funkcije grlače, odnosno zbog pomanjkanja njenega inkreta, tiroksina. Jasno je torej, da ozdravimo bolezen, če uvajamo tiroksin v bolnikovo telo. To tudi delajo zdravniki, ld s pravočasno In pravilno izvedeno kuro ozdravijo lepo število bolnikov popolnoma. Manj zanesljivo učinkuje tiroksin pri kretinizmu, kjer je disfunkcija grlače bržčas samo del obolenja, ne pa njegov pravi vzrok. Toda i tukaj imajo posamezni zdravniki pokazati prav lepe rezultate. Druga, po mnenju nekaterih znanstvenikov, hipotireoidozam diametralno nasproti stoječa bolezen grlače, je pod imenom Ba-»edowega bolezni se pojavljajoča hiperti-reoidoza. (Odkril ie pa ni Basedow 1840, ampak Parry L 1876.) Tudi pri tej bolezni brčas ne gre za samo hiperfunkcijo, ampak verjetno tudi za nekakšno ž njo združeno disfunkcijo. Vsekakor pri tej bolezni prihaja preveč tiroksina v kri. Bolezen označujejo buleče oči, /olša, divje utripanje srca, potenje diareje In tresenje itd. V nasprotju z miksedematoznimi bolniki so pa-rijevci silno nervozni, nemirni, nespečni in razburljivi; časih se na temelju bolezni pojavijo tudi prave psihoze. Zdravljenje te bolezni je umevno dokaj težje, ker ni moči spraviti prekomerne množine v krvi krožečega tiroksina iz telesa, odnosno ni doslej še poznano sredstvo, ki bi ga utegnilo neškodljivo razkrojiti in uničiti. Zato v težkih primerih skušamo zmanjšati prekomerno množino inkreta s tem, da i nožem odstranimo večji del grlače, ter tako reduciramo tkanino, ki producira pro-veS vcedka, računajoč s tem, da bo samo majhen ohranjeni del grlače, dasi sam na sebi preveč inkreta producira zmanjšan, ravno prav in v primerni množini tiroksina aatvarjal. Kakor kažejo opazovanja, je bila misel prava. Mnogo težkih primerov je na ta način rešil kirurgični nož. V novejših časih pa skušamo tudi na nekrvav način uničiti večji del grlače i rent-genovimi žarki. Tudi ta metoda nI včasih brez dobrih posledic; vsaj pa premore ustaviti hujšanje bolnikov in njihovo splošno telesno propadanje, dasi ni, kakor vse kaže, tako učinkovita kot v pravem času izvršena operacija, s katero naj bi se v težkih primerih nikoli ne odlašalo predolgo. Zdravniška posvetovalnica G. M. T. v S. Puder morate oipnsttti vsaj za nekaj mesecev. — Boraks močno razma&čuje kožo. Tudi umivanje ž njim pustite nekaj časa. Pač pa se umivajte s toplo vodo, da preplu-Jete kožo s krvjo. — O. Aka T. Po podanem opisu bolezni ni moči izreči, ali boieha vaš sorodnik na progresivni paralizi amažete z vazeliaom, na Mso samo pa položite z voden če v im superoksidom namočen kosec vate, katerega daste, da leži na njej i—5 minut zjutraj in zvečer, kaT razdraži kožo, ki se posušena prične luščiti. Ko to opazite, prenehajte z obkladki in mažfcte obolelo mesto z k-nollnom. — G. V. M. v K. Tekoče glicerimovo milo si napravite Lahko sami. če dobro zmešate 60 gr. očiščenega zeienega kalijevega mila s 26 gr glicerina in mu, kako? želite imeti koo-zistenoo mila, dodaste 10—20 gr alkohola. Najboljše pa bo, če si daste tako mik) napraviti v lekarni. — G. A. K. v M. p. S. Vata, katero vtikajo kadilci v ustnice, le napoje na v 5 odstotni raztopini železnega klorida, kakršno dobite, ali si jo lahko daste napraviti v vsaki apoteki — G. dr. A. V. v B. Ce bi biM čitalš »Posvetovalnico* pred kakim mesecem dni, bi bili opazili, da smo uprav v tem primeru ie enkrat zavzeli svoje stališče, katero si pač drznemo vsakomur nasproti zastopati. Po našem mnenju lahko zdravnik ordindra, kar hoče, kar smatra za potrebno in koristno za svojega bolnika na temelju pridobljenega znanja in svoje vesti. Seveda na svojo odgovornost. Potem naj tisto zdravilo spravlja na trg aLi Merck ali Wellcomme, ali naj je prinešeino od Kot j ako w ali ia Masukulumbije ali naj Jo je odkril maka r j kak pastir iz Ricrrtanj. Tudi za koko so vedeli nekdaj samo Indijanci, prav tako samo divjaki za lizostigmin, za me-skaMn, za pikreboksin itd -itd. Ce vas vaše izkušnje in previdno izvedeni poskusi utrjujejo v mnenju, da je sredstvo učinkovito, dobavite ga sami, od kogar koti in vročite ga bolniku, odnosno ga uporabljate kakor veste in znate. Preko vseh sodišč stoji po vašem mnenju sodišče v vas, to je vaša vest. — G. T. M. v P. Brotnu-ral Je nedolžno in dobro pomirjevalno sredstvo, ki v večjih dozah tudi uspava bolnika. Smatrati ga Je kot neškodljivo sredstvo, kakor to dokazujejo samomorilni poskusa, ki se tmdš po aa-enkratnem zavžitju do 50 pastil niso posrečili. G. A. S. ▼ č. p. D. Preslana hrana, zlasti pri debelih ljudeh, nikdar ni priporočljiva, pri teh 2e zato ne, ker zadržuje vodo v tkaninah ta zvišuje s tem telesno težo. Ml vsi vživamo vsak dan dokaj več sc H, kakor je treba. Ali ste se že naročili na P0W HF1 J£K"? Razkcsk (Humoreska rt Sovjetske.) Novi delavski poverjenik je p«ozvai k §ebi nadzornika delavskih seznamov. «Taie tu,« ga je prehitel osorno, »ta-le i cvetličnim priimkom .. .€ »Asitrov?« »Da, da, ta, ta, Krizantemor... Včeraj je prišel v sivi obleki, danes v modri, it jutri morda izvoli priti v fraku. Razkošje! Reducirati!« Za tri dni je novi delavski poverjenik jx>pe,t pozval nadzornika delavskih seznamov. »Tale mladenič tu Je zaljubljen v »noje devojko. Reducirati oba!« Na to so vztrepetala srca vseh uslužbencev, a najsilneje srce računovodje Tjutjušklna. Kar na mestu je snel, ne da bi ga kdo zapazili, stari kavčukasti ovratnik in ga vtaknil v žep, z njim pa tudi ovratnico, ki jo je bil kupil tisti dan, l:o se je Nikola odrekel prestolu. »Iz česa je ta ovratnica?« se je vprašal Tjutjuškin. »Svilena Je! Razkošje!« Kaikor hiitro se je Tjutjuškin v mil domov, je vzel v roke stare, ogcnljene fciače, ki je v njih običajno hodil v drvarnico po drva. jih obrnil, pogledal proti svetlobi in našel, da bi se dala skupno z zelenim oprsnikom pokojnega deda in rižesto STajco sestaviti najprimernejša obleka, da bi hodil v njej na delo. In ko je vide!, kako je njegova žena posegla po klobuku, da gre v posete, ga je prevzel strah. »Za Boga«, je vzklFknfl, »pogublti me hočeš, ti! Zaradi tebe in tvojega klobuka me bodo reducirali! Kako razkošje! Kako razkošje! Niti inšpektorjeva žena ne nosi klobuka. Robec, draga moja, robec, kaT moči pisan robec. Lahko se povezeš tudi z brisačo, vse eno... V obče, dušica, treba bi bilo, da se malo skrčimo. Midva plavava v razkošju. Poglej samo najine zavese, to >e razkošje!« »Sedaj pa zavesa o Bog!« se Je obregnila žena. »Ali nimaš oči m ne vidiš, da to niso zavese, ampak cimie!« »To je vse eno, dušica moda, tudi cunje so razkošne. Razem tega imaš res ostudno navado, da nosiš zlati poročni prstan. MisiiU bodo, da sva milijonarja!« Drugo Jutro, preden Je Sel na delo, Je Tjutjuškin pričel brusiti britev, peniti milo in se mazati s ščetko po bradi; že ie približal ostrino obrazu, ko mu roka nehote zaostane. »Kaj je britje?« se je vprašal. »Bur-žujski predsodek. A kaj je predsodek? Razkošje! Oh, majka božja, kako lahko človek zablodi... « Tjutjuškin je na brzo nrtko spraJ milo z obraza in oddirjal na delo z nepobri-timi rusiimi kocinami Odislej se je v Tju-tjuškinovl hiši vršilo odmetavanje kot namazano. Izginili sta tudi dve srebrni čašici, ki jih je bila dobila njegova žena, ko j>e še hodila v šok). Tjutjužkim Jih je prodal in namesto njiju kupil dve kositrni, da od studa ni bilo moči prinesti čaja do ust. In ko je korakal po ulici, se je Tju.tiuškiim zgražal nad ljudsko lahk omiseln os t jo. »Toliko razkošje! Odkod neki jemljejo.« Kadar Je T)irtlii§klm stopil pired zrcalo, da se počeše, se Je čudil, katoo divje mu raste brada. »Poglej, dušica«, se Je neto dan obrnfl k ženi, »še mato, pa dosežem Karla Marksa!« Nekoč pa se Je TjutJušMm vmU s dela ves potrt »Slabo!« Je rzdlhnfl fce na pragu. »Pomisli, dušica, sedim tn delam, razumeš, a on pt4de do mene in meni nič tebi nič pogleda na moje noge, in ono na nogah, veš, črevije. In tako je, te vrvice in te krpe — a Čemu vse to? Razkošje! Vratar Stepa n prodaja svode črne opanke in moram jih kupiti za vsa- ko ceno. Tudi ovojke sd moram nabaviti. Ovojke, se razume, kaj si tako zazijala!« »Ali znaš ovfljati ovojke? To te bo žulilo, pomisli samo. Klalo te bo kakoc. noži!« »Bože moj, saj se privadim, dušica. Pojdem k Stepanu dvakrat, trikra/t, ko se bo obuval, pa se navadim.« DrugI dan je Tjutjušfkin kupi »tare Stepanove opanke im je, ker je nekajkrat prisostvoval njegovemu obuvanju, pričel hodn Dr. V. Korun: Papiga in medved Odvetnik dr. Kosec pripoveduje: Bilo je pred mnogimi leti, ko so bile razporoke še zelo redke. Seveda dandanes je drugače. Saj bomo imeli skoro več razporok ko porok. Bival sem tedaj v nekem malem kraju Savinjske doline na počitnicah. Tu sem mnogo občeval v rodbini svoje sestrične Marjance in njenega soproga Stanka Šipnika. Bila sta mlada zakonca, kfi sta bila pravkar prebolela medene tedne. Bila sta torej v razdobju, ko navadno nastane v ljubezni majhna reakcija. Tako Je nekega dne prišla sestrični vsa objokana k meni. Ihtela je, da Je mogla samo sunkoma govoriti. Ustrašil sem se, kaj se je neki zgodilo. Ona pa: »Pri možu mi ni dalje obstanka. Vloži tožbo za ločitev zakona!« Osupnil sem ,da nisem vedel aH prav sflšim aH ne. Saj ko sem bil prejšnji večer pri njiju v gosteh sta se drago-vala, da sem ju kar zavidal za njuno ljubezen. »Kaj praviš, Marjanca?« sem jo začuden vprašal. »Ločiti se hočem- Niti trenutka ne maram več živeti pri možu.» V Pariz, v maiu 1928. Nekoč so ljudje hodili v Pariz zavoljo francoSčine. Danes hodijo lahko tia, da bi jo pozabili. Ce vam pomore dobra sreča, da slišite po večdnevnem bivanju v Latinski četrti kakšno francosko rečenico, tedaj je izgovorjena s tako slabim akcentom in s tolikimi slovniškimi napakami, da si pokvariš ž njo lahko še tisto malo znanja francoščine, ki si si ga nabral v srednji Šoli. Latinska četrt je že davno podlegla naskoku »barbarov«. Vdiraio skozi vsa vrata rn prinašajo svoj jezik, svoie običaje in svoj način življenja. Edino res uradne objave (ki jih v ostalem malokdo čita) te spominjajo, da živiš na Francoskem. Lahko bi dejali, da se neha v klasičnem Parizu, okoli Panteona. Sorbonne in Molierovega gledališča »Odeona« ne samo Francoska, temveč tudi Evropa. Tu prevladuje žolta in črna barva. Za eno samo mizo v kakšni stari pariški kavarni boš videl več črncev, Indijancev in Kitajcev nego v kak- daj sedi ta književnik potrpežljivo v jugoslovanski družbi in ie izgubil nado. da bi v Parizu okrepil svoje znanie francoskega jezika. »Kaj hočem,« je vzdihnil nekega dne, ko sem ga srečal: »Jadni Srbin nema kuda Kad su Srbi svi i svuda!« V bližini Saint Michela imaio Jugoslovani dve restavraciji. To ie srbska restavracija v Rue Serpente in restavracija pri »Dobrem Dalmatincu«. Toda v to restavracijo prihaja mnogo Madžarov. Čehov in Italijanov. V Parizu se zbližujejo vsi narodi pokojne Avstro - Ogrske in ona se obnavlja v znamenju gastTonomiie. Tako prihajajo n. pr. v tako zvano »madžarsko restavracijo« tudi Čehi in Jugoslovani, a v češko klobasičarno »Praha« Jugoslovani in Madžari. Naposled ie neki soretni Du-najčan prišel na zelo koristno misel, da bi ta gastronomski patriiotizem izkoristil kolektivno. V Rue de la Huchette ie najel velik lokal: obnovil je tukaj ookoino habsburško monarhijo v obliki »Pivarne«. Ta d „ t* Slavolok zmage v Parizu šnem velikem cirkusu. šarene človeške glave se tišče kakor velikonočna iajca. To so Kitajci s svoiim večnim, otrdelim in nepremičnim smehom, ki se iim ie prilepi! na usta kakor umetni brk: Japonci s svojimi majhnimi in radovednimi očmi; afriški črnci v fraku, žaiketu in s cilindrom; zamorske dame v najnovejših pariških toaletah, kratko ostrižene zamorske devojke s trakovi v laseh. Vse to tiči nespretno in komično v evropski noši ter dela vtis čudne skupine, ki je ušla iz cirkuške garderobe. Vpad inostrancev ie opazen v tramvaju, v podzemeljskih železnicah, v avtomobilih in avtobusih, v kavarnah, variietih in restavracijah. Kratkomalo- Dovsod. kamor se obrneš — na zemlji, pod zemljo in nad zemljo. Šoferji so večinoma Rusi. v vari-jetejih pojo s slovanskim akcentom, v »Ca-veau de la Terreur«. kjer prikazujejo prizore iz francoske revolucije, igrajo Dal-matinci »sansculotte«! Stari Parižani so ogorčeni Zlasti mali užitniki. ker so tujci razsipni in primašaio draginio. Tudi stari »prix fix-i« v v Latinski četrti izginjajo pred raznimi kitajskimi, indijskimi, arabskimi. armenskimi, turškimi, grškimi in zamorskimi restavracijami. Manika samo še Ijudožrska restavraciia. pa bi bila vsa plemena enakopravno zastopana. Ali kar se tiče samega Saint Michela. bi tu gotovo v slučaju plebiscita odnesli zmago Jugoslovani in bi pretvorili naziv tega starega pariškega buljvara v »Svetega nadangela Mihaela«. Človek se ne more niti obrniti, da ne bi našel na vsakem koraku kakšnega rojaka, piav kakor da živi v Beogradu, v Ljubljani in Zagrebu. Nedavno tega se ie neki Beograjčan, ki je bil pravkar došel v Pariz, nemilo uštel v svoii naivni veri. da je Pariz vendarle nekoliko boli francoski. V neki restavraciji ie napravil v srbskem jeziku žaljivo primero na rev čun natakarja, »Francoza«, misleč, da ta ne razume. Ali »Francoz« je odgovoril takoi z znanim ljudskim izrekom, ki io ie povedal tako erergično, da ie lepše in točneie ne bi mogli slišati niti v Beogradu! Neki mladi srbski književnik je neprestano ubegaval srbski družbi v Parizu, da bi se naučil francoščine. Menjaval ie hotele, kavarne, restavracije, ali kamorkoli ie orišel, povsod je naletel na rojake. Pobegnil ie s Saint Michela na Montparnasse. a tu je padel isto tako v družbo naših umetnikov. Končno je vendarle našel nekega Francoza in oba sta se mučila ves dan. da bi govorila francoski. Zvečer je bedni Srbin doznal, da Je ta Francoz Hrvat in Zagrebčan. In se- velika restavracija ima sedem velikih oken in na prvem stoji napisano »Deutsches Restaurant« na drugem »Restaurant \Vien«, na tretjem »Českv restaurant«. na četrtem »Veliki srpski restoran«. na Detem »Nagy magyar etterem«. na šestem »Ristoratore moderno«, na sedmem pa vabi Rumunce. Kakor si želite, za dobre pare ie enakopravnost narodov popolna. V vseh teh restavracijah so natakarii večinoma Srbi in povsod slišite našo besedo. »Bogami, dvomim,« je dejal te dni neki Srb. »da bi bilo v Parizu kaj Francozov. Zdi se. da so to vsi Srbi ki se izdaiaio za Francoze, da bi bolje zaslužili.« Slovani si osvajajo Pariz in vsak izmed njihovih narodov si osvoii to. kar mu je najbolj všeč: Rusi variieteie. Čehi kloba-sarne, Jugoslovani kavarne. V Latinski četrti so si naši osvoiili že štiri kavarne, dočim so bili iz dveh po trdi ofenzivi izrinjeni V tej kavarniški politiki so se razcepili v štiri stranke. Prva stranka so »pre-feransisti«, ki so zasedli kavarno »Tur-cquetti«, kjer kvartaio od 2 popoldne do 4. zjutraj. Druga stranka so biliardisti, ki so naskočili kavarno »Darcourt«. Tretja stranka so »mizantroni« in »filozofi«, ki ne ljubijo družbe m sedijo narraiši vsak zase. Ti zahajajo v »Cafe de la Gare«. kier je v ostalem najceneiša kava. Četrta stranka so političarji in debaterji, ki so tu osnovali nekakšen jugoslovanski parlament v mini-jaturi. Ta parlament ima že vrlo burno politično zgodovino. Naiprvo se ie shaial v kavarni »Observatoire«, kjer ie dvigal takšen hrup, da ga je gospodar razpustil ne glede na ustavne odredbe- Parlament se je nato preselil v »Cafe Mahien«, kier je potroši! več voc1- nego kave. Pa mu je ka-varnar v strahu za pariški vodovod odpovedal ljubezen Sedaj zaseda parlament začasno v »Closerie de Lila«, v stari kavarni Charlesa Baudelairea. Postal je mnogo tišji, ker se boji. da bi ga soet ne raz-gnali. V teh kavarnah so natakarji Francozi. a je našim vendarle usDelo. da so nekega garsona Arabca naučili, kai je »črna« in kaj je »bela« ... Poleg teh štirih skupin se ie osnovala še peta, skupina separatistov. To so naši umetniki, ki se zbiraio v kavarnah »Le Dom« in »Rotonde« in se držiio zase, ker mrzijo »profanum vulgus«. Nedavno tega ie saintmichelska kolonija proslavila dan Zrinskega in Frankooana v dvorani »Societe des Savants«. Od silne žalosti za Zrinskim in Frankooanom se je proslava pretvorila v ples in veselje do zore. Krešimir Kovačič. Kino Corinne Griffithova o modi in eleganci 2e delj časa me naprošajo, nai narišem članek o tem. kako nai se moderna žena oblači. Ponosna sem na te nrosnie, ter iz njih posnemam, da me smatraio za ženo, ki se zna oblačiti. Na samo vprašanje pa ni lahko odgovoriti. Mnogo laglje bi bilo napisati članek o onih ženah, ki se slabo oblačiio. Po moji sodbi je vsaka ženska, ki \ 4J'i;a Dczorr.fft, slabo oblečena. Vsaka oblcKa se mora tipu žene tako prilegati, da si človek ie žene niti ne more drugače ar j J i, pa l,o-disi. da je v večerni toaleti, v obleki z? na ulico ali v kakršnem ky i Jnuem odc'u Čeprav sem v mnogih fi!mi'i igrala g'av-no vlogo, mi vzlic temu ni mogoče dati dobrih nasvetov o oblačemu. ki bi fPiC^no veljali za vse ženske. Vseka ko Da je najslabše prepuščati izbiro blaga in kroja modnemu salonu. Zakai čeprav ima krojač toliko okusa, da zna obleči ženo popolnoma v skladu s tipom, ki ga Dredstavlia, s tem še ni vse opravljeno. Ni važno samo to, kakšna je obleka, vedeti ie treba tudi. kako je treba obleko nositi. Da ne bo moja sodba samo negativna, nai povem še nekaj pozitivnega. Menim, da je prav, da se nosite kar naiboli preprosto. Eiegantne, tako zvane »velike« toalete ni tako lahko nositi kakor bi si kdo mislil. Ni dovolj, da je obleka elegantna po blagu in po kroju, nego mora imeti žena. ki jo nosi, eleganco tudi v krvi. Jaz se najrajša oblačim preprosto. Tako zvanili modelov ne nosim in sem ponosna, da ie vsa moja garderoba izdelana po mojih lastnih navodilih. Kaj tj so jim bili stariši Redko se zgodi, da se že mladi otroci pripravljajo za igralski poklic, a še to po večini le tedaj, če so jim starši igralci. Kakor n. pr. zdravniki nočejo, da bi se jim otroci posvetili njihovemu Doklicu. tako tudi igralci ne marajo, da bi niih sinovi postali igralci. Zato je umliivo. da izvira le malo filmskih veličin iz igralskih rodbin. Roditelja Johna Gilberta sta imela sejm-sko panoramo, oče Renče AJoreejeve pa je bil slaven cirkuški klovn. Ralph Forbes poteka iz navadne trgovske rodbine, toda njegova mati Marv Forbeso-va je bila nekoč na glasil znamenite angleške gledališke igralke. Ailleen Pringlova je hči predsednika Zveze trgovcev v San Franciscu. Oče Marvon Daviesove je odvetnik. Lew Codv je sin bogatega angleškega trgovca, oče mlade Joan Crawfordo-ve pa je lastnik kinematografa. Oče Conrada Nagela je komponist. VVilliam Haines ie iziemoma hotel postati isto, kar mu je bil oče. namreč borzni me-šetar; ko je pa videl, da to človeka lahko mnogo stane, si je premislil. Tudi Ramon Novarro bi bil hnel postati trgovec kakor oče, toda izjavil je. da se mu zdi mnogo lepše blago kupovati kakor prodajati. Adolphe Menjou o poljubu nekdaj in sedaj Preden ie" bil Adolphe Menjou odkrit kot filmski igralec, se .ie bavil z marsičem. Mnogo časa je potratil na enak način, kakor dela še danes kot iunak v svoiih filmih; deloma se je učil za svoi bodoči inženjer-ski poklic, ves ostali prosti čas oa je žrtvoval svoiim pesniškim ambiciiam. Iz tistih časov izvirajo tudi njegove misli o poljubu, ki jih v naslednjem prinašamo: »Že stari Germani so se mnogo poljubo-vali, najbolj popularen pa ie bil poljub pri starih orijentalcih. Ti liudie so znali uživati: kadarkoli so sklepali kako pogodbo, ni pri tem zaslužil niti odvetnik, niti notar, nego je pogodbo potrdil samo poljub. Zaradi tega je marsikateri mladenič, ki je sklepal če tudi slabo pogodbo s kako lepotico. pri tem še zaslužil, po drugi strani je pa propadlo mnogo sicer dobrih kupčij, ker je ena stranka izjavila: obžaluiem. pregrdi ste. Dandanes pa ie stvar druga in poljub ima svoj delokrog zgolj še v privatnem življenju Večinoma zvečer. Nekateri liudie bodo sicer rekli, da ie za mladeniča ali dekle mnogo važnejše, da ima leno dušo, da je značajen ali značaina. da ima lepe lakti ali mnogo denarja, kakor oa da zna dobro poljubljati Tem nazorom se imamo zahvaliti. da se do danes še nikier ni vršila ni-kaka tekma v poljtibovaniu in da še ni nobena univerza sklenila podeliti za to spretnost doktorat honoris causa. Danes poznamo najlepše ženske v posameznih državah, poznamo kraliice mode. vemo, kdo ie' naiboliši plavač. kdo spije največ piva vina. vode ali mleka, toda nihče se ni doslej brigal za to. da bi razpisa! natečaj, kdo najbolje poliubuie in kje in kdaj naj se vrši ta vrsta službe božie. Poljub je privilegij za 16- do 351etne ljudi sezona .ie poleti. Od starejših se poslavljamo s poljubljanjem roke. kar je znamenie spoštovanja. Pri mlajših pomeni slovo s Doliubljanjem roke žalitev. Še nekaj: Čimbolj se ženske starajo, tem rajši imajo poljubčke (namreč one iz slaščičarne). Kakor vidimo. Adolohe Meniou ni zloben samo kadar igra v filmu, nego tudi kadar piše članke. Ernst Lubitsch Avtoportret Uverjen sem, da so se moii starši šalili, ko so mi dali ime Ernst. kar pomeni v nemščini resen. Resnost se je v mojem iivlieniu začela šele s šestim letom, ko sem orišel v dunajsko ljudsko šolo, ki se ie zvala »Sofija«. Edino, kar mi je bilo na vsei šoli simpatično, je bilo nieno žensko ime. Z učitelji sem bil precej zadovoljen, oni pa z menoj menda ne. Naibrže iim ni bilo Po godu, da sem se namesto z matematičnimi formulami in z latinskimi stavki rajši ukvarjal z Devico Orleansko. Ko me učitelji niso več marali, sem jim dokazal, da sem pametnejši od niih ter sem popustil. Pametnejši odneha. Za gledališko karijero. o kateri sem sanjal, sem bil takrat še premlad. Zato sem odšel v trgovino z manufakturnim blagom, toda drama je še dalje ostala moia skrivna ljubezen. Leta 1911. se mi ie slednjič posrečilo, da sem prišel k Reinhardtu. Takrat sem se skrivoma že pečal s filmom in moji prijatelji še danes zlobno trdiio. da so tisti filmi samo zato ugajali ljudem, ker sem bil v njih neznansko smešen. Jaz na mislim, da je ta zlobna sodba moiih prijateljev smešna. Vendar moram priznati, da nisem bil zadovoljen, ker so se mi smeiali. Popustil sem platno ter sem se loti! režiie. Nato sem bil pozvan v Ameriko. Zavezal sem se za več let in sedai čuiem, da me hočejo raATiatelji pripraviti do tega, da bi se zopet vrnil k filmu kot aktiven igralec. Bi že, samo bojim se. da je moie modeme linije že davno konec. ur laaaaaBB Maj v Berlinu Najlepši berlinski letni čas je pomlad, ki se razbohoti v vsej krasoti v sotnčniii dneh maja, ko zacveto lipe »Unter den Linden« in se odene pravljično razkošni Werder v bajno odelo stkano iz miliionov cvetov.« Vsaj tako so mi govorili v pusto dolgočasnih, deževnih zimskih dneh moji berlinski prijatelji, ko sem se jezil nad večno megleno deževnim vremenom, z dnevi dolgimi kot leta. In kakor nisem nič kaj verjel tem obetom, poznavajoč nenadkriijivi berlinski lokalni patriotizem, kateremu je vse kar }e berlinskega »kolo-salno in svetovni unikum«, tako sem bil s prihodom pomladi res prijetno presenečen. Vesna je prispela v Berlin preko noči Ln iz-premenila sicer tako pusto enolične ulične kanjone s stotinami, kot jajce jajcu podobnimi stanovanjskimi vojašnicami v prijetne z zelenjem odete drevorede, ki dajejo Berlinu neko čisto posebno obiležje. Nebo je svetlomodro brez oblačka. Solnce sii.ie malone skoro pre toplo in človek že išae v op^^denskih urah sence, ko se sprehaja med brhkimi Berlinčankami po široki »Tauen-zienstrasse« in ogleduje razkošne toalete spreha-jajočih se, ali kakor pravijo Berlinčani, »pohaj-kujočih« dam. Ožarjene po pomladanskem so'n- Ianske berlinske kraljice lepotic, ko nastopa r najnovejših izdelkih pariških in berlinskih modnih salonov. Najlepše slike berlinske pomladi pa nudčjo vzorno negovani berlinski parki in vrtni nasadi, za katere žrtvuje mesto letno težke milijone. Največji med njimi je Tiergarten, kjer lahko šeta človek cele ure po belo nasutih stezicah, med jezerci, zelenimi travniki, otroškimi igrišči in avtomobilskimi cestami. Površina Tiergartna znaša okolj štiri kvadratne kilometre in odgovarja v mnogočem pariškemu Bois de Boulogne. Obisk Tiergartna pa ne preseneti, kakor bi človek pričakoval. Berlin-čaai med tednom nima časa za iz-prehod; v nedeljo pa odrine rajši v okolico, kjer se lahko po mili volji nemoteno izprehodi med prostranimi go>zdovi borovcev, dočim je dovoljeno v Tiergartnu hoditi samo po potih. Največ obiskovalcev ima Tiergarten v zgodnjih jutranjih urah, ko se pode po potih za jezdece cele kavalkade lepih dam in odličnih gospodov. Jezdenje je v Berlinu posebno priljubljen šport odlične družbe, najsi se mora poslednje čase vedno bolj umikati avtomobilizmu. Nič manjši ni obisk na večer, ko se zmrači in se prične tihi boj za klopice v grmičevju, kjer si razodevajo mladi Brandenburška vrata v Berlinu c u, v lahnih oblačilcih, s hojo spominjajočo vedno nekoliko na »Funi-Uhr-Tee«, z zvonkim glasnim smejanjem, ter prešernim čebljanjem spominjajo prej na vesele Dunajčanke, kakor na tip, odgovarjajoč mrzlemu moškemu prusaštvu. Ako človek malo prisluškuje njihovim glasnim razgovorom, more v devetdeset od sto slučajev čuti ime kake prorninetne avtoznamke ali parnika, ki bo v kratkem iz Hamburga nastopil katero od mnogoštevilnih zabavnih potovanj, ki Jih prireja na vse strani sveta dolga vrsta berlinskih potovalnih pisarn. Za izpremembo pade še kaka pripomba, nanašajoča se na slučajno dnevno senzacijo, ali opazka o najnovejšem filmu, katerega izmed priljubljenih filmskih igralcev. Kavarniški kotički na Kurfurstendamu, ki spominjajo na ljubljansko zelenje pred »Emono«, so nabito polni publike, pripadajoče gornjim deset-tisočem, tako iz vrst aristokracije, ali plutokra-cije in novega filmskega plemstva, ki postaja v največjem evropskem filmskem centru — Berlinu — vedno značitaejši sloj boljše družbe. Še nedavno niso mogotci modre krvi nič kaj radii sedeli za isto mizo z denarnimi mogočniki, ki so čez noč obogateli Po revoluciji pa se je pričela sicer počasna, ali tem temeljitejša demontaža pruske aristokracije in danes je plemenitaš že kar vesel, če lahko sedi skupaj s kakim bančnim direktorjem, pripadajočim težki denarni bnržoa-ziji. Izložbe bogatih trgovskih hiš TLefrz, Wext-heirn, Kadewe in druge, so pre natrpane pomladanske robe vseh vrst. V notranjih razkošno opremljenih prostorih pa se vrše sedaj za časa spomladanske sezije redna dvakratna ogledovanja pomladanskih mod. Dvorane, v katerih nastopajo ob tej priliki manekini, so vedno polne ženskih in moških gledalcev. Saj je tudi užitek opazovati elegantne kretnje naše Jovajiovičeve, parčkj mals-ke občutke. Te neštetič opevane klopi pa se bore sedaj z j ako naraščajoč konkurenco (jriinwai>da, kjer so mladi nadebudni mi-ljenci Amorja še bolj pri miru. Nedaleč od Tiergartna se nahaija Lehrter-bahnhof z Leh.rterstr.asse, kjer se je nedavno odigrala na lepem Poštnem stadionu nogometna tekma med beograjsko Jugoslavijo in enim najboljših berlinskih nogometnih klubov »Tennis-Borussia«. Tekmo je gledalo kakih 3000 gledalcev, med njimi preko 200 jugoslovenskih kolonistov v Berlinu. Navzoč je bil celo poslanik, minister Balugdžič. Tekma sama je bila prav interesantna. Moštvo Jugoslavije sicer ni moglo do cela prevladati TcJinis-Borussije, vendar je bilo skoro ves čas vzdržalo z Nemci enak igralski nivo. In Skoro, da je le naključje, da se ni tekma končala z izidom 3:3, nego 3:4 v škodo Jugoslavije. Nemci so igrali si ste matične i še, s podajanjem; naša so bili v obrambi izvrstni, v napadu pa precej mlačni in neodločni, tako da se pustili neizrabljeno marsikatero ugodno situacijo. V prvem polčasu je bil rezultat 1:2 v škodo naših. V drugem so našinoi v prvi polovici neprestano oble« gali nemška vrata in postavili razmerje 3:2, kar so navzoči Jugosloveni pozdravljali s hrupom, k: )t daleko prekosil onega nemških tisočerih gledalcev, ki so kar strmeli nad jugoslovanskim temperamentom. V drugi polovici polčasa so zopet vodili igro Nemci in zabili dva gola, da je ostalo razmerje 3:4. Nastop naših športnikov je zbudil med nemško športno publiko zadovoljiv odmev in sedaj pričakujemo nestrpno, kaj bo dejala široka mu-z:ka!ičr.a publika k koncertu zagrebške »Mlado-sis«, ki obišče v kratkem Berlin in ponese prva jugoslovansko pesem med Berlinčane. A. Verbič. >Kaj pa je vendar zagrešil?« »Ta žalitev! Pomisli! Rekel je, da vrečim kakor papiga,» je zaihtela. sem deial in se prihu-ljeno nasmehnil. »Da, da! Pa ko bi ga kaj žalila! Prav nič ga nisem. Prisežem«. 3>Posebno laskava ni ta primera. To je res. Toda tako hudo žaljiva pa tudi ni, med zakonci namreč, da bi bila kar povod za ločitev,« sem ji razlagal. »Ne pa ne! Tega si ne dam reči, da sem papiga«, se je razvnemala. »Že sedaj me zmerja, ko sva šele nekaj mesecev poročena! Kaj bi šele bilo čez nekaj let! Kar tožbo vloži!« »Ako sem te prav razumel, ti mož ni relceil, da si papiga, ampak je rabil milejše besedilo.« »Kaj bi slepomišil? To je vendar isto. Ako me primerja s papigo, sem ali papiga ali pa nekaj njej podobnega. Ali nimam prav? Zalo prosim, kar vloži tožbo!« Izprevidel sem, da v tem trenutku ni dostopna za pametno besedo. Ker sem jo pa dobro poznal, sem bil uverjen, da se premisli, ko se pomiri. Zato. sem imel zadevo za to, kar je bila, za navadno zakonsko zastranico, ki je bolj smešna ko resna. Odvrnil sem torej: »Dobro! Toda vedi, da se razporočiti ni tako lahko, kakor misliš. — Da, da! Pozakoniti se ni težko, ampak razzakoniti se, to je trd oreh. Trikratni spravni poizkusi pred sodnikom so zaželjenemu izidu pravde skrajno nevarni. So kakor zanke, ki jih nastavi sodišče, da se zakonca spet zamotata v zakon. Ako se ne pobotata že pri prvem poizkusu, je skoro gotovo, da se poravnata pri drugem ali vsaj pri tretjem. — Ni čudo! Vedeti je treba, kakfo sodnik sili v njiju. Zdaj prigovarja možu, zdaj ženi, zdaj zlepa, zdaj shuda, zdaj polaga roko tega v roko onega, in kar je še več takih mešetarskih zvijač. Tako da sta pravdača nazadnje vsa zmedena in si mislita: Napravite z nama, kar hočete, samo, za boga, končajte skoro že to duševno torturo! — Res da! Konec je ta, da ju spet zapro v zakonsko kletko.« »Pa zakij vse to?« je vzkliknila se-stričina. »Čemu je treba treh spravnih poizkusov Ali ni eden dovolj?« »Zakaj? — Mislim, da zbog tega, ker se je tudi poročni oklic izvršil trikrat« »O ne! Z menoj že ne bodo uganjali burk. Ko sem se možila, so me enkrat oklicali za trikrat. Zato mora tudi samo enkratno spravno pogajanje veljati za trikratno.« »To bi utegnilo držati,« sem odvrnil z navidezno resnobo. »Enkratni za trikratni oklic, enkratno za trikratno pogajanje! Brž ko pridem domov, hočem pogledati, kaj pravi o tem codex iuris matrimoniaiis. In če je tako, kakor sodiš, tedaj je ločitev trikrat verjetnejša. Ako ne, tedaj imamo pa preporno vprašanje, zaradi katerega se boš lahko pravdala vse svoje življenje. S tem bo pa vsem ustreženo: Ti pridobiš čas za premislek, sodniki dobijo nekaj dela, odvetniki nekaj zaslužka, jaz pa nekaj zabave.« — »Kakšne zabave? Ti zbijaš šale iz moje nesreče!« »Ne jočem se res ne, ker nimam za to vzroka. Hočem pa reči: višje vrste zabave, ki izvira iz altruizma in človeka navdaja z zadovoljnostjo, kadar dozna, da je ustregel vsem.« Moje norčevanje je bilo pa vendarle predebelo, da bi se sestrične ne začeli lotevati dvomi. Zato sem nadaljeval z resnim obrazom: »Torej jutri se snide-va na postaji. Videla boš, kako odločno bom nastopil pred sodiščem. Vse lesti hočem pobrati iz odvetniških ropotarnic. Ni vraga, da ne bi ugnal nasprotnega zastopnika, tvojega moža pa prisilil, da te bo na kolenih prosil zamere.« S to zagotovitvijo sem jo pomiril. Jedva je ona odšla, je prišel Šipnik. »Kaj pa imata z Marjanco?« sem ga smeje se vprašal. »Še nista dobro prebavila medenih tednov, pa se že prepirata.« »Kaj imava? Prav za prav nič.« »Nič? — Sestričina pa trdi, da si jo obkladal s papigo.« »Ker je ona mene z medvedom.« »Z medvedom! — Mar.ianca pa pravi, da ti ni rekJa nič žalega. Pa še prav nič ,je pristavila. Priseže.« »Kaj da ne! Saj veš: prisega, pa ženska. — Od njene modistke sem dobil hudo zabeljen račun. Zato sem malo zagodrnjal. Ona pa kvišku. Kaj godeš kakor medved! mi je rekla. Jaz sem ji pa vrnil milo za drago: Ti pa vreščiš kakor papiga. To je bilo vse, zaradi česar se šobi.« »Ti! Ona pravi, da se hoče ločiti, in me je prosila, naj jo zastopam. Seveda sem ji obljubil, ker drugače bi se v svoji ihti res utegnila zateči h kakemu tujemu odvetniku. Potem, ko se premisli — in da se bo, o tem ni dvoma: — bi ji bilo pa žal, da je javno razobesila domače perilo. Zato sem ji naročil, naj pride jutri na postajo, da se pelje-va v Celje ki sodišču. Imam kakor nalašč nekaj opravila ondi, tako da mi pot ne bo odveč. Pridi pa tudi ti! Prepričan sem, da se sprijaznita že med vožnjo in namesto tožbe bomo imeli spravo.« »Pridem. Toda odpuščanja je ne bom prosil. Naj napravi, kar hoče!« Drugi dan smo se sešli na postaji. Jaz s kodeksom iuris matrimoniaiis pod pazduho, Stanko s površnikom, se-strična s plaščem in pompaduro. Ker so pa savinjski vlaki v tistem času imeli samo po en oddelek drugega razreda, smo se vsi trije vozili v istem predelku. Uprav to siromaštvo železniške opreme pa je bilo ugodno za mojo namero. Imel sem priliko, da sem že med vožnjo delal za spravo. Toda težko je šlo!... Na moje pomirljive besede sta odgovarjala z novimi žalitvami. Kar je trdil Šipnik, je zanikal Marjanica; kadar je on pogledal na levo, se je ona okrenila na desno in narobe, tako da sem že obupoval uoCnm dettn ss k ismotak> is iutrs-itj?b megei ki mrakov zalo nedeiako jutro. Biio j« kakor devoika v koo&A. Od Avale Ua čes sremsko la banatsko ravan je veno-mer nekaj drhtelo, m gibalo. prelivalo kakor prelestno telo v vodi In voda je tekla mirno ln nasmehi! ano. Parniki so piskaje orali »verle brazde, v pristanišču ob Savi j« vrveio, poplavljena polja »red Zemunom so dajala z Dunavom vred videz morskega saifrvs. Stal sem na Kalimegdanu in upijal vas o lepoto tega Jocra. In mislil s trn na te. ti zaničevani, neotesani, ti veliki, ponosni nai Beozrad! Koliko deviško zaljubljenih sani »j nam 6) ;razbti, vihravi »ebičneži In vendar —. astci r fcrino in višino, tempo tvojega ti vi jena se veča, tvoM možgani se neneho-ma bore « podedovanimi, ie Dremalo brz-darjini tasdnkti. Izpod v nanje, pariško »krojene obleke se ti vidi nrimitivna sem ki tja umazana stpodnia obleka. Razposajen Je tvoj pogled. nič kal galantna ni tvoja pest, ali }e nekaa na tebi. da nas mika. Zdravi«. veMčina. bodočnost. Vsa velika mesta fo bila v svojih začetkih taka. Tako v živi tovarni frvUenla: ni *a zla, ki ga ae bi prebolel zdrav narod. Slabe snovi testo izginjajo ▼ dobrih, k kadavrov klije sovo fivlienjt. In zdravje Je ▼ tebi. V tvoi roba*o»ti »e oči m Je prsvtšek fizične sOe. Preveč raznovrstni elementi se mešaio v tebi. Velik ko-lei vi, ki r nJem neprestano vto prvine in spojiš« Človeške kemši«. Ti * nastajajoče ▼e&amesto. Nastajajoč« src« l^Uke Jmo^aviJe. kt je le ni Ki verujemo vanrio kakor v '.epše JivlJenj« onkraj zemeljski teoob. Mi >o be l ustvsuK? V tistem prezakm lotm ten adsffl, ks- ko bo ta — na Kalimeadanu — čez petdeset, sto žet ko nas bo namestu trinajst milijonov petdeset, sedemdeset. Nesposobne reneraefc« bodo pozabljene: novi rodovi Sodo * noderaim delocn. s tehniko, z novo ducovao kulturo klesali našo podobo člo-Teitva. ^odogkdna so ofczoria. Kakor araamka «*v*i oan Je Široka bodočnost. k vsaka ozkosrčnost bo rlomtteos — ts, pri tas, povsod. In noben sedanji pro- Eam ne bo^ veljal; vse. kaT ie danes ve-ega ic dobrega, pa bo veijaio ia »velo dalie. Spomnil se« «e poročfta v nekem beograjskem kako so n« mestu nekdanjega beograistega pokooaliSča gradili novo »ta bo ®atertiainem življenju. GovorfH srn takrat hi ob drugih prl-fkah o takih premih ln vprašanjih. Spo-gnal sem. kako i lahko v nrnoeih smereh snidejo stovenskfbrvatskl. srbski književniki, možje, ki nijo v sebi višie. d-uhovno pojmovanje živlhja. Treba le le imeti pravilen nazor (kulturi. _ nazor, ki je daleč od topega, estrDnesra kulturnega im-perijalizma, dedš«ie iztočnih teofcracij. Zapad aH vrho> Oboje. Za vse i dovo^ prostor« na na- rečja, ml je uidno naključje pri skotilo na pomoč. Bližali smo sčaJcu. Tedaj je njuno prerekanje doseo višeik. »Grobijan si! Da boš vedel!« je siknila Marjanca. Ta zasramba je»a moža tako razka-iila, da mu ni do več mirno sedeti. Poskočil je s soia in mahal z rokami, kakor da bi 3tel razkrehmti stene predelka. Med je vlak privozil na postajo. Dr-dr-r| se je ustavil kar je povzročilo tol1 sunek, da je Sipnik izgubil ravnotež Omahnil je naprej in telebnll svoji »sprotnici naravnost v naročje. Hkrafe je s police usula prtljaga na njijujpvršnfk, plašč, pom-|> a d ura Vn napo si bumsk! je zdrknil at nje le moj codf iuris matrimonialis ter butnil Sipnik na glavo. Ko se je pa homotal v žeaem naročju, se je njej razklenila i^ varndca, ki jo je imela pripeto na"S&. in se zapičlla v :možev telovnik, co da sta bila mož tn žena zdaj skčana v pravem pomenu besede. Vrb drastična bila sflka, ki se Je ponujala mojim om. Enake ne vidiš v nobeni galerijijkvečjerr.u v kinu: Predstavljala je t klobčič, ki se je bomotal sem, hortUl tja. ne da bi se mogel razinotatt. H zemijL AH prvo Je. da s« otresimo čemeče ozkosrčnosti ta priznajmo načeta ras-ličnosti v enoti. — Ciovek čuti v Beoeradu. kako ga vsega prešinja občutek Šitrine. — ie rekel slovenski književnik, ko smo stali na Kali-megdanu in zrli, kako se združujeta Sava in Dunav. — Tu Sidna, pri nas globina. — Je pripomnil drugi. — Mi smo vaieni metode, organizacije, podrobnega dela. Oni so blesteči v pobudah, v šiZa-piski«) in obsežni slovstvena kronika. V prirodoslovnem delu, ki je opremljen tudi z ilustrirano prilogo, so izšle razprave I. Hadžija, A Koširja. L. Kuščerja ( v nemščini) in Milene Peruškove, »Zapiski« vsebujejo več zanimivih krajših člankov, v slovstveni kroniki pa ocenjujejo sotrudniki nove prirodoslovne spise. »Glasnik« urejujeta dr. Josip Mal in dr. Fran Kos. Prihodnja številka bo posvečena Valvazorjn Člani Muzejskega društva dobivajo »Glasnik« zastonj (članarina 25 Din. Paberki iz francoskega literarnega iivlienja Minul! mesec !e potekla stoletnica rojstva pisatelja Edmonda Abouta, znanega tudi pri nas po Tavzesovem prevodu »Kotarjevez« nosa«. Abaut se je rodil 14. februarja 1828 v Dieuzu. Mnogo impulzov za vse življenje mu je dalo slavno leto 1848 Prvotno se Je posvetil klasičnim vedam. pre.potoval je Gr&jo ia spisal knHgrt »La Or£ce contemporaine«. Največjo slavo so mu prinesle niegove povesti »Pariške že-nitve«, »Kralj gora«, »Notarjev nos«. »Slučaj gosipoda Guerina«, »Zenitve na kmetih«, »Roman vrlega moža« itd Njegovi sipisi so bili bolj in-teresamtni kot umetniški, vendar pa imaflo še dandanes Strok krog Statetjev. Umrl le 1. 1873. • feredee uspeh zaznamuje roman Mamica Bedela »Jfcrome 60® latitude nord«, M Je doMl lani Ooocountovo nagrado. Izvl-nA J« IrSel minute d-rii že v 213. izdaiS, to se praerlinski Državni operi. Kaj vem? - Koliko znam? 25 vprašani Iz kemije. 1.) Kdo je začetnik znanstvene kemije? 2.) Kaj je iatrokemija, kdo je njen ta-četnik in kako se je nazival b polnim imenom? 8.) Kdo je bil oni kemik, ki Je prvi do-kazal, da je materija večna? 4.) Kdo je razdrl jez med organsko lm anorgansko kemijo, kdaj. in 8 čim? 5.) Kaj je kalorija? 6.) Kaj je aktinometer? 7.) Kako vpliva svetloba ne strupeni beli fosfor? 8.) Zakaj ne zahtevajo večerne damske toalete posebno trajnih in stanovitnih barv? 9.) Kaj je katoda, kaj anoda? 10.) Kaj je elektroliza, kaj elektrolit? 11.) Kaj je izvor vsega življenja in vsega dela? 12.) Kaj bo katalizatorji? 13.) Kaj so luminoferi? 14.) Kaj je pepsin? 15.) Kaj je acetilen? 16.) Kaj je vazelin in is Sesa se dobiva? 17.) Iz česa se pridobiva bencin? 18.) Kako so imenovali v starih časih t lekarnah alkohol? 19.) Kaj je denaturlran iplrit? 20.) Iz česa ee dobiva rum? 21.) Ali je naziv glicerin (olje) kemično pravilen? Iz česa »e dobiva? 22.) Kako ee pridobiva ribje olje ln katere zdravilne snovi so ▼ njem? 23.) Kaj so mila v kemičnem smislu lm kako se dobivajo? 24.) S čim je parflmirano brivsko milo, ki diši po grenkih mandeljih? 25.) Zakaj se imenuje Salvarsan tudi Ehr-lich Ha ta 606? m MASO KO L! H/KO CI KO PIJ O Kako vrtnarijo drugod V Scboenlngenu na Brunsvlškem imajo vzorno urejeno vrtnarijo, v kateri gojijo vse mogoče hranilne rastline po najmodernejših načinih. Slika nam kaže veliko toplo gredo za paradižnike in sočivje. Pejolt, čudežna rastlina To je majhen kaktus brez trnja, domač v srednji in severni Mehiki. Hui-čolske in tarahumav&ke legende mu prepisujejo božanski izvor. Mislite si strah in grozo prvega Indijanca, ki je v svoji lakoti použil grenkljato, sočna-to rrieso tega čarovniškega zelišča ter videl na svojih zaprtih vekah žareče bliske, ognjena kolesa, svetle slike. Pejolt namreč vsebuje neke alkaloide, ki povzročajo kaj zanimivo pijanost oči: nepretrgano snovanje živobarvnih, podob. A. Rouhier je v svoji doktorski razpravi: Le P e y ol t (Echinocactus \Villiamsii), La plan te qui f a i t les yeux čmerveilles natanko popisal očesno vinjenost, halucinacije, blodne prividke. Tako n. pr. je angleški slikar pojedel nekaj takšne drogve: meže je videl, kako se mu spreminja telo glede barv in oblik. Enkrat mu je noga zadobila rahlo heliotropsko od-ličico, drugič se mu je roka pretvorila v temnozeleno, izprevezeno z rdečimi risbami. Nato se mu je vsa obleka spremenila v pravcati pavlihovski kroj. Kakor hitro je zganil kak ud, se je ta preobličil v drugačni videz. Ob naslednjem gibi ja ju je zablestela vsa roka v mavričnih pasovih in bila videti odtrgana od života, kakor da moli iz temačnega, nejasnega prostora. V ne-ktem trenutku je komolec zažarel v modrikastem plamenu. Tedaj mu je zaplapolala hlačnica. Zatem se je vsa desna stran trupla od nog do ramen zaiskrila v sinjem zublu. Takisto so se razni odtenki venomer prelivali po njem... Naš Weir Mitchell je imel celo občutek, kakor da je prvikrat opazil barve, ki so mu bile dotlej nepoznane. Pejolt pospešuje z draženjem optičnih središč ostrino navadnega videtjja in vpliva na zaznavanje domišljijskih predstav. Slike so pri tej živi notranji fantazmagoniji često zasukane ter iz-prevržene, tako da »pejoltski bratec« venomer otoreta glavo, želeč opazovati svoje blodne videnice v njih pravem položaju. Včasih so prividi zlomljeni, nepopolni, zgolj v zarodku ali zametku, in podzavestna obrazotvornost jih baje ne mara dopolniti. V pejoltski omotici nastopajo pogostokrat tudi sluhovne omame, vojalne blodnje. Vidino središče rado preobra-ža slušne dojme v očesno zaznavo. Nehote se spomniš Beaudelairove trditve: »dišave, barve in glasovi se skladajo«. Vzbuja se splošno sir.este-tično stanje. Ob tej priliki si utegneš prečitati opazko glede barvitega sliša-nja, ki so ga doživeli Hoffmann, Beau-delaire, Rimbaud idr. (Lj- Zvon 1917). E. B. Putt je videl ob vsakem tiktakanju ure novo barvo, če si je pritisnil žeparko na čelo, se je obračalo solnce pred njim in zlate niti so mu migljale pred očmi. Pejoltske prikazni so dobivale izredno žive barve, če je igral harmonij vmes. G. Dixon je med igranjem klavirja opažal v zraku jato glasbenih not, okoli katerih so rojile zopet skupine not, ozarjenih s svetlimi bojami, itd. Vsak posameznik doživlja med pejoltsko pijanostjo takšne estetske vizije, ki odražajo njegovo duše-slovno podstat. Tako bo pejolt dragocen pomočnik freudistu, psihoanalistu. (K.) Tri članice pariškega športnega kluba »Academia«, Id so zmagale te dni na tekmi za prvenstvo v treh športnih panogah (plavanje, tekanje lo veslanje). 0 velikanskem požaru petrolejskih virov pri Pascovu na Romunskem je naš list na kratko že poročal. Očividci javljajo podrobnejše vesti. Odsev požara opaziš do Ploestija, kakšnih 50 km od kraja, kjer divja. Gori vsega skupaj 16 izvrtanih virov, a ker jih je še 24 v neposredni bližini, je pričakovati še večje nesreče. Požar je nastal pri vrtanju vira številka 298. Dospeli so bili že v globočino 1400 m, kjer jih je ločila samo še tenka plast od petrolejskega ležišča. Tedaj so Dognali plini to plast in vse tehnične priprave v rovu do 200 m visoko. S trenjem med sproženimi masami je nastala iskra, ki je pline užgala. Kosi železa z zrušenega vrtalnega stolpa so težko ranili 5 delavcev in 1 inženjerja, ki je kmalu potem umrl. Cez nekaj časa je padel kos gorečega lesa na vir št. 268., ki je oddaljen 150 m. Vir se je vnel in na podoben način mu je sledilo še 14 drugih vrelcev. Vročina je neznosna, tako da se je mogoče gorečim vrelcem približati komaj na 300 do 400 m. V tej razdalji so postavljene straže, ki pazijo, da se ne približa nobena nepoklicana oseba in da nihče ne prižge žveplenke ali česa drugega. Pod zemljo neprestano bobni, plini nepresta- no eksplodirajo, od časa do časa letijo iz vrelcev skale in podobne stvari v zrak. Ves prizor je zelo podoben erupciji šestnajstih vulkanov. Strokovnjaki računajo, da znaša pritisk plinov do 140 atmosfer, gašenje z običajnimi sredstvi je torej nemogoče. Množino gorečih plinov cenijo na 200.000 do 300.000 kubičnih metrov, tako da bo požar trajal lahko še tedne in mesece. Gorijo tudi j mali gozdovi v bližini, kar nevarnost še povečuje. Poleg že omenjenih 6 ranjencev je bil smrtno ranjen še en delavec. Materijalno škodo cenijo doslej na 120 milijonov lejev, vse fabriške naprave na gorečem ozemlju, vsi stroji so uničeni. Požar menijo ukrotiti sedaj na ta način, da bodo zvrtali predore do gorečih vrelcev in jih zasuli z zračnimi stiskalnicami. Do izvedbe tega načrta bodo prešli gotovo cele tedni in med tem bo vsako drugo delo na tem ozemlju počivalo. 650 km brez postanka Z rekordom v brzi vožnji na veliko daljavo se je ponašal angleški brzovlak med Londonom in Carlileom. Vozil je 480 km brez postanka. Nobena druga proga v Evropi ni bila tako dolga in Angleži so se s tem prvenstvom v modernem prometu radi pobahali. Te dni pa je dosegel angleški železniški promet nov rekord. Vlak, ki brzi med Londonom in Edinburghom, teče 650 km ne da bi se ustavil. Kakšna je ta vožnja, si lahko predstavimo, če pomislimo, da grmi ekspres na tej progi s srednjo brzino 80 km na uro. Da je dosegel brzovlak takšno naglico, je bilo treba premagati ogromne tehniške ovire. Lokomotiva, ki vozi iz Londona v Edinburgh, dirja nekaj nad 8 ur in vozi s seboj 12 ton premoga ter velikansko zalogo vode. A ne le na tehniške pripomočke, tudi na ljudi, ki vozijo ta vlak, se stavljajo ogromne zahteve. Strojevodja in kurjač morata napeti vse sile, da obvladata situacijo na 8ur-ni vožnji. Kontrola časa in kilometraže je zelo natančna in zahteva ne le veliko spretnost, ampak tudi veliko odgovornost. Zato se vozi s to lokomotivo vedno tudi inženjer, ki pazi, da se stroji pravilno regulirajo in da se ne zgodi nobena tehnična napaka, ki bi lahko izzvala usodne posledice. Razume se, da uporabljajo Angleži za ta brzovlak najboljši premog in tudi najbolj izkušene ljudi. Angleški železničarji se za mesta na tem vlaku kar tepejo, kajti služba je ne le krajša po času, ampak tudi boljše plačana, kar še bolj pomnožuje konkurenco. Oddelek Rdeče vojske v uniformi, Id so ]o uvedli te dni, z jekleno čelado. Zna. ie ozdravljajo bolezni Francoska poštna uprava ne dovoljuje rada izdajo znamk v dobrodelne namene. \ endar je pred nedavnim takšno dovoljei je dala Narodni družbi za pobijanje t.iberkuloze, ki je spravila nato v pronu; novo znamko. Na tej znamki je naslil ma deklica, ki pošilja z roko poljub s ncu. Francoski filatelistični list ijanje bolezni. Šla je in jih je kupila celo polo ter jo prilepila možu na bolno nogo. In zgodil se je čudež: mož je bil čez nekaj dni skoraj zdrav, bolečin ne čuti več. Od takrat prisega dobra ženica na zdravilno moč protituber-kuloznih znamk in jih povsod priporoča. Nič čudnega, če je prodaja v tistih krajih silno narasla. Zrakoplov pristaja sredi Oceana Dvesto čevljev dolgi zrakoplov «T C 5», ki pripada zračnemu brodovju Zedinjenih držav, je napravil pred dnevi zanimiv poskus, ki se mu je popolnoma posrečil. Spustil se je sredi Oceana na palubo parnika «American Tra-der», ki je bil daleč na odprtem morju ter vozil pošto iz Evrope v Ameriko. Zrakoplov je oddal več poštnih vreč za evropski kontinent, prevzel pa je pošto pasažirjev za Ameriko. Pristanek se je izvršil zelo jadrno. Manipulacija je potekla srečno in zrakoplov je čisto gladko letel v Lakehurst, kjer so ga zopet spravili v domačo lopo. Primer ie zanimiv zaradi tega, ker dokazuje, da pristajanje sredi Oceana ni tako neizvedljivo kakor so še nedavno razlagali dvomljivci. V bodoče se bodo ameriški parniki sploh posluževali te metode in upajo, da bodo na ta način prav dobro izpolnili svojo poštno službo. Ministri na oddihu Angleški notranji min Iste str Wlll!am Johnson Hicks s« zabava na deželi r svoam prostem času s rejo prašičev. Posebno so ma na srcu mlade živali, ki se i nJim baje dobo razumejo. Moški sOi ženski kamen? Iz Moskve poročajo, da je profesor dr. Manojlov odkril dvospolnost rudnin. Našel je baje, da reagirajo iste vrste minerali popolnoma različno pod radioaktivnim vplivom, tudi če so njih lastnosti v ostalem popolnoma iste. To je v zvezi z različno kristalno strukturo istih rudnin. Opazil je, da kristalizira ista rudnina včasi n. pr. v kubičnih oblikah. drugič v oktagonalnih. Prve bi bile moške, ker izgubijo pod radioaktivnim vplivom svojo barvo, druge pa ženske, ker jim postane barva še temnejša. Lokomotiva, ki visi na mostu Med dvema postajama v Borilna Je skočila ran žima lokomotiva iz tira. Nesreča se Je zgodila baš na mostu. Lokomotiva Je s svojo težo prebila prostor med obema tiroma in Je obvlsela na nosilcih. Človeških žrtev nI bilo. Pokopališče kot skladišče Angleška vlada je sklenila, da osnuje veliko skladišče za letalske potrebščine, kurivo in olje na otoku Sable Island, 290 milj od Halifaxa. Dosedanji poleti preko Atlantskega oceana so ta otok zanemarjali, a odslej jim postane veliko oporišče. Prva pošiljka omenjenih potrebščin odide že v nekaj dneh s par-nikom proti otoku, ki je bil do danes med mornarji znan pod imenom »Pokopališče v Atlantiku« zaradi neštetih brodolomov, ki so se dogodili v njegovih čereh. Gora se premika V poslednjem času so se opetovano udrli zemeljski plazi v severnem delu masiva Pece, kar so povzročila neprestana deževja in morda tudi zadnji potres v Južnih Alpah. Posebno močan je ta pojav nad Bistrico, kjer se pomika že delj časa velik kos terena polagoma, toda neprestano v dolino. Tam se dviga drevje s koreninami vred iz tal in nastajajo razpoke, iz katerih vre modrikasto blato, ki je baje pomešano s črnim premogom. V okolici tega plaza so evakuirala vsa bivališča. Začasna umetna jalovost Asistent breslavske ženske klinike dr. Reiprich je dognal, da povzroča vcepitev substance iz samčeve spolne žleze pri živalih ženskega spola začasno jalovost, brez vsakršnih slabih posledic. Isto tako povzroča takšna vcepitev tudi nazadovanje nosečnosti. Tako bi lahko imeli v tej vcepitvi idealno sredstvo za preprečevanje nosečnosti, a pri ljudeh ta metoda še ni dala pravega uspeha, ker je silno težko proizvajati zadostne množine preparatov na podlagi spolnožleznega hormona (izloč-nine). Šele sedaj poročajo iz Nemčije, da se je tam posrečilo produciranje večjih količin iz urina. Norec v zraku Pri Pontiacu v Michiganu (Severna Amerika) se je zgodila letalska nesreča bolj redke vrste. Potniško letalo je padlo na tla, pilot in edini pasažir sta odnesla lažje rane. Pasažirja pa so aretirali, ker je pilot povedal, da ga je hotel med vožnjo s kladivom ubiti, kar je tudi povzročilo padec. Pri aretirancu so našli poslovilno pismo na neko znanko. Zdravniki so izjavili, da gre za norca. Konji z naprsriki Pri zadnjih bikoborbah v Madridu so se pojavili konji prvič po n^ih predpisih vlade — v oklepih. Tfmu oklepu pravijo Španci «peto» — po naše bi mu rekli naprsnik. Pravijo, da so se na-prsniki izborno obnesli in fa/ bodo ostali zanaprej v rabi. Prvič se e zgodilo tudi to, da so pridrveli konj v areno ne-okrvavljeni, kar se dosle ni dogajalo, ker so se bali pogona in o zaradi tega na nje naganjali vzpodbajuee, ki so jili s sulicami tirali naprej. Naprsnik pa je prinest v areno še drugo reformo. Dočim s< doslej pošiljali na bikoborbe stara, iziučena in obrabljena kljuseta, bodo v rihodnje uporabljali čile in iskre kom. V ubogo kljuse se je bik navadno apodil in ga je preparal z rogovi; v odoče se to ne bo godilo več. Zato p| nastaja tem večja nevarnost za pikadrja, ki se bo težje branil kakor doslej. Stališče konja se je izboljšalo, stališče čljveka poslabšalo. In vendar se godi le to zavoljo človeka, ki mora videti Hi, da se njegov pohlep nasiti! -------- nudimo botrom ka|>r birman-cem krasne obleke^o izredno nizkih cenj Drago Schwab, lubljana. Podtalna vodovjav puščavi Nepoučeni ljudje bi penili, da je Sahara, ogromna puščavv Afriki, zad« nji kraj na zemlji, ki binu lahko pri« pisovali, da nudi življasko možnost neštevilnim ribam! Pood so naleteli z izkopavanji do te pbočine nanjo. Toda raziskovalce so č:ala še drugač® Aa presenečenja. Pri irtavanju arte« zijskih vodnjakov so nd vodnimi cur« ki, ki so privreli iz znlje, na svoje veliko začudenje opafl žive, sladko« vodne ribe. Učenjaki : si dolgo belili glave nad uganko, od:od naj bi pri« .hlawek govoril o Tolstem »nocha hab' 1 scbo' gfres-sen, wann i' so a Scharteken siah'«. in vmes poezija pratra in Heurizen in seveda »s* goldene Vveana Herz<, die Rennerbuben in siično! Ko je Pric Adler ustrelil Stftrgkha. Je to bilo Izjemno, negativno sicer vendar zadnje moško dejanje Dunaja, ki Je živeil le še v zadnji degeneraciji. Sedaj »o zopet imeli atentat Kmalu po lanskih izgredih je možakar streljal na dunajskega (socialdemokratskega) župana Zajca (Seitz-a), zadel ga ni. Te dni se je vrSiia pred deželnim kot kazenskim sodiščem glavna razprava, atentator ie bil obsojen na dve leti težke ječe, proces sam v dejanskem in pravnem oziru ni podal nobenih zanimivosti, razven ene. radi katere ga tu sploh omenjamo: Atentatorievl motivi. Mož Jih ni vedel povedati. Hotel Je dati duška nejevolji nad razmerami, rad draginjo, hotel je koristiti republiki, t. J. državi, odpraviti vso nepravdo, sploh storiti nekaj do brega. Zakaj bi v to svrho moral odstraniti baš relativno brezpomembnega župana »mesta brez bodočnosti«, ni bilo Jasno niti nJemu, nid onim krogom, kjer Je črpal svojo modrost. Godilo se je to med Hacken-kreuzierjl, takozvanimi nacijonalisti in Ju-nakarji, ki nosijo seboj revolverje, n« da bi vedeli, čemu. Predsednik senata Je obtoženca povpraševal na poljuden način o njegovih pojmih o državi, o republiki, o socialnih težnjah, o parlamentu, demokraciji, nacionalizmu, socijalizmu, boljševizmu, o zgodovinskih dogodkih, odgovori, ki jih je dobival, pa so pokazali, da atentator ni morda nerodnež, ki se ne zna izraziti, marveč popoln nevedež, ki bi ga pri nas najbolj preprost človek izza hribov glede osnovnih pojmov lahko poučeval Edino, kar Je atentator znal povedati. Je bilo nekaj vojaških fraz, ki se Jih je naučil v zadnjih krtih, karti — vojak seveda rri bil. Koliko razlika med tem atentatorjem aH pa Fri-ccm Ac lerj&m ali Gavrilom Prinčipom! In kolika razlika v mišljenju ln čustvovanju •možice, v imenu koje ti atentatorji nastopajo 1 Senzacija v Prag! češko pravosodje slovi po svošl solidno-*ti, Izreki češkega najvišjega sodišča so nam merodajni. Procesa, kakor oni pred 25 leti v Poini-Kutni beri zopet Hiisnerja, pa Čehi več nimajo. Morda se kal sličnega zgodi Še kdaj na Slovaškem, kjer imajo še madžarsko tradicijo. Slovaška zemlja ni Jednaka češki, }e zaostala, slovaški duh češkemu ni dorasel. Slovaška pa se vzgleduje na Pragi, ki postaja ti rdi središče Slovakov. Trume Slovakov žive v Pragi, in naravno, so najpreje prišli v Prago oni Slovaki, ki so na madžarski način, s hohštaplerijo, poizkusili svojo srečo. Dva takšna Slovaka, Mlchafko ln Sikor- •kl, ln poleg njiju velemestna sadika dr. Klepeta?, ti trije so obtoženi, da so umorili neko Margit V6r5smarry, zaradi njenega denarja. Njihov proces se sedaj vrši pred praško poroto in Javnost se ne zanima za bič drirzega, ko za ta proces. Ne za parlament in vlado, ne za runanje zadeve, ne za umetnost, na 17 gledališčih in 30 kinemato-grafih ter vsakdanjih koncertih. — le Klepeta? Je predmet obče pozornosti fn radovednosti. Michalko j« glavni krivec. Slkor-ski njemu podrejeni pomagač. a kaj je bilo z dr. Klepetafem? Ali dokaže svoj alibi? Borba je izredno napeta, pravi tin težavnega procesa. Obtožba temelji na n'uzm tndi-cov, Id se zgoščajo v dokaz. Zanimivi ob- | toženec zatrjude: »Hej, za mol wat gra, izvolite pomisliti! Najpreje sem moral dokazati svoj alibi 31. julija, sedaj 17. Julija, odkod naj vzamem vse podrobnosti teb dni? Izvolite, za moj vrat gre, za mojo glavo!« b se ne uda, ta nevrastenik brez lastne volje, fantast in lažrjjvec, Je naenkrat trden in odporen In skoraj velik v svoji enostavnosti, Ecce bomo. Človek v vsej svoji nagoti. Nobenih privatnih zadev ni več, vse Je Javno, ne le vsa vsakdanja dejanja, tudi vse misH, vsi nagibi razgovori, korespondenca, — proces je kakor goščava, in trije, ki so obtoženi, da so umorili žensko, so kakor divjačina, ki Jo pode skozi to goščavo. Streli, vprašanja, od leve in desne, in na vsa odgovarjajo, ne da bi se zmedel, ne da bi se izdal... Taikšen proces Je tortura. sistem duSevnih muk, ki so vrhutega morda zaman. Kajti nazadnje, tudi če se obtoženec ne zruši in ne prizna, nazadnje se zamike zadrgnejo, dokaz je jasen, poln in okrogel, vsakomur viden ln razumljiv. Porotniki potrde krivdo, in ... glava za glavo. Kje se oričr.s dostojanstvo človeka, ali pri izvršitvi smrtne obsodbe, aH pri izreku, ali pri krivdoreku, ali pa že pred to gonjo obtoženca skozi dokazovanje do dokaza? In ljudstvo, tisto ki gleda, ali ni vedno paslo radovednosti zgolj zaradi lastne naslade? Klasični klic »Križaj ga!« — ali se ne ponavja pri vsaki razpravi, ki »zanima publiko«.? Justične zmote t Nemčiji Nemčija preživlja svoje presnavljanje iz cezaristično omejene v sv>bcono narodno državo. V Nemčiji se bije borba za demokracijo. To se kaže tudi v jusrici In v judi-katuri. Nobena druga evropska država ni tako bogata na senzacijsk'h t. j. obče zanimivih in občepomembniih procesih. Samo spomnimo se na proce* zoper pacifista Ouidde in komunista H.jlza, ki ie baje po nedolžnem obsojen na monakovske preke sode, na 3 letni monsfaoruiis Bannit o kerupelii, na procese j morilcih (Harmui) in postopanje s>dniko/ z novinarii, ter na prtdlanski »Mag leLuiger Justizskandal« (prosluli sodnik Bewersdorff izreče oprostilno sodibo v pr>c»su zopet kevetiukr pc-kojnega predsednica Eberta razlogi sod-b- so norčevanje z zakonom in zdravo pametjo! Izmed letošnjih sodnfh zadev so tri pov- sim različne, jako ilustrativne. Pr«'; proces v Stalinu. Obtožtn Je nemški pc krive n tak >zvani nac:}ona'.'z?m, v r.-niči plemš.wO-'eakci:o-!arni m-Mia-hizem Ta struja Je vzdržavala oborožene vojaško organizirane zveze, ki so bile nekakšna tajna udruženja s svojim lastnim sodstvom po vojaškem vzorcu. Takšna samozvana »sodišča« so tudi sodila in to na smrt, in te obsodbe so se izvršile. Radi takšnih rokovnjaških obsodeb ln usmrtitev, »Fememord«, so bili obtoženi zločinci, ki so biH v Stet-thni sicer milo sojeni, na težko ječo 15 let, mnogi manj, — toda glavno je. da so bili obsojeni ln da je redna ustica obsodila samozvano pristransko tajno Justico. Stettin-ski proces znači likvidacijo ostanka vojne, likvidacijo brezpravja in nasilja. Drugi Je slučaj Rusa Jakubovskega. Pri Novih Strelcih, ob Meklenburgu, v najbolj zapuščeni in nazadnjaški Nemčiji. la bil februarja obsojen in usmrčen Jakubovvski, ker je umoril 4 letnega otroka svoje zaročenke. Sedaj naenkrat se doznavajo okol-nosti, iz katerih izhaja, da se ie pripetila usodna zmota, in da ni imel Jakubovvski zveze s tem zločinom, marveč da so trijs drugi storilci. Dva sta že priznala. Dasi je Nemčija v občili volitvah, je ta slučaj vzbu dil vsejedno občo mučno pozornost. Nemška justica — pazi! Kako je to mogoče? Vse dokazovanje, preiskava, ves skrbno sestavljeni in preparirani dokaz, vse to nezanesljivo tn napačno? še predno je mogoča skrbna kontrola fn rekonstrukcija, pa nova mučna senzacija. Oni preiskovalni sodnik, ki je vodil preiskavo prvič, Je sedaj noče voditi vnovič takorekoč zoper sebe samega, hi zato Izpusti one tri osumljence, ki so nafbrže pravi krivci, in ki so svojo krivdo priznali, m glede katerih imamo tudi še druge objek- K procesu proti avtonomistom y Colmarju Obtoženci pri čHanfr listov. Strmiškij Križeva pot akontista Blaža Sel sem v park. Majnikovo Jutro se je nekam ki salo. Nič tistega veselega porajajočega se življenja v naravi, ki ga prinaša pomlad. Drevje je pobešalo svoje z mladim zelenjem odete veje, ru-menokljuni kos je kakor črna kepa čepel na strelovodu bele vile in dremal, samo neugnani ščinkavček se je z jezikavim glasom oglašal v jasminovem grmu, češ da se je tega pustega vremena že «naveliiov». Na klopici pod veličastno vrbo žahij-ko ie sedel akontist Blaž s klobukom globoko na čelu ter na pol sklonjen črta! s palico čudne hieroglife v beli pesek. «IV aij tako zamišljeno, Blaž?» sem ga nagovoril in prisedel. »študiraš mar rajnkega Arhmeda? Lej, lej, hišo si zida, lepo visokopritlično vilo z verando in stolpičem in tudi vrt si je ogradil in drevje nasadil. Samo, Blaž, če bo kaj prida ta hiša, zidana na pesku?* «BoIje na pesku ko v blatu, prijatelj! Blagor mu, ki ne zida v blatu. V pesku zida in ne dozida. Ne koristi in ne škodi, kakor Biažev žegen. V blatu pa marsikdo tudi dozida. Ampak taki hiši se bo blato poznalo na veke.» u____u I Akontist Blaž je pomolčal, vzel meni nič tebi nič iz moje doze cigareto, io zapalil, puhnil višnjevkasti dim med nežno vejevje vrbe žalujke, ki je iztezala tisočere svoje dolge, tanke roke nizdoli h klopici, na kateri sva sedela in nadaljeval: i!o koliko jih še bo! In kaj je pravica? C-gavi je, kle je? MAC. Radio Izvleček iz večernih programov UtRLIN (484 m 4 kw). PRANKFURI (428 m 4 ki) LANGENBERG (468 m 25 kw) STUTTGART (37« m 4 kw) PRAGA (349 m 5 kw) LONDON (DAVENTRY Ifi04 m 25 kw) ZAGREB (310 m 0.7 kw) bRNO (441 m 3 kw) DAVENTRY (492 m 12 kw). VARŠAVA (lili m 10 kw) -TOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw) Nedelja, M. V.i BERLIN 20.30: Soareia v staroduniJsM meščanski hiši. (Kvartet, sopran, teaor, recitacij«). Poročila o vofotnih rezultatih do i. zjutraj. (V pavzah orkester.) FRANKFURT 20.30: Premo« program« k Bet-Vma.. LANGENBERO 20.: Moxaii: «Vrtaartca te ljubezni*; komična opera v 2 delanjih. — Zabaven večer, recitacij«. Nato votM tekli ki godba do 6. zjutraj PRAGA 20.: Zabaven večer. 21.: Koncert: 1. Fibich: Vihar. 1. Smetana: Iz moje domovine. 3. Dvofaik: Serenada ta godala. 4. Jaaaček: Pravljic*. 5. NovAk: Slovaška surta. 6. Foerster: Meja mladost LONDON 21.05: Kompozicije skladateljice Ethel Smith: 1. «Me Wrecker»»; uvertur«. 2. Dve pesmi za zbor ia orkester. 3. Maša v D-duru. ZAGREB 20.: Prenos opere te Nar. gledaiUUa v Zagrebu. BRNO 18.: Koncert: 1. Wasner: ArBa te «Wal- kuere*. 2. Balada te »Večnega mornarja*. 3. Verdi: »Ples v maskah*. 4. Oounod: Iz »Fansita*. 5. D' Albart: cNifarva*. 19.: Br-ahmsov violinski koncert v D-duru. Narodna glasba. RIM 21.10: 1. Cherubiai: »Anakrooo*, uvertura. 2. Brahms:' Violinski koncert v D-duru. 3. SiinigaigMa: Uvertura. 4. Franck: PastoraJe. 5. Borodin: »Prime Jisar«. 6. Catalini: »La Vaiatf». 7. Wagner: Iz opere »Somrak bogov«. 8. Majjcineli: Iz simfonične suite »Kle-o-patra*. DUNAJ 18.43: Komorna glasb*. 1. Ha^dn: Oo-dafaji kvartet v C-moJu. 2. Mozart: Godalni kvartet v B-duru. 20.05: Zwehl: »Flandrsk* svatba*; igr* v S dejanjih. vendarle, če si bil že tako blizu.* «Še tisti dan sem si ogledal vsa razpoložljiva stanovanja. Kaj bi pravil, kako in kaj! Samo tistega verižnima naj ocenim, ki mi je bij pokazal vrata. Stopim spodobno v lepo hišo poleg parka. Kakor palača: na strehi ponosna kupola, kakor bi hotela klicati vsem drugim hišam, češ mi smo mi. V predsobi sem se odkašljal, vzel klobuk z glave ter ga obračal z obema rokama, pričakujoč važnega trenutka. Izza vrat je prikoba-cai rdečeličen človek, golorok, na telovniku je imel pripeto debelo zlato verižico. — Akontist Blaž sem — beseda se ml Je tresla — prav za prav višji akontist, tako rekoč nekdanji višji državni činovnik. Rad bi stanu primernega stanovanja — sem skušal junačfti — kajpak bi ga tudi primerno plačal, sad imam... — Kaj imate? — me je na-hrulH —v Nhnam ne časa, ne volje, da bi se pregovarjal že z vsakim nemani-čem. Za državne nameščence, akonti-ste, tudi če so že višje sorte, in za take cigane nimam stanovanja, ker mi ga nihče takih ne more plačati, nihče pravim! Tako ne, kaikor bi jaz že—lel. --Zadnjo besedo je poudaril, kakor bi bil res pismen. Se sem imel toliko časa, da sem mu zabrusil v obraz: Ne pregrešite se, blagi gospod, zakaj nebo ni tako visoko, da vas ne bi nekoč doseglo 1 Tri hčere imate, ka-K, še četrto i I S I ■ I ■ I Inselen-Radlo Aparati ln zvočniki, transformatorji tolimiti, (ki sami regulirajo kurilu« ovire). Zahtevajte prospekte In ateste t speciialnih trgovinah. □□□□LmpLiLkJji h 11 ii IrTbMntVrirVraE Ponedeljek, 21. V.t BERLIN 21.: Odlomki te hebrejske glasbene K- terature. (Solisti, ergle ia jwvsld »bor). FRANKFURT 20.15: Koncert: 1. Berilo®: »Rimski karneval*; uvertura. 2. Frank: Skladb« za violino, ongle ki harfo. 3. Skladbe m harfo. 4. Debuss?: »Izgubljeni sin*. 5. Saint-Saens: Fantazija za vkhldno in ha rio. 6. Violinske skladbe. LANGENBERO 18.: Koncert komorne glasbe. 20.15: Koncert: 1. Mozart: Iz godakiegm koncerta v C-daru. 2. Lirične pesmi. 3. Tri peemi. 4. Ha^dn: Goda tod kvartet v F-dnr«, op. 3. 5. Schumann: Godalni kvartet v A-moiu. STUTTGART 20.: SchHIerjeva drama «Viljem Teli*. — Zabaven večer. PRAGA 19.15: Večerni koncert lah L« gtesb«. 20JO: Prenos koncerta te Varšave. LONDON 20.30: Koncert na orgle. 21-35: Pevski koncert. 1. Mozartov« pesmi. 2. Marx: Pesem. 3. Scot: Uspavank*. 4. R. Stransa: Jutro, Podoknic*. 22.: Orkestralen koncert Reedo-vtii skladb. 1. The Lincoln Lmp. 2. ItaJrianska serenoda. 3. Cappriccio. 4. Rapsodia, 5. Ezopovs basni. ZAGREB 20.35: Violinski koncert Alberti« Ferrari " BRNO 20JO: Prenos arije to dueti 20.30: Prenos iconcerta te Varšave. RIM 21.15: Vokalen to instrumentalen koncert lahke glasbe. DUNAJ 20JO: Prenos koncerta te Variav«. VARŠAVA 20.30: Koncert varšavskega Mfaarrao-ničnega orkestra. Poteka glasba: 1. Mooi-aszko: »Grofica«, uvertur*. 2. Monhiseko: Poloneza te »Verburu Nobile*. 3. Ro2$cki: •Beatrice Cenci*. 4. Chopin: Klavirski koncert v E-moiu. 5. Karlovic»: Tri pesmi. STOCKHOLM 20.30: Simfoničen koncert. 1. Scfcn-bert: Simfonija v H-mota. 2. Pesmi. i. Si-belius: Simfonija v D - dura. Torek, 22. V. BERLIN 20JO: Wagnerjev večer. I. «Večoi mornar*, uvertura. 2. Arij* te »Večnega mornarja*. 3. Iz oper« »Tannhauser*. 4. Arija te Tannhanserja«. 5. te oper: »Rensko zlato*, »Siegfried* to »Somrak bogov®. 6. Iz opere »Mojstri pevci norkoberSki«. FRANKFURT 20.15: Historičen koncert. (Sopran, violina in komorni orkester.) — Stare pesmi za sopran to alt. LANGENBERO 20.20: WagnerJ©v« skhtdbe: 1. Poklonilna koračnica. 2. Pripovedka o Oralu, te »Lohragrina*. 3. Siegiriedova smrt, finale te opere »Somrak bogov*. Melodrama »Admiral*. (Premiera). STUTTGART 12.15: Prenos programa te Fraak- furta. Nato »»Afrika 111».? PRAGA 20.: Prenos simfoničnega koncerta sodobnih angleških komponistov. Arnold Bax: 1. Fantazijska sonata z* harfo in violino. 2. Drugi in tretj Ista vek te godalnega kvarteta št. 1. — 3. Sonata za čelo m klavir. BRNO 20.: Odlomki te Waigiierjeviii oper. — Koncert vooaške gedbe. DUNAJ 20.05: »Štfbertilad«®. 1. Predavani*. — 2. Adagio in rondo. — 2. Dv* spev«. — 4. Sutefka. — 5. Sonata v G - molu. — 6. TriJ« dueti. — 7. Tri pesmi. — 8. Noctumo za violino, čelo in klavir. STOCKHOLM 18-55: Večerni koncert iefcke glasbe. — Prenos iz kabareta. Jc90.?S«fff,00-r..kl rdgovc rdgov dgcv rdgov r Sreda, 23. V. BERLIN 20JO: Trobent« to poz*vnc komornega virtuoza L. Plaitza. 22JO: Motivi te Berfrna. (Orkester.) FRANKFURT 20.15: Komorna glasba. — 1. De-buss^: Saiksofonska rapsodij*. — 2. Pep-ping: Silita za saksofon, trobento to pozau-no. — 3. Ruland: Surta za trobento in po-zauno. — 4. Haendel: Sonata za oboo to klavir. STUTTGART 20.: Koncert sikih trobentafčev. PRAGA 19.: Prenos Smetanove opere »Vragova stena«, iz Nar. gledališča v Pragi. LONDON 19.45: Mešan večer. — Glasberi inter-mezzo. 21.25: Prenos drugega dejanja Wagneri«v« oper« »Tamihauser« iz kralj, opere v Londonu. — Klavirski koncert. ZAGREB 20.35: Odlomki te oper »uViadame But- tenfl^*, »La Boihfeme*, »Prodana nevesta®. BRNO 19.: Prenos programa te Prage. RIM 21.10: Vokalen to instrumentalen koncert. DUNAJ 20.30: A. Wi!dgans čita te svojih spisov. »Eshilovi Perzici«. — Večerni koncert orkestra. VARŠAVA 20JO: Komorna glasba. — Skladb« Hug. Woifa: 1. Godalni kvartet v D-mol a. 2. Tri pesmi. — 3. Italijanska serenada- — 4. Tri pesmi. STOCKHOLM 19.45: Konoert švedske glasbe. 1. Alfvčn: Kanta ta. — 2. Atiterberg: Mala simfonija. 21.40: Koncert pervskega »bora. po vrhu; ni, da bi se prerekali z usodo. Če bi bil nekoč tudi akontist dober? — Po stopnicah je za mano priletela copata ter zadela podobo Matere božje. Jaz pa od tistih dob nisem več iskal stanovanja.« Akontist Blaž se je fcnova poglobil v čarobno sliko na peslcu in se ni več zmenil ne zame, ne za okolico. Ne vem, ah jo bo dozidal, svojo hišo na pesku. j Kopališče na reki Vag v Karpatih. CSR. Vulk. tvepL močvirni vrelci k globine 1000 m (67° C). z brezprimernlmi uspehi pri »dravljenjo Revme — Ishiasa — Protina — Eksodatov. Idealno Mvanje v hotelih, ii »o direktno zvezani s kopalnicami: Therma-Palace la, Pro Patri« lla, po-čenši od Kč 45. Krasen oark. obalne ia solnčne kopeli, zabave vsake vrste. Poiasnila tudi glede zdravlienia v hiS: L Schrelber, Zagreb. Akademlčki trg l/H. I HHHHJaaHHHHEBHHH ^im& it. tis t± 14 Necfelja 20. 1928 Kajftarejše društvo v Sloveniji Par zanimivih podatkov iz zgodovine Društva ostrostrelcev v Ljubljani - Društvo je staro že najmanj 366 let V petkovi števiJki smo poročal! o četrtkovem tekmovalnem streljanju Društva ostro - strelcev v Ljubljani. Med raznimi strelskimi organizacijami, ki se v zadnjem času v Sloveniji zopet živahno razvijajo, zavzema Društvo ostrostrelcev prav posebno in odlično mesto. To društvo je namreč staro že najmanj 366 let in torej naj-•brž sploh najstarejša organizacija v naših krajih. Stara celovška kronika poroča, da se je vršila 14. julija 1562 velika strelska tekma v Ljubljani »In der Wenten-Statt«, torej v mestu Slovencev. Ze takrat so se Streljanje na golobe kosali člani tedanje streljačke družine za nagrado 50 tolarjev in 2 dukatov. da pokažejo, kako so si izurili roko in oko za boj proti Turkom. Dobrih 20 let kasneje sc obstojala društva strelcev že tudi v Radovljici, Kran u, Kamniku, Novem mestu in bržčas še po nekaterih drugih krajih. Povsod so imeli svoja strelišča in so priTeial: nagradna tekmovanja v streljanju. Svoje delovanje so poleg potrebne pri ara v'e za obrambo proti turškim napadom utemeljevali tudi s tem, »da se s streljanjem odvaja mladina cd nedostojne potrate časa, kakor so kartanje, popivanje in podobno« argument, ki ga najdemo še danes v pravilih marsikakega modernega društva. Ljubljansko Drul vo nstrosrresav Šteje med svojimi člani in svojimi voditelji mnogo odličnih in znanih imen. V seznamu članov najdemo med drugimi barona Žigo Zoisa, grofa Barbo, Samasse. slikarja Andreja Herleina, ki je bil od leta 1803. tudi višji strelski glavar in je poslikal pročelje novega poslopja, še danes imponujočega »starega strelišča« pod Rožnikom. Višji strelski glavarji so bili tudi Prešernov najljubši prijatelj Andrej Smole, Prešernov šef advokat dr. Crobath, ljubljanski žuoan Hra-decky itd. Društvo je imelo v svoiih vrstah torej vedno narodno pomešano družbo in ni bilo nikdar nestrpno. Bilo je Pač tako, kakor v onih časih vsa društva, kier so se shajali premožni ljudje iz mesta in jz dežele. Premožni so pa člani morali biti vedno, ker strelski šport ni ravno poceni. Od prevrata je višji strelski eiavar popularni Ljubljančan g. Jean Schrey. Prav po domače ljubeznivo je na Vnebohod sprejemal na slavnostno okrašenem strelišču pod Golovcem tekmovalce in goste iz Hrvatske in Slovenije. Tekmovanje je bilo prav živahno in je prineslo tudi prav častne rezultate, kakor kaže že v petek objavljeno poročilo o tekmi. Za celo serijo krasnih in dragocenih daril so se strelci pošteno trudili ves dan od 8. zjutraj do 7. zvečer. Višji strelski glavar g. Schrey (na levi) s svojimi gosti in strelci Pomladno življenje v naših letoviščih Letošnje zimsko - športne prireditve so pokazale, da se je gornja savska dolina znala pridobiti željeno veljavo. Dolina je bila preizkušena v zadnjih letih in je preizkušnjo dobro prestala. Obe v poštev prihajajoči postojanki — Dovje in Kranjska gora — sta bili izbrani kot središče našega planinskega športa in zdaj jima ne bo treba, da bi si cepili moči v medsebojni konkurenci, ker sta tesno navezani druga na drugo in se medsebojno samo izpopolnjujeta. Njuna reprezentacijska eksistenca je odvisna samo od tega, če bosta in kako bosta napredovali, da bosta kos silnim zahtevam, ki jih na njiju stavi pojačeni napredek našega tujskega prometa. Za nas je razveseljivo dejstvo, da razumeta svoj posebni poklic obe postojanki, ki sta vsemu našemu svetu posebno pri srcu. Komaj je minila zimska sezona, ki je bila letos posebno živahna, sta se obe postojanki že po prijeli dela, da uredita svoj kraj tako, da bo na vse načine ustrezal velikim zahtevam bližajoče se poletne sezone. Kljub oviram, ki jih je kriva letošnja pozna pomlad, napredujejo dela rapid-no. Kraji se olepšavajo, ker so ljudje vendarle enkrat dobili vsaj nekaj smisla za estetična in higijenska načela; zida se mnogo novih stavb, pripravlja se mnogo novih stanovanj, da bo imelo v letoviščih prostora znatno več gostov kakor druga leta. In kar je glavno — ljudje so postali okretnejši in velikopotezni in dovzetni tudi za ono, kar ni njihove gore list, a je za njihove prilike praktične vrednosti. Dovje in Mojstrana delata že zdaj na vse kriplje, da se letos pokažeta pred tujim svetom v novi luči in se obdasta z vsem korifortcm, ki ga je vajeno razvajeno občinstvo. Dovje samo je do sedaj trpelo veliko na tem, ker v obližju postaje ni imelo primerne gostilne, ki jo je bridko pogrešal vsak turist in izletnik. A tudi ta nedostatek je zdaj popolnoma odpravljen. Par korakov od postaje se je v zadnjem času otvorila prijazna in udobna Jesenškova gostilna, ki je prostorna in odgovarja vsem zahtevam tudi razvajenega turista. Ima krasno lego, čutiš se sila domačega, ker so tam prijetni in simpatični ljudje. In na vsej dolgi poti od Dovjega do Kranjske gore ti zdaj ne bo tako dolgočasno kakor nekdaj. Kajti tudi v Spodnjih Rutah je zrastla nova gostilna, kjer se lahko okrepčaš in odpoeiješ, če si potreben. Tudi Kranjska gora se giblje sredi mrzličnega dela. Kamor stopiš, vidiš še povsod sveže sledove komaj minule smučarske sezone. Nizko do podnožja planin še leži sneg a v gorah še razsaja zima z divjimi viharji in zameti. Po dolini pa se z jadrno naglico vzbuja pomlad; polno je solnca in čudovitega vonja, ki ga pozna samo planinska pomlad. Ljudje pa grade nove stavbe in čistijo vas, da bo spodobna za sprejem elegantnih dam z juga. Skoro se čuti, da prehaja ljudem v kri novi regulacijski načrt, ki bo Kranjsko goro šele izpremenil v pravo letoviško mesto. Hvala Bogu — ta regulacijski načrt bo vendarle enkrat pometel s pogorišča sramoto Kranjske gore — famoz-ni Požar, ki bo zdaj s prekrasno razširjeno kavarno Prisankom dobil tisto lice, ki ga pač zasluži. Pomlad se v planinskih krajih razvija krasno in je zato uprav v maju vsa prena-sičena z omamljivim vonjem vsega mogočega cvetja. Izletnik, ki mu j.e kaj do pomladi, se bo pač napotil gori pod planine. Ce jo uživa tam gori samo nekaj ur, mu zaleže še več, kakor da je vso užival daleč nekje doli med ravnimi dolinami. —ot. Pomladanski izlet ob jadranski obali Naši ljudije so zahajali pred volno le malo na morje — bali so se ga tako rekoč. Danes je pa postala nekakšna moda. da tišči vse na morje in to je prav. Prvič se okrepi zdravje na solnčnem jugu in drugič se spoznamo z našimi 'Primorci in Dalmatinu, kar ustvarja vedno bolj čvrsto vez med nami. Poleti se kar tare naših Hudi na Aleksandrovem v 0?nišlju in tudi drugod. Mene je zaneslo te dni na jug. Krasno nedeljsko jutro nas je pozdravilo na Sušaku. Hiteli smo na Brajdioo, da se ukrcamo na »Ugljam, ki nadomešča Frankopana., Ta }e šel na »oporavak«. Pisan svet ie napolnil zadnji kotiček krova. Vmes so bili Čehi kol pivi gostje našega Jadrana. ZagTebški svet se že tudi seli z deco, da prebije do velike vročine tople dneve ob morju, potem pa se preseli v naš planinski svet. Mlada pestunja komaj kroti dva srčkana fantička, od katerih eden še menda niti ne hodi. Mali postaja nemiTen in ko začne jokati, mu porine Marai »dudico« v usta, da bi ga pomirila. Videti pa je, da je mladi Hrvatek že od rojstva »opozicijonalec« in zato pograbi ogorčeno »dudico« in jo vrže v — morje. Splošen krohot nastane, kar spravi malega »opozioijcnalca« v ponoven lok. ki se ne da ustaviti. Brž so pri njem gospe in gospodične, ki odpirajo torbice in jemljejo iz njih kekse in sladkorčke, da ga pomirijo. Liudje se zagledajo v časopise, in ko jih odlože, se o tvori »politična«, debata. Vse kaže, da bodo prevzele žene politiko v svoje roke, ker so zelo aktivne. Včasi bi bilo res dobro, da čujejo gospodje ministri, kako sodi narod o njih in česa si želi. Za vse intrige se zna, vse »zarade« znosiio na beli dan in ugibljejo o novem posojilu, kdo bo pri tem največ »zaradil«. Bližamo se Ma-ljevici. Iz starega gradu gledajo vojaške šajkače, v državnem sanatoriiu na je izvabilo toplo solnce že precej bolnikov na terase. V ladjedelnici leže ogromna ogrodja za nove parnike »Jadranske plovitbe«, ki bodo prevažali bogastvo saše zemlje po širnem svetu. Precej potnikov izstopi, novi pa vstopajo. Strumni kazaki pozdravljajo navdušeno neko damo, ki vstopi z dvema gospodoma. Njen kroj jo izdaja za bolničarko, ker ima na belem predpasniku velik rdeč križ. To je znamenita ruska sestra rdečega križa gospa Serafina Patrikova, častna zaščitni-ca ruskih invalidov. Obiskala ie rusko kolonijo kubanskih kazakov. ki so zamenjali svoje ognjevite konje z železnimi »hunti« in ostra bodala s težkimi krampi, da si pribore borni obstanek. Zaposleni so pri gradnji kratke proge Bakar-kolodvor — Ba-kar-pristanišče. Spremlja jo -kazaški pu-kovnik Pjofr Kaljagin. Gospa ie bila med vojno s kazaki na vseh ruskih bojiščih in zato jo vsi tako dobro poznajo in navdušeno pozdravljajo. Vsi se nadejalo, da se bodo zopet vrnili v staro rusko matu ško in bodo začeli boljše življenje, kakor ga imajo kot emigranti pri nas. Pravijo, da jim naše južno solnce vliva novega poguma in novih moči za nadaljnje delo. Gospa Patrilkova ima zelo suge-stiven nastop in zato ni čuda, če ie nabrala že 10.C00 Din za Tuske begunce. Nieno fino obnašanje in občevanje ne more odbiti nobene njene prošnje. Govori krasno francoski in nemški. Slovencev se soominja še iz Rusije, najbolj onih. ki so pobegnili iz avstrijske armade rn vstopili v ruske vrste. Storila jim je marsikaj dobrega. Globoko verna je in v lični torbici nosi lepo ikono, delo ruskega invalida. Potuje sedaj v Gri-kvenico, da obišče rusko cerkvico, potem gre pa zopet v Subotico. Med pogovorom mine čas in kar naenkrat smo v Grikvenici. Na prvi pogled opaziš, da je tu nekaj boljšega. Prav čedno, nekateri celo zelo elegantno oblečeni hotelski sluge čakajo gostov. Pogled na kraj je slikovit in človek dobi najboljši vtis že od daleč. Ni čuda potem, da se zbira tod najbolj elegantni svet in da ie zlasti Du-najčanom Crikvenica tako pri srcu. Naš parnik zatuli in hajd dalje proti Selcam. Na pomolu mogočna hrvatska zastava. V prijetnem zelenju je ves kraj. Kar me nekdo pokliče. O, to je naš dobro znani Bizelja-nec Pečnik, ki vodi renomirani hotel »Jadran« v Selcih! Vabi me, naj izstopim, da se kaj pomeniva, ko sam ne utegne v Ljubljano. Pod njegovo gostoljubno streho je s:cer zelo prijetno, ali to pot moTam še daleč . . . Zopet s^ zapeni morje okoli parnika in število potnikov se je že precej skrčilo. Nekaj jih izstopi v Novem Vinodolu. Tu opazim hudo konkurenco moškim nosačem — ženske, ki iznašajo težko prtljago bolj okretno kakor moški. V par hipih ie že povezana in natovoriena na krepkih ramah. Ostane nas še mala družbica. Počasi pridemo do obeda, ki nam ga servira ogromni in junaški ne kraljevič, ampak konobar go-spon Marko. Neki gospod ga je ocenil na 130 kg »žive teže«. Najboljša reklama je on za svojo kuhinio. Prima in zelo obilen Obed je veljal 28 Din. Krasen dan nas izvabi zopet na krov In solnce pošteno pripeka. Spanec nas premaga in v tako veliki zibelki kakor smo mi, in ki jo ziblje naše lepo morje, krasno za-dremlješ. To pa ne traja dolgo, kajti pred vhodom v naslednji pristan »Ugljan« tako grdo zatuli, da planemo vsi zaspanci pokonci in se smejemo drug drugemu. Bližamo se počasi Pagu, po katerem je segla zemlje lačna roka in ga gnjavila dve in po! leta ... Na cilju smo. Na pomolu vse polno ljudi in pred Rakramaričem se gnete množica okoli nečesa. Pogledamo, da vidimo, kaj je na stvari. Okoli prvega avtomobila, ki so ga ugledali Pažani prvič arcno Domini MCMXXVIII. se vse gnete. Malo je mrnjkalo, da se mu ni zgodilo nekaj slič-nega kakor _ Lidberghovamu aeropla-nu. ... K. Izreden lovski plen radmirskih lovcev V Teru pri Ljubnem v Gornji Savinjski d ilini so lovci iz Radmirja nedavno ustrelili divjo svinjo. Kdo bi vedel, od kod se je priklatila. Enakega plena ne pomnijo naj* starejši tamošnji Nimrodi. Dopisi DEVICA MARIJA V POLJU. Kolo Jugo-slovenskih sester v Hrušici, ki je to zimo pričelo prav živahno delovati, bo priredilo v nedeljo ob pol 20. uri v gostoljubnem So-kolskem domu v Polju prvo igro z dr. Detelovo »Begunko« in vabi občinstvo k mnogoštevilni udeležbi. 970 DOLENJI LOGATEC. Prostovoljno gasilno društvo v Dol. Logatcu bo slavilo letos 3. junija svojo 50-letnico, zvezano z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne. Vsa okoliška društva se naprošajo, da se te za naše društvo zgodovinske slovesnosti v lepem številu udeleže. Za dobro zabavo in drugo bo preskrbljeno. Odbor. 968 VOJNIK PRI CELJU. Danes v nedeljo ob pol 16. priredi v tukajšnji posojilničtii dvorani Pevsko društvo iz Št. Ruperta v Savinjski dolini koncert moškega zbora Ln 2 burki enodejanki. Obeta se precejšnja udeležba. VRHNIKA. Danes vse kar leze ino gre: na veliko tombolo našega delavskega »God-benega društva«! Dobitkov je mnogo in več med njimi dragocenih (telica. kolo itd.), zato pričakujemo velike udeležbe. Začetek točno ob pol 15. ŽABNICA. Na binkoštni ponedeljek ob 3. uri popoldne priredi Odbor >za obnovitev postajališča Zabnica na »Miklavževem vrtu« v Žabnici veselico. Goste bo zabavala godba domačega Gasilnega društva, domača pesem, šaljiva pošta ter srečolov s prav mnogimi lepimi dobitki. Poskrbljeno je za najboljšo postrežbo. Kdor želi preživeti par prijetnih uric v prekrasni naravi, naj ne zamudi ugodne prilike. ŠOŠTANJ. Tudi prebivalci mesta Šoštanja so se spomnili nesrečnih žrtev potresne katastrofe v Bolgariji. Apel predsednika krajevnega odbora Rdečega križa v Šoštanju na njih plemenita srca ni ostal brez odziva. To priča nabrana vsota 2220 Din, ki je za naše gospodarske in socijalne razmere lepa in častna, csobito. ker se je par dni poprej pobiralo za gladujoče v Hercegovini. V imenu žrtev izreka odbor vsem darovateljem in blagajničarki gospej Ivanki Seničevi. ki ie osebno nabirala od hiše do hiše. iskreno zahvalo. Denar se je s spremnim pismom poslal poslaniku kraljevine Bolgarije v Beogradu. CERŠAK. Naši klerikalci so v zvezi s tukajšnjim rojakom, znanim klerikalnim matadorjem Zebotom pred meseci pričeli grdo gonjo proti Rudolfu Hamru, kateremu je zaupanje ljudstva poverilo po zadnjih občinskih volitvah županske posle. S svojo trditvijo, da imenovani ni naš državljan, so res tudi dosegli, da politična oblast njegove izvolitve za enkrat ni potrdila in da je uvedla poizvedbe glede njegovega državljanstva. V zvezi s tem so razbobnali po svojem časopisju svojo veliko zmago nad tukajšnjimi liberalci in poveličevali povrnitev starega režima v naši občini. Seveda bodo končno grdo pogoreli, ker je danes že gotovo, da je državljanstvo g. R. Hamra dokazano. Občinski urad Špilje ie našel v svojih arhivih originalni dokument, v katerem je občinski urad v Ceršaku s podpisom takratnega župana Hauca dne 2. decembra 1906. poročal občini Špilje. da je občina Ceršak priznala Alojziju Hamru. njegovi ženi Alojziji in mladoletnim otrokom Francu. Jožefu. Alojziju in Rudolfu domovinsko pravico. Kmalu se bo torei resnica izkazala in naši klerikalci bodo zopet za eno blamažo bogatejši. PETROVČE. Dne 17. maja se je zbralo v lepi Savinjski dolini, v divnih Petrovčah, par tisoč mož, trpinov iz svetovne vojne, velika množica vojnih vdov in sorodnikov padlih žrtev. Ze v jutranjih urah so se začele zbirati velike množice od blizu in daleč. Skoro da je bila vsaka župnija lavantinske škofije zastopana, veliko pa ie prišlo zastopnikov tudi iz ljubljanske škofije. Okrog 10. se je napolnila obširna petrovška cerkev do zadnjega kotička in ves trg pred cerkvijo je bil poln ljudstva. Cerkveno opravilo. ki je bilo nameravano na prostem, se ni moglo vršiti zunaj, ker je ravno ob 10. močno deževalo. Vendar kratki dež ni nič kazil slavnostnega programa Pridigoval je g. Bonač. mašo zadušnico za padle bojevnike pa je daroval bivši voini kurat gosp. Ratej iz Trbovelj. Po maši so bile slovesne libere in molitve za vse padle vojake lavantinske škofije. Nato se ie vršilo defili-ranje v cerkvi pred ploščo, ki ie bila v spomin padlim vzidana že lani in darovanje za stroške prireditve. Takoi po cerkvenem opravilu se je začelo zborovanje Z. S. V. na prostem pred cerkvijo kjer ie bilo navzočega 4000 do 5000 občinstva. Predsednik Z. S. V. major Colarič. ki se ni mogel zaradi bolezni osebno udeležiti zborovanja, je bil soglasno izvoljen za častnega člana Izvolitev se mu je takoj brzojavno naznanila, obenem se ie poslala brzojavka prvemu slovenskemu generalu g. Rudolfu Maistru v Mariboru Govorili so razni člani Z. S. V., člani raznih podružnic in invalidskih organizacij, nakar ie predsednikov namestnik o b 12.45 zaključil slavnostno zborovanje. Vsa prireditev je bila veličast- na manifestacija za obnovo prijateljstva miru v družinah, v sosedih, v občin ah in med državami celega sveta. Pri vsej prireditvi je iizborno igrala rudarska godba iz Velenja, ki je vso slavnost še povečala. Cerkev, javna poslopja ter večinoma vse hiše so v pečast padlim žrtvam razobesil® žalne, državne in narodne zastave. Odgovor na izzivanje nemskutarije v Brežicah Brežice, sredi maja. Mi Slovenci smo ljudje, ki prehitro po* zabijamo prestano gorje, odpuščamo tira* nom in jim prav radi nosimo denar, s ka* terim ne dvigamo samo njih imetja, temveč v še večji meri njih domišljijo in drznost. V Brežicah so bila v bivši Avstriji prava vulkanska tla. Nemškutarski privandrovci — pravih Nemcev v Brežicah ni bilo in jih tudi še danes ni — so s pomočjo oblasti in domačih izdajic terorizirali ne samo Breži« ce, temveč celo Posavje. Silno vroči naci« jonalni boji, ki so neštete slovenske žrtve spravili v zapore, so bili pri nas na dnev* nem redu. Nemškutarji, ki so še po prevratu ostali v Brcžicah, so se prva leta hinavsko potuh« nili, da bi prevarili naše dobro slovensko ljudstvo. Ljudstvo jim je verjelo in je prav pridno podpiralo njihova podjetja. Sedaj pa, ko nemškutarji mislijo, da so vse nj;ho* ve krivice že pozabljene, so zopet začeli kazati svojo hajlovsko vlastiželjnost. Kakor drugod, je bilo na žalost tudi med brežiškimi narodnjaki nekaj takih, ki so jim narodne kokarde služile le za lestvo do bo* j gastva in ki se ne sramujejo, ko so dosegli i svoj cilj, vreči krinko z obraza in se celo j vezati z nemškutarji. Tako j'.m dajejo pod' I budo k novim avanturam in celo ž njimi skupno nastopajo v borbi proti onim pra« vim, idealnim narodnjakom, ki so z borbo in energijo pripomogli do blagostanja tem narodnim konjunkturistom. Neštetokrat sem stiskal pesti, ko sem se« | daj v naši narodni državi na cesti v Breži« cah srečal takega «patent«narodnjaka», šeta* jočega se v družbi nemškutarja v polnem in glasnem švabčarenju. Četudi od svoje šolske dobe nacijonalist, sem po prevratu na vseh svojih političnih potih priporočal priznanje vseh pravic lo« jalnim drugorodcem, pri čemur pa brežiške nemskutarije nisem nikdar smatral drugo« rodcem, ker so se vsi rodili v slovenski hiši, so sinovi slovenske matere in nemški često niti ne znajo. Med nami živeči nemčurji so imeli naj* lepše čase miru in svobodnega gospodar* skega razvoja. Nihče jim ni skrivil lasu, četudi so našo gostoljubnost vedno bolj zlorabljali. Prav "dobro smo vedeli, kje je leglo brežiške nemskutarije. Dobro smo opazovali, v kateri trgovini in katerem podjetju so lastniki dosledno med seboj in s svojimi nastavljenci govorili samo nemški in to pred slovenskimi odjemalci kot v zasmeh slovenski raji, ki je toliko be« dasta, da s svojimi žulji redi gada na svojih grudih. In vemo še mnogo, mnogo! Pa smo prizanašali celih 10 let, dokler ni postala mera prepolna m nemškutarsko izzivanje preveč predrzno. Ko so ti ljudje našo prizanesljivost po* plačali z brezstianim terorjem pri zadnjih občinskih volitvah v Brežicah, ko so mo« rali uslužbenci Sokoli voliti kleronemčur* sko zvezo iz samega strahu, da bi izgubili kruh in bili vrženi na cesto — je pa konec našega potrpljenja. Za naš denar ne bomo redili onih, ki pljujejo po nas in nas bije* jo v obraz. Tolažba nemčurjev, da bo izvedba te akcije nemogoča, ker imamo uarodno«na. predne veletrgovine in drugih obrti, ne bo držala. Pobrigali se bomo, in to bo naša prva skrb, da osnujejo napredni trgovci v Brežicah skupno veletrgovino. Isto velja za vsa druga podjetja. In geslo «Svoii k Svojim® bo našlo danes mnogo hvaležnejša tla, kakor za časa Av* strije, ko je videl narod celo v nemškem govorečem ciganu nekaj imenitnega. Mnogo mojih prijateljev me je že neštetokrat opozarjalo na nujno potrebo razčiščenja te brežiške sramote. Drugič priobčimo kandidatne liste, da bo spoznal vsak Posavčan imena onih, ki se sramujejo slovenskega imena in jezika in kateri nočejo več, da jih naš pošten Slovenec poseča. Povdarjam še enkrat: Kar je pravih, lo* ialnih Nemcev v Sloveniji, hočemo ž njimi živeti v miru in prijateljstvu Ne moremo pa trpeti, da bi še znova šopirilo janičar* stvo, zlasti pa ne moremo dopustiti, da bi ti narodni izdajalci zlorabljali svojo go* spodarsko moč. do katere so se prikopali z žulji in znojem pridnega slovenskega ljudstva, in znova poskušali vihteti nad po* štenimi Slovenci svoj bič. Naš življenski interes in naša narodna čast zahtevata, da onemogočimo sramoto narodnih izdajic, ki so obenem tudi največja zapreka za iskre* no zbližanje med nami in velikim nemškim narodom. Ivan Urek. narodni poslanec. čitajte ,.Ponedeljek"! Organizacija gospodarske statistike O vpra&anju organij^icije gospodarske statistike je sestavil tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani g. Ivan Mo-icriS zelo obširno in dokumentirano Studijo. G. Ivan Mohorič nam uvodoma predočuje pregled zgodovinskega razvoja gospodarske statistike v posameznih pokrajinah naje kraljevine; poeebno pohvalno omenja delo Sta-Uttičkop odelenja Ministarstva Narodne Pri-▼rede kraljevine Srbije«, potem »Zemalj-skog Statlstičkog Ureda za Hrvatska i Slavo-ai ju u Zagrebu< kekor tudi »Zemaljskog Sta-ti&tičkog Ureda zt Bosnu i Hercegovihu u Sarajevu« ter povdarja njihov pomen za napredek gospodarstva v teh krajih. Dalje je ▼ referatu pred oče n razvoj statistične službe po vojni; tudi js izčrpno obdelan in kritično •presojan prepi/ prebivalstva od 31. januarja i. 1921., kakor tudi njegov pomen za gospodarsko statistieo. V razpravi o načrtu novega »jikcna o administrativni statistiki, katerega j« izdela a direkcija državne statistike pri ministrska ta socijalno politiko, se re-Jerent dotalne vprašanja sistema organizacije goepodirske statitike v naši državi ter k Izjavlja z« stTarno decentralizacijo, ki je danes že praktično izvedena po posameznih gtmpodarad-h resorjih. Drugi spod/r?ko javnost na dejstvo, da je postalo motno vodstvo statistike s prenosom agend od minstrstev na oblastne samouprave veiko vprašanje Potem se peča referent s razmerami v šumarski statistiki, katere vodsvo je ogroženo zaradi nezadostnih pro-fnfonskih kreditov. Zahteva, da generalna rudtrska direkcija izda čimprej uraden se-tn/m rudarskih podjetij v naši kraljevini in de v bodoče redno objavlja statistiko poštno-tzojavnega in telefonskega prometa, kakor frdi potnega prometa ter da se izpopolni ta'.'isti in a služba o blagovnem prometu na ieleznicah, katera mora biti baza za vodstvo feleznične tarifne politike. S posebnim priznanjem omenja delo pri izpooplnievanju «ta!istike zunanje trgovine, katero izdaja ge-aeralna direkcija carin. Kar s« tiče pomorske statistike, ki se se-«!»j vodi na dveh mestih, pri pomorski upra-v Splitu, kakor tudi pri tamkajšnji Tr-|Tovski zbornici, predlaga sklicanje ankete, da bi se odpravilo sedanje dvojno delo, ki Je odveč. Končno prinaša zanimive detajle o razdelitvi in organizaciji socijalno - politične statistike. ki jo vodijo sedaj delavske zbornic« skupno g centralnm Fekretarijatom, borzami dela, inšpekcijami dela in okrožnimi uradi za zavarovanje delavcev. Za vodstvo finančne statistike predlaga, da se pri finančnem ministrstvu organizira poseben statistični oddelek, ki bi redno objavljal statistiko posrednih in neposrednih davkov, detajlirano statistiko samoupravnih financ, ki se danes ne izdaja za javnost, dalje statistiko našega denarstva, s katero razpolaga generalni inšpektorat itd. Referent končno prinaša pregled organizacije statističnega dela v posameznih zbornicah za interne potrebe zbornic ter naglaša potrebo medsebojne Izmenjave statističnih rezultatov, posebno o gibanju in stanju trgovinskega ln obrtnega katastra, kakor tudi potrebo skupne publikacije zorničnih statistik. Referent konča 8 predočenjem našega raz mer> do mednarodnih statističnih zavodov in organizacij, poudarja nezadostnost naše poročevalne službe in razmotriva problem inenarodnega izenačenja gospodarske statistike, o kateri bo razpravljal letošnji mednarodni kongres, ki ga bo priredilo Društvo narodov v Ženevi. V zvezi s tem opozarja tudi na važnost bodočega popisa prebivalstva v naši kraljevini v 1. 1930. O predlogih, ki so detajlno izdelani v referatu, so sestavljene obširne resolucije. Načrt novega vinskega zakona Ministrstvo za kmetijstvo ln vode Je te dni Izdelalo načrt vinskega zakona, ki določa v glavnem naslednje: Pod Imenom vino Je dovoljeno hraniti, Staviti v promet ali prodajati samo ono pijačo. ki je proizvod alkoholnega vrenja mosta od svežega grozdja. Kot kaznjiva se smatrajo vea ona dejanja pri predelovanju grozdja v vino, ki imajo namen, da se v •vrho prevare kupca menja naravno stanje vina ali pa, da se prikrijejo njegove napake. Dopustne so naslednje manipulacije z moštom in vinom: a) vsa kletarska dela, pri katerih se vinu ne doda nikak stvarni mate-rijal (pretakanje, filtriranje, segrevanje, tračenje, koncentriranje in slično ter mešanje različnih vin in moštev); b) v mejah in na ničin določen v pravilniku za Izvrševanje tega zakona dodajanje naslednjih sredstev: 1. žveplenega dvokisa, 2. kalcijevega karbonata 3. vinske in citronove kisline, 4. ta-nina, 5. sredstev za čiščenje, 6. živalskega ali lesnega oglia, 7. čistega olja, 8. ogljikovega dvokisa, 9. selekcioniranega vinskega kvasa in 10. speeijalnih enoloških preparatov, katerih uporaba je po prehodni analizi in preizkušnji dovoljena s strani ministrstva za kmetijstvo. Prepovedano j© spreminjati črna vina v bela, dočim je dovoljeno vzeti barvo pri rdečkastih vinih. Vporaba alkohola je dovoljena samo pri čiščenju vinskih sodov, za kenserviranje gotovih sredstev, za bistreDje vina, kaker tudi za konserviranje speeijalnih vin v mejah, ki bodo predpisane s pravilnikom. Kadar je letina slaba bo Izjemno dovoljene dodajanje čistega sladkorja moštu, toda le v ta namen, da dobi vino normalno sladkost. V takih primerih bo dopustno dodajanje sladkorja do največ treh kilogramov na 100 kg mošta. Istočasno dodajanje sladkorja in vode pri konserviranju vina (petioti-ranje) je prepovedano. Prepovedano je dodajati vinu sredstva, ki niso gori imenovana. Prav tako je prepovedano dajati nasvete, sestavljati tiskana navodila za uporabo takih sredstev ter oglaševali ln priporočati tvrdke, ki prodajajo taka sredstva. Prepovedano je prodajati pre-pnrale, ki so izkljaično namenjeni ponarejanju vina. Prepovedano je pod Imenom vino aH moft podajati tako vino in tak mošt, ki zaradi bolezni vsebuje več kakor 2 grama izhlap-Ijivili kislin (kis in dr J Vinogradnikom Je dovoljeno, da smejo od svežih tropin delati petiot, toda samo s pri-llvanjem čiste vode in za domačo potrebo. Količina dodane vode ne sme biti večja od H mošta, ki je bil iztisnjen iz dotične količine tropin. Enkrat uporabljenim tropinam se ne sme v drugič dodajati voda v svrho proizvajanja petiota. Skupna količina peti-ota ne sme biti večja kakor enoletna potreba za dotično rodbino, v nobenem slučaju pa ne večja kakor 20 hI. Petiot se ne sme spravljati v kleti, kjer se spravlja vino. Vinski trgovci in oni ki imajo pravico točiti vina, čeprav so istočasno vinogradniki, ne smejo držati v svojih lokalih ali kleteh nikakega petiota. Zakon vsebuje dalje pogoje pod katerimi je dovoljeno spravljanje in prodajanje sadnih vin, speeijalnih vin in vin od samorod-ne trte, dalje odredbe, ki se nanašajo na vinske destilate, tropine in vinski kis. Trganje grozdja za proizvajanje vina prej nego je dovoljeno od pristojnih oblastev je prepovedano. Zaradi izvajanja zakona in kontrole bo v kmetijskem ministrstvu ustanovljen »osebni odsek za kontrolno službo v raznih rejonih pa bodo postavljeni vinarski nadzorniki s pomočniki. Kontrolni organi bodo imeli vsak čas prost vstop v kleti, delavnice, prodaialne in obra-tovališča, če obstoja sum, tudi ponoči, da se tam krši zakon. Zakon točno določa način postopanja in predvideva stroge kazni. V državnih laboratorijih in kmetijskih postajah se bo vršila analiza osumljenega vina. Ustanovljpne bodo tudi specijalne postaje za analizo vina, kakor tudi strokovni odbori za ocenjevanje vina. Kazni znašajo do 5 mesecev zapora in 50 Din denarne globe. Iz sredstev, ki se bodo zbrala iz teh denarnih glob bo osnovan posebni fond za pospeševa-vanje vinogradništva. = 75-letnica Trgovske ln obrtniške fbor-nice v Osijeku. Trgovska in obrtniška zbornica v Osijeku slavi danes 75-letnico svojega obstoja. Zbornica se je po izvršenih pripravah konstituirala 6. junija 1853. V prvem seznamu zborničnih članov je bilo vpisanih 3708 obrtnikov, 376 trgovcev ln 6 industrij-cev, in sicer iz virovitiške in pnžeške župa-nije. L. 1874. je bila zbornici priključena še sremska županija. = Konarres Zveae obrtniških udruženj. Zveza obrtniških udruženj v Beogradu bo imela svoj letošnji redni kongres na pravoslavne binkoštne praznike in sicer v Beogradu. Kongresu bo predložen nov zvezni statut, po katerem se bo sestava Zveze postavila na novo bazo. Pokrajiuske zveze bodo še dalje obstojale ter bodo kot take članice centralne zveze. = Glavna skupščina ln kongres Glavnega zadružnega saveza. Letošnja skupščina Gl. zadružnega saveza kralj. SHS »e bo vršila 17. junija v Beogradu. — Glavna skupščina hmeljarskega društva za Slovenijo. V svrho izpremembe pravil se bo vršila v nedeljo 24. junija t. 1. gl:iv-na skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo, h kateri bodo vabljeni le člani, ki so plačali članarino za 1. 1928. GG. poverjeniki se naprošajo, da vpošljejo nabiralno pole in članarino vsaj do 3. junija. Članarino naj do tega dne poravnajo tudi oni udi, ki jo plačujejo neposredno. — Konkurenčni boj med bavarskimi ln žateškimi hmeljarji. Glasilo Zveze nemških hmeljarjev v Miinchenu piše pod gornjim naslovom: »Predsednik Zveze bavarskih pi-vovarnarjev, komercijalni svetnik Kirsch-ner, je obsojal ob priliki nekega velikega zborovanja ječmenarjev in hmeljarjev v Moosburgu z ostrimi besedami prizadevanje voditeljev žateških hmeljarjev, ki so očrnili kakovost in širili vesti o mali množini nemškega hmelja 1927., da bi navzlic dobri nem- ! ški letini onemogočili vsako oškodovanje pri prodaji svojega pridelka. Komercijalni svetnik Kirscbner je označil to prizadevanje kot zločinsko, zaradi česar »o žateški voditelji hmeljarjev vložili tožbo zavoljo žaljenja časti. Tožbo je sodišče prve in druge in-štance zavrnilo z motivacijo, da se v tem primeru, ko je šlo le za obrambo domačega pridelka, ne more izraz »zločin« tolmačiti v smislu običajnega pomena besede. K tej razsodbi piše >Saazer Abend - Zeitung«: >Poleg moraličnega poraza v sodni dvorani so žateški voditelji svojim hmeljarjem povzročili tudi gmotni poraz, ki se je javil že v pozni jeseni lanskega leta pri cenah za Žateški hmelj.« Komercijalni svetnik Kirsch ner je pred kratkim pozval vse nemške pivo-varnarje, naj uporabljajo v svojih obratih le nemški hmelj. Star pregovor pravi: »Ce se prepirata dva. tretji dobiček ima!« Morda bodo tega dobička deležni slovenski hmeljarja. r= Mednarodni hmeljarski kongres t Novem Sadu. Mednaroni hmeljarski biro je na svoji seji ne 8. t. m. v Munchenu sklenil, da se bo letošnji mednarodni hmeljarski kongres vršil v Novem Sadu, in sicer v času od 10. o 15. avgusta. = Na seji upravnega odbora Narodne banke, ki se je vršila 17. t. m., je bilo sklenjeno, da se kredit Obrtni banki kralj. SHS poveča od 10 na 15 milijonov Din, dalje da se Zaružni zvezi v Splitu odobri kredit v višini 10 milijonov Din, ki ima služiti obnovi vinogradništva v Dalmaciji. = Konkurz je proglašen o imovini Antona Kajfeža st., industrijca v Kočevju. Za upravnika mase •> imenovan dr. Štefan Rajh, odvetnik v Kočevju (prvi zbor upnikov 22. t. m., oglasitveni rok do 10. junija, ugotovitveni narok 26. junija). Kakor znano, je bil že pred meseci otvorjen knkurz nad to tvrdko, vendar je bil na podlagi sklepa stola sedmorice v Zagrebu zopet" ukinjen. Sedaj pa je okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu ponovno otvorilo konkurz. rz Odpravljen je konkurz o imovini Franca Lesjaka, pekovskega mojstra na Bregu pri Celju (ker se je sklenila prisilna poravnava), dalje konkurz o imovini Janeza in Marije Jeza, posestnikov v Hajdini (ker so temu pritrdili vsi upniki), Matije Praprotni-ka in Terezije Praprotnikove v Središču (ker ni kritja za stroške postopanja) in Rudolfa Anderliča ter Matilde Anderličeve v Ormožu (ker se je sklenila prisilna poravnava). = Občni zbor Centralne vlnarne d. d. ▼ Ljubljani se bo vršil 4. junija t. 1. v družbenih poslovnih prostorih (bilanca 1927.). — Zaposlenje za 3000 nekvalificiranih delavcev. Ministrstvo za socialno politiko je sporočilo vsem borzam dela, da bo v kratkem mogoče zaposliti okrog 3000 nekvalificiranih delavcev. Delavci bodo najbrž zaposleni pri železniških gradbenih delih. = Direkcija za kmetijski kredit ln njene zadruge oproščene poštnine., Poštni minister je izdal odlok, po katerem so Direkcija sa kmetijski kredit ln vse njene zadruge oproščene od plačevanja poštnih taks, in to ▼ medsebojnem prometu in v prometu z državnimi, samoupravnimi in občinskimi oblastvi. = Uspeh avtomobilske razstav« na grebškem velesejmu. Na zagrebškem vele-sejmu, ki je bil nedavno zaključen, je 50 avtomobilskih tvrdk razstavilo 167 avtomobilov. Prodanih je bilo 98 avtomobilov in sicer 78 osebnih, 8 tovornih, 3 &pecijalni av tomobili ter 9 avtobusov. = Avtomobilska razstava na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 2—11. junija bo zelo zanimiva. Prav za prav v Ljubljani še nismo imeli tako obsežne razstave, kajti razstavljenih bo preko 200 avtomobilov in motoeiklov. Zastopane bodo naslednje marke: Ford, Chevrolet, Oldsmobile, Austro Daimler, Ariel. Steyr. Renault, B. M. W. Rudge Whitworth, Harley - Davidson. Wan-derer, B. S. A., Willys - Overland. Fiat, Ta-tra, Rex Acme, Adler, Terrot, Douglas, Bren nabor. — Izreden uspeh subskripcije francoskega konverzijskega posojila in skorajšnja stabilizacija francoskega franka. Iz Pariza poročajo, da je podpis konverzijskega posojila prinesel izredno lep uspeh. Prvikrat po vojni se je zgodilo, da je bila emisija v kratkem popisana. V enem tednu je bilo tega posojila podpisanega za 10 milijard frankov (22 milijard Din). Zaradi nepričakovano dobrega uspeha je ministrski predsednik skleoiil ustaviti nadaljnje podpisovanje posojila v gotovini, tako da bo mogoče posojilo podpisati le še v zakladnih listih. To posojilo bo omogočilo francoski vladi znižati dolg pri »Francoski banki« od 29 na 19 milijard frankov. »Ecbo de Pariš« poroča, da bo parlamentu še pred počitnicami predložen predlog ministrskega predsednika, ki predstavlja Izredno važen korak na polju ureditve francoske valute. V finančnih krogih se zatrjuje, a se bo stabilizacija francoskega franka izvršila še pred 14. julijem. V zvezi z gornjimi dejstvi vlada na pariškem efektnem tržišču, kjer so se že zadnji čas tečaji izredno dvignili, ponovno zelo čvrsta tendenca. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg okroglega železa. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 140 ms jamskega lesa. Direkcija državne željezarne Vareš-Majdan sprejema do 6. junija ponudbe glede dobave 2000 kg kave ter glede dobave 5000 kg riža. — Vršila se bo naslednja ofertaina licitacija 6. junija pri inženjerskem oddelku savske divizijske oblasti v Zagrebu glede oddaje električne instalacije. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Prodaje. Dne 29. In 30. t. m. se bo vršila pri upravi dravske artiljerijske delavnice v Ljubljani (Kobaridska cesta 43) ofertaina licitacija glede prodaje starih traktorjev, dne 31. t. m. glede prodaje starih tovornih avtomobilov, dne 1. junija pa glede prodaje raznih avtomobilskih delov in odpadkov od železa in jekla. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo t Ljubljani. Položaj !*a na?ih borzah Tedenski devizni promet na ljubljanski borzi 2(1.75 milijona Din. Okrepitev Vojne škode in ivesticijskega posojila. Večje zanimanje za zasebne'vrednote. Ljubljana. 19. maja. Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi zelo živahen. Čeprav je borza zaradi praznika v četrtek poslovala le 4 dni, vendar je skupni tedenski devizni promet dosegel 20.75 milijona Din napram 168, 18.8, 19.0 in 18.0 milijona Din v zadnjih 4 teduih. Zlasti je bil velik promet v devizah na Prago in Curih. V tečajih posameznih deviz ni napram zadnjemu tednu opažati pomembnejših izprememb. Kakor običajno je večino potrebe v devizah krila Narodna banka, edino v devizah na Trst in \Tewyork je krila potrebo privatna ponudba Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna Skoda v preteklem tednu poDovno in znatnejše okrepila V zvezi s podajanji za veliko zun. posojilo se je povpraševanje po fem papirju znatno povečalo. Tudi inozem stvo se je pričelo zanimati za ta papir. Tečaj Vojne škode se je napram zadnjemu tednu dvignil od 444 na 455—456. Promet je bil zelo živahen. Proti koncu tedna se je na tržišču pojavilo nekaj več blaga Tudi investicijsko posojilo je bilo ves teden zelo čvrsto ter se je v petek trgovalo po 93.5—94 dočim je koncem zadnjega tedna notiralo 90.5—91. V bančnih vrednotah Je bila situacija v glavnem nespremenjena. Zaradi visokega obrestovan ja bančnih papirjev, ki maSa 9 do 10%, se je tudi inozemstvo pričelo sani mati ia delnice naših največjih denarnih zavodov. Kakor se potrjuje namerava mana nemška Dresdner bank stopiti ▼ otje sodelovanje s kakim prvovrstnim Jugosloven-gkim denarnim zavodom. Dresdner bank je imela že pred vojno ožje stike z Balkanom ter je v Sofiji pod lastnim imenom ustanovila podružnico. Med bančnimi vrednotami 30 se trgovale: Kreditna po 85—87, Hipo po 58, Jugo po 86.5—87, Narodna po 6740 do 6750. Praštediona po 820—825, Srpska po 137—188 in Poljo po 16.5—17. Nr tržišču industrijskih vrednot Je bila tendenca živahnejša, kar je pripisati uplivu čvrste tendence na inozemskih efektnih tržiščih. Tečaji naših industrijskih papirjev se na inozemskih borzah polagoma dvigajo. Dubrovačka se je tekom tedna okrepila od 460—465 na 475—480 (zaklj.), Narodna šum-ska pa od 25 na 30 zaklj.). Dalje so se trgovale Trboveljska po 525 do 530, Vevče po 106, Slavonija po 12—13, Danica po 145-148, Drava po 3Š0—385, Tvornica vagonov po 85. Gutmann po 220 in Šečerana Osijek po 510. Curih. Beoerad 9.13. London 25.335, New-vork 518.8. Pariz 20.42. Milan 27.335, Berlin 124.16, Praga 15.375, Sofija 8.745, Novo^adfika blagovna borza. (19. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 2 vagonov pšenice, 35 vag. turščiee in 3 vag. moke. Cene so ostale nespremenjene. Pšenica : bnška, 77/78 kg 357.5-860; baška. 78/79 kg 360—862.5; gornje banaška, 78/79 kg 352.5—355 Oves: baški in sremski 262.5 —267.5: makedonski 227.5—230. T u r š č i -c a : bnška in sremska 295—297.5; za junij 300—302.5; banaška 295—297.5. Moka: baška >Og< in »Ogg« 485 —495; »2« 465— 475; »5« 445—455; >,6< 420—430; »7« 437.5 —457 ). Otrobi : baški in sremski 232.5 —237-5, Dunajska borza sa kmetijske perolzvode. (18. t. m.) Dunajska borza stoji popolnoma pod vplivom nazadovanja tečajev na inozemskih borzah. Ker je konsum skrajno rezerviran, so ponudniki znižali cene. Tugi uradne notacije pšenice in rži so bile znižane za 25 grošev. Nova jugoslovenska ošenlca je bila za avgust zaključena po 1.86 K5. Cene turščici in ovsu so pri slabem zanimanju ostale nespremenjene. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 43.25—44.25, ma džarska Tisa (81 /83 ksr) 47.75—48.25; r i : marchfeldska 42.75—4325. madžarska 42— 42.25; t n r š č i c a : 36.75-37.5; oves: domači 38.5—38.75. madžarski 40.25—41.25 Lahkoatlefske tekme JSS v letu 1928 Poleg pokrajinskega zleta v Skoplju na Vldovdan priredi letos Jugoslovenski Sokol-skl Savez tudi savezne tekme v lahki atletiki. ki so obvezne za vsa v JSS včlanjena društva, okrožja in župe. Tekme se bodo vršile v splošnem po tekmovalnem redu JSS ki je izšel leti 1924 in sicer tako. da se iz-vrše najprej v okrožjih, kjer ista obstojajo ali pa po župah, kjer še ni izvedena v teh niškem pogledu okrožna organizacija. Po posameznih društvih bodo tekme dovoljene ie izjemoma. Glavno pa je to, da se mora vsako v JSS včlanjeno društvo udeležiti te zelo važne prireditve jugoslovenskega Sokol stva. — Tekmovalo se bo na naslednji na čin: Uspeh vsakega posameznika šteje zanj kot posameznika, dalje skupno z ostalimi tekmovalci istega društva za društvo in ana logno tudi za župo. Tekme se pričnejo po pokrajinskem zletu v Skoplju in morajo biti končane najkasneje do 15. oktobra 1928., da dobi centralno vodstvo poročila iz posameznih žup najkasneje do 11. novembra v roke in sestavi nato skupni Izkaz in poročilo ter proglasi izide tekem. Lahkoatletske tekme JSS bodejo obsegale naslednje panoge: za člane: proste vaje, skok v višino z zaletom, skok v daljino z zaletom, tek na 100 m ln met krogle; z a članice: proste vaje, skok v višino z za letom, skok v daljino z zaletom, tek na 100 vardov in met žoge s pentljo. Iz navedenega spoieda sledi, da bo nastalo po vseh društvih po pokrajinskem zletu v Skoplju živahno pripravljanje za to zanimivo tekmo, kjer bodo imela vsa sokolska društva priložnost, da postavijo največje število tekmovalcev v boj za prvenstvo. S tem se bo doseglo ono, kar si Sokolstvo najbolj želi, da stopi na tekmovališče enkrat vse telovadeče članstvo in ne ostane tekma ome-ena samo na nekoliko stotin izbranih tekmovalcev. Tukaj pa Imajo tudi ona društva ki nimajo lastnih telovadnic in mnogo orodja. priložnost, da z malimi sredstvi zaposlijo svoje telovadne oddelke in si pribore lepe uspehe in sokolske nagrade, ki jih bo troje za najboljše župe. troje za najboljša društva in ravno toliko za najboljše posameznike in posameznice. Naznanilo. Savncma občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na vo« galu hiše Turjaškega trga it 1 in Brega št. 1 modni sslon za gospode Izdelujem vsakovrstna krojaška naročila po najnovejših modernih in svetovnih žumalih. Prevzamem različna popravila in likanje oblek. — Hitra in toč« na postrežba! — Za mnogobrojna naročila se vljudno priporoča 6370—a Iv. Kuril}. Avto 6389 »Chevrolet'4 izvrstnem stanja, de-tuje brezhibno, se a-godno proda. Naslov v ogl. odd. Jutra. Krapinske toplice pri Zagrebu ozdravijo S sigamn tup«boa adme«, iiia«. rerme. iaoak« boie*-ai itd. V pred is potetljl rastno cniiute oene — t« ceno pavSaino (drtvljenje u SO dai 1280 Din. Avto. bos na postaji Zabok ur direktno ta Zagreba tn Bo-e»4ke Slatine Popojti u Železnicah, nori restarra-ter, blatne kopeli ter kopeli t offljen&ero kislino. Polni komfort Itd Selija od aprila do oktobra. — Prospekte razpošilja kop*. Najfinejše špecijelno v vseh modernih barvah je dospelo. Izgotavljamo iz njega elegantne, moderne damske čevlje, ki jih je dobiti samo pri »DOKO«, Prešernova ulica 9. dvorišče. 94 Slešite saiepši kras, svoje lasel Toda z zares zanesljivim !n preizkušenim sredstvom za lase. z ANA ČILAG-Domado Cilae oomado uporabljalo že nad 50 let oo vsem svetu mlliionl Uudl z naibolišim usneh ^m in bo tudi Vam do-mazala. Velik! lončič Din 60.—. dvolnatl Din 90.—. K temu ootrebuiete: sDeciialnl šampon za 20-kratno umivanje las Din 25. Poštnina oosebei — Adresiraite svoio na-ročbo točno: »A U R O R A« odd 16 NOVI SAD Železnička 47. *27 po znižanih cenah vsakovrsten suh, TESAN in 2AGAN LES. — Vsaka množina v za* logi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Do» stava tudi na stavbo. FRHIi ŠUŠTUR lesna Industrija in trgovina, parna žaga — LJUBLJANA, Dolenjska cesta it. 12. 6298 ■ ■■■■■■■■■■■■(■■■EiSBIlKISlIIIIIOIII DMlJ Mremeresko poročilo SfetenroloSflci «a»nd * Uuiiiiani 19. maja 1928. VilKna barometra 308.8 m Kraj Cas opazovanja a 02 Ljubijans , , Manboi . . . ^aereb .... 8eograd » • , Sarajevo , , , SkopHe .... Duhrovndc . . Split ..... 8. 7. 55 6 55't 7C 3-7 751-6 ' -.3 2 65 0 754-7 '.-3 5 t a E v Ol — > Miiei vetra in brzina v metrih a -o — Ii Padavine Vrsta I t mm do f. «r> 11 12 21 22 16 22 8 16 83 c6 86 55 95 96 E 2 NNW 4 NW 10 SE 8 mirno mrno SSE 2 ESE 10 5 4 4 0 0 9 9 dež dež dež pršenje del 02 1.0 1.0 03 S Cenjenemu občinstvu naznan am, da iz- S S vršujem v svoji hiši štev. 41 v Radov- S S ljici poleg kroiaške obrti ludl i dežnikarsko cbrt s kakor se je izvrševala prej. " 6083 Se priporočam Josip Pogačnik. PRSLOZNCS?fš§ MOP! CŠOSt «113 6326-. na najprometneiši to:ki, brez konkurence, s točilnico, 2 velikima posebnima sobama, salonom, tuiskimi sobam', velikim stanovanjem se proda rsdi bolezni. Iztoči se čez 800 hI vina in never« jetno veliko piva; nad sto abonentov. Kupec ne plača nikake posredovsln ne Informacije daje Fran Korent, Marioor, Smetanova dica št. 48. •s®smw mm ss sea&tt b u & a b s e ca s s ■ a is ■ I 150 do 200 HP, dobro ohranjeno n kupi H Rudarska druf&a , L!flja" | v L.usijani. 6345-« B ■ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CI Dunajska firma išče 8342« Solnce vzhaja ob 4.28, zahaja ob 19.26, luia vzhaja ob 9.16, zahaja ob 19.45, Danes ie biia v Lpjbliani temperatura 22.2 C najvišja, 9.8 C najnižja. ie Vreme širom Evrope se še vedno ni umirilo, dasi se je nekoliko izboljšalo. Še vedno prevladuje nad kontinentom gospodstvo malih depresij, kakor bo običajne za poletno vreme. Počasi so se pomikale od zapada proti vzhodu ter povzročale deževje na svoji poti, hkrati hladno, prav malo majsko vreme. Zato so bile vremenske prilike kakor pri nas tudi povečini ostale Evrope zelo spremenljive. Ta Čas pa je nad Atlantskim oceanom prevladovalo gospostvo visokega zračnega pritiska, ki pa je aegal samo do zapadnoevrop-ske obale. Zapadna Evropa ie imela spričo tega zopet močne severne vetrove, ki so izdatno shladili ozračje, osobito nad Anglijo in Francijo. Nad vzhodno Evropo pa je prevladovala južna zračna struja, ki je nesla lo-ploto z juga daleč proti severu. Zato je bilo tudi ta teden v splošno v Rusiji, tudi Se daleč na severu, topleje nego nad Francijo ter zapadno Evropo sploh. Deževje sicer nikjer ni bilo poeebno i«-datno; nastopale so sicer manjše nevihte, a hujših vremenskih uim vendarle nI bilo. Šele koncem tedna Je pri nas nastopilo malo lepše vreme; južni zrak le preplavil pokrajino in nam zvišal temperaturo precej izdatno. Dunajska vremenska napoved » nedeljo: Izpremenljivo, od &sa do časa dež ni izključen. Tržaška vremenska napoved ia nedeljo: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo izpremenljivo, temperatura od 15 do 20 stopinj, morje nekoliko razburkana priM iislipnila ia Sfovermo za razpečavanje svojih novih električnih epotialoH agoiafov. Ponudniki, ki poraajo modeme prodajne metode in imajo izkušnjo pri občevanju • privatnimi odlemaJci ia razpolagajo % tAivmoo najmanj 250.000 Din, imajo priMko za ueiik zaslužek. Pomagamo pri organ iiaciji • svojimi mnogo letnimi izkušnjami pri prodaji. Ponndbe pod «KonkurrenzIoa 2388» sa Ana. Exj>. M. Duiket Nachf. A. O. Wien I.-l. 'jLiuuumDmnnnnDnnnnnnnnDaaaoc "Mirni iLutJtiiJLji iijuuuLCTDmnDnranc: Češko sukno, kamgarne kupite najceneje pri tvrdki samo Glovnl trs it. 9 Ostanki za polovično ceno. mntnr'omnnnoiannrimnnnmnnDDD £tariley W»yman: 84 Rdeča kokarda Roman. Ker io ostajata taka nasilja nekaznovana, Je bilo že naprej Jas-ao, da se morajo razširiti. In res jih k bik) čedalje več. V teku tedna so krenile pokrajine za zgledom prestolnice. 2e dne 21. je brk) strassbourško ljudstvo razdejalo mestno hišo in uničilo arhive; bastilji v Bordeauxu in Cannesu sta bili zavzeta in porušeni. V Rouenu, Rennesu, Lyonu in drugod so se dogajale težke hi krvave pobune in pred vrati Pariza, v Poissyju in Saint - Germainu, so obešali mKnarje. Cahors je bfl skoro edini, ki je okleval. Šele ko je prišla k nam poražajoča vest o kraljevi kapitulaciji — o tem, da je bi! dne 17. julija prišel v pobunjeni Pariz ter milostno odobril poru-šenje Basfilje — in o tem, da je bila dne 22. julija druga vstaja, pri kateri sta poginila Foullon in Berthier — šele tedaj je jelo vreti po vsem našem kraju. Abbč Benoit mi je z obrazom polnim osuplosti in dvoma prinesel zlo novice; hodila sva po terasi in razpravljali a o njih. Gotovo so bila ta in podobna poročila prispela tudi že v mesto in spravila plemstvo na druge misli, tako da me ni nihče več izzival in nadlegoval. Jaz v svoji kmetski samoti sem bil najbrže edini, ki vse do tistega jutra — menda je bilo dne 29. julija — nisem vedel ničesar. »In kaj mislite zdaj?« sem ves zamišljen vprašaj župnika, ko Je končal. »To, kar sem mislil prede, ne več ne manj,« je odvrnil brez obotavljanja. »Prišlo je, kar je moralo priti. Brez denarja in zaradi tega tudS brez vojnfkov, ld U se botefi boriti, t Vodstvom, ki ornim gladu, in z ljudmi, ki so jim glave polne prevratnih teorij — kaj more vlada v takem položaju?« »Prestati viadad,« sem dejal. »A to totovo ni tisto, česar vsi žele.« »NI dvoma, da se bližamo nemirnim časom,« Je nadaljeval, čeprav ne baš samozavestno. »Toda stfle reda in zakonitosti so vselej tiste, ki naposled zmagajo. Uverjen sem, da bo tudi zdaj tako.« »A preje bomo imeli nemirne čase?« »Da,« je dejal. »Preje bomo imeli nemirne čase. Nič ne skrivam svoje želje, da bi bili ti hudi časi že za nami. Toda ostanimo pogumni, gospod vikont. Zaupajmo ljudstvu; zanesimo se na njegovo zdravo pamet, na to, da je zmožno vladati in da bo zmerno rabilo svojo moč...« Moral sem ga prekiniti »Kaj je, GiKes?« sem vprašal, nakloneč se župniku, češ, naj oprosti. Siuga je bil prišel iz gradu ln je Čakal prilike, da M me ogovoril. »Gospod vikont,« Je dejal, »prišel je gospod Doury iz Cahorsa...« »Gostilničar Doury?« »Da, gospod, on pa Buton. Rada bi govorila z vami.« »Oba namah?« Nekam čudno se mi je zdelo, da sta bila prišla oba okratu !n k meni. »Da, gospod.« »Nu prav, prrvedi Ju semkaj,« sem odvrnS, ko sem z očmi povprašal gosta, kaj naj storim, »česa hoče Doury od mene? Svoj potrošek pri njem sem plačal. Kaj bi neki rad?« »Rmafa bomo rtdeM,« Je rekel rbW, gtedaje vprotl vratom. »Evo J*... Oh, oh! Gospod vScont,« Je dodal s » » priporoča tvojo v državi SHS prfpoznano. nafboliše vprfjano ln vremensko aajbolj odporno laporit strešno in zidno opeko prvovrstne kakovosti m H »radi svoje visoko žgalne temperature aadkriljuje navad* no ilovnato opeko, m sicer v najmanj dvojnem obstanku. Ia laporit zarezna strešna opeka, sistem Inž. »Stetnbrflck«; » » prešana opeka, sistem VVfenerberger; » » dvojno zarezana prešana opeka, sistem Lelters-berg; bobrovcl (strang) z dveml nosovi: strojlna zidna opeka. 184 kg pritiska na cm*; radiai in votla zidna opeka Ltd. Za kvadratni meteT se troorabi 15 komadov zarezne ttrešne opeke, ali preSane opeke v težini 32 do 35 kz. ali pa 30 komadov bobrovcev v teži ca. 45 kz. Lahka Mi ttoie pri M Uliti Na lOtonski vagon se natovorl 2500 komadov zidne, odnosno 4500 komadov zarezane strešne ril 4000 komadov prešane (Wlenerberjrer) ter 5000 dvolno zarezane mešan« opeke (Lritersberger) ali pa 6000 komadov bobrovcev. Dobre zastopnike sprejmem. Z odličnim sooštovaniem Franc Dei*wuschek mestni stavbeiri mojster hi posestnfk lejterberške opekarne pri Mariboru. Št. 500 .Apolo* , 509 .Musika* „ 512 „Harmonie" , 515 ,Princes* , 519 .Kraljica* , 523 .Sirene" , 527 .Ljubček* Mmm harmonika pride na velesemenj Paviljon ,,H" Ko j a it 510-512, 458-482. Ker naša konkurenca Siri o nas lažnjive vesti, je v Vašo korist, da se prepričate o svetovno znani Lubasovi harmoniki Lubasova harmonika je prvovrstna po kakovosti. Lubasove harmonike ne more nihče originalno ponarediti. Lubasova harmonika se igra po vsem svetu. Lubasova harmonika zajamčena 2 pelnl leti Lubasova harmonika je že 50 let najboljša. Lubasova harmonika je čudovito poceni in sicen 2 vrstna 2 krat glašena 2.2. 3 3 3 4 4 2 2 3 2 3 Din 6C0"— „ 800 — . 1200*— „ 1600*— . 1800 — , 1950-— . 2100 — Te cene veljajo samo za Ljubljanski velesejem. Brez drugih stroškov! Iz tvomice v Celovcu 10 •/» ceneje! Po teh cenah in v tej dobri kakovosti kup.te samo pri FRANC LUBAS & SIN izdelovalnima harmonik Celovec (KBagenfurt), Avstrija Lastni zastopniki in zaloge v Severni Ameriki, Južni Ameriki, Franciji- Belgiji, Nizozemski in Nemčiji. 6:*4t>a 1—B—H—HM Gradianska pivovarna d. d., Daruvar, Siavonija PIVO VINO SLIVGVICA LIKERJI avtom, regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja G. F. SCHNEITER, Škofja Loka podjetje za zgradbo vodnib turbin Konkurenčne cene! Zahtevaite ponudbe! Prvovrstne reference! Specijalna mehanična delavnica za popravo vseh pisalnih, račun skih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni LUD. BARAGA, Lfubljana, Selenburgova ul. 6/1. Tel. 2980 3 Največje in najmodernejše urejeno »dravilišJe ▼ kraljevini SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: ..Tempef „Styria" ..Donat" Zdravljenje vseh bolezni Selodca in irevea, mehurja, lolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Sezona: 1. mala do 30. septembra. Glavna sezona: 15. lunija do 31. avgusta Cene smerne. Izven p lavne sesooe snatnl popusti. Svira vojaška godbe. Radio. — Največji komfort. Prometne trme zelo ugodne. — Na železnici izredni popusti. Razpošiljanje mineralne voda. Zahtevajte prospekte I i Ravnateljstvu sdravili&a. 89 Kupuj svoje potrebščine pri naših inserentih 581 se nahaja le v itiuil iffil ft 3 <3eslo MM: najboljše priporočil© fe elo&ro I btepo reklamno predtiskanje ročnih del. IVP G 3BO J, LtaMfasa, iPatra cest* oddelek za ročna deli f367- Msipopolnejli Steewer iivatni strefš ra Uvflje, krojače in čevljarje tel ti. vsuk dom. Preden si nabavite »troj, oglejte si to izrednost pri tvrdkš LueS. Scrggs, Ljubljen, Sei«Bfeurgo*a ulica S U ?r«aia4sn ooiik 15-fotoe fe«»c|® Telefon št 980. » Malinov sok TVORNICA ŠPIR!TA I RAFINERIJA, Daruvar .Badljevina Zastopstvo 7.9 Siovenlin v fjnblianl Karlov^ka f*esta 2 ffečjži-olpr. g JTdldŽZZ Meinel & HeroM Tovarna. Sfkzbil, frarocfoisov m hirt?>07;ih Maribora ft&rpcCrilia. p?yovp/te5 kvsJlM^ U^elke po izredno niAih lOO.COO glasbil rmo prodali t p-fteile^Ma fcjrdakaiule /plidnc^ r.a>e i-r&ji & T&JIM žsntl i2,&hUv&jU na vdihi \ | fi^V?^ .ii Penrijoaati, Internati, Dom«vi ia defke ia dekBee. Cena za celo penzijo za otroke 140 Kr, u odra«le 160 9fr, ki velja za 4 zdravilišča pri tedenski premenjavL Reference nad 1000 družin. Prospekti (Poštnina za odgovor.) BIRO PENZIJONATOV PESTALOZZI. (F6ddration Internationale det Pengionat« Europ^eo«). Bndapeat V, AlkotmAnj - str. 4, 1. Telefon; Tcr^a 242—96. Zdravi Ji Wa in odpoči vališ**; Ka Madžarskem: Budapeat, 8i6fok. V §rld: Keneva*, Lbobod«*, Neuchatel*, Luzern, Montreux». Ziirich*, Lugano, St. Morita, v' Franciji: Pariš*. Deauville. Trouville, Biarritz, Aix-les-Bains, Grenoble*, Evian (Ženevsko Jezero), ChamonbL Na franeeski rivieri: St. Raphael, Cannes, Nizza*, Juanles-Pins, Monte-Carlo, Menlon. V Angliji: London*, Cambridge*, Brigthon, Folkstone. V Italiji: San Remo*, Nervi, Benetke, Bordlghera, Opetlja, Riccione, Rim*, Neapel*, Palermo, Meran. V Avstriji: WieD*, Zell-am-Zee, Linz*, Insbruck*, Salzburg*. Y Nemfiji; Berlin*. V Belgiji: Ostende. V Afriki; Algir, Tunit. Z • zaznamovani kraji bo stalni internati, domovi m degke in deklice (tudi za odrasle) odprti v»e leta DrugI penzijooati v zdraviliščih so odprti le v juliju, avgustu in septembru. Potovanje v družbi popust (25—50%) direktni ekstra Pullmannovi vagoni. Cene internatov v šolskem letu (od 15 septembra dalje) 110 šfr na mesec. •JUTRO. 9t 11S f7 !¥e3e!V aa 55. 1928 prezidave lokala prodajajo s« od 30. aprila t. 1. naprej čevlji vseh vrst po znatno Milanih Cenah. ANT. KRISPER - LJUBLJANA, Mestni trs štev. 26 r Kamniku sredi mesta t kor-poracijsko pravico v jako dobrem stanju se proda. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Trgovska hiša v Kamniku«. 6340-« VELiKO «J>ra«ft vrat pa BaittfodaelSl ter žganih pijač ,3 M« Vam PEČARSTVO »OPSKRBA« D. D Zagreb. Prankopacska d 11 Kka potrebah*« taroitt« ojiedad oa£e Meti to V3krtsH? rrvtt br«« ihvczn sa liipčilo Cv«tj« T lončkih, bodi«: aa •o>ncu ali T hladu, bodiei o« vliintm ali niham krilu, dobro u«pcY*. Zato ifoiite gamo mke cvetlic« v lončkih, ki jih morete postaviti □* ugodno mesto. Imeli boste lepo cvetje, e ottdicii.e dlačice u« tile.!« ku Dod pazduho kt s« obrite odstranite umi o« aalprioro-»teifc aačh? i enojim ore!zkuše-rrfm odstranjevalcem dlak — — Komplet« sam« Din 60 franka ako oblete denar naprej. Kosm laboratorij 41 W. ECKHARDT Angsborg, OeetschlatMl. Ra »pnupn^irer^tr 12 j&s^^s^fNK^iMMRsaaiaeaBesaaHaaK Otroški visoki p atei E B Obnavljamo Za hotele, kavarne, restavracije in kopališča priporoča svojo zalogo vrtnih solnčnikov, vrtnih stoSov, ležalnih stolov, pleteno pohištvo za vitei JEKfl" 1119 Zahtevajte ponudbe. M noj bo dom!|p-lFr- MmM Za snažno in trpežno pleskarsko delo da ostane lepo in Čisto Vam jamči tvrdka pleskarja in ličarja Ljubljana Karel Kotnikovs ulica št. 3 Proda se 4-sede±ni osebni znamke Fiat-Torino, tipa 501 r prav dobrem stanju. — Ponudbe na upiavo w Jutra" pod .Fiat-Avto 501". Reform steklenice so ra konzerviranje sad!}« In ixrvrtnin aajboiiše in najcenejše. Gtetvna zaloga za oe+o Jugoslavijo pri tvrdki LGVBO PETOVAS, Iv&o$feowcL Istotam »e dobi Zupanc-eva knjiga: Konserviranje sadja ki vsakovrstnih povrtnin za domačo uporabo Ceniki na zahtevo. 111 VI POTREBUJETE E b m 9 a a a D m K B B našo akcijo cene prodaj«, s katero smo imeH v zimski seziji najpopolnejši nspeh. Nudimo Vam: 3 m modernega blaga za damske plašče s Ia podlogo PO bajno nizki ceni g Bito 396'— b to na Šestmesečne obroke! Oblačilnico ,.ILIRU«" LJubljana, Mestni trt štev. 17-1. telet. 2825 iCre&otf trg e ooooooooooooooocoaooooooajooc^inffiigoffinoi 6235 a naš iiovi msiiuvari: katalog za gospodinje z nekoliko tisoč slikami in predmeti iz manutakture, moderne koniekdie, perila, klobukov, čevljev, preprog, zastorov, moške mode, galanterije, kuhinjskih ln hišnih potrebščin i. t d. efano U9C ke< vam g« pošljemo na zahtevo slOHC vda lil V, povsem breapiatno in fra^fco! brez vsa«e obveze. Zato nam pišite ie danes i Največja trgovska in izvozna tvrdka r SHS KASTNER I OHLER, ZAGRE3 37 Pozor! OBLEKE Pozon Najlepše in najboljše obleke za birmance kupite pri Franc Cvcrlin, kroiaštvo in konfekcija Maribor, Gosposka ulica 32. 6375 ■ SCI za vsako svrho fas sa vsakogar » prestava« mi, — kickstartarjein kompletnim orodjem franco Ljubljana Din 7800.— prompt* no dobavljivi od skla» dišča generalnega za» stopstva O ŽUŽEK. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. H3o foipodKus . arija Cidrici učiteljica v pok. P° dolgi in močni bofesni dane« nmrfa ▼ MaH Loki pri Domžalah. Truplo drage mi pokojnic« prepeljejo v ponedeljek dne 21. maja v Ljubljano ter pokopljejo ob 3. popoldne pri Sv. Kriiu. V Ljubljani, dne 19. maja 1928, Oabriela Cidrich. zssiiBGaaiezaasneaiaaiisnuBKauBaaaBBa Pa z©? letovišča r|l 1 min pfi ■u se otvori 17. junija 1928 brezalkoholna re. stavracija. — Celodnevna oskrba približno Din 25.—. Na razpolago bo tudi pečenka in močnata jedila. — Se priporoča VIL Čl KAVALAR. obenem 1653 je vešč slovenske ln nemške korespondence ter vseh ostalih pisarni-ikih del, dober prodajalec mešane stroke sprejmemo takoj, ženska moč nI iiključena. Ponudbe ^ prepisi i pričeval in navedbo dosedanjega službovanja je poslati na oglasni oddelek »Jutra pod icnačko »Julij 28.« Za birmo! Za birmo! Najcenejši nakup ur, zlatnine, srebrnine itd. v venki izbiri pri tvrdki __ Ed. Skopek, Ljubljana, Mestni trg it. 8. 6372 Reflektanil na I ©kale, pisarne ali stanovanja v novo gradeči se hiši na Miklošičevi cesti (poševno, vis-a-vis hotela .Union") za julij ali avgust — naj se javijo — Kralja Petra trg 8, pritličje levo. 5354 1*4 Z&hvaia- Za aaoogofcrojiMi itrut tekreffvect »fctja db prftBd prersne »mrti moj« nad th ljubljene soprog« HsfoIIrb Kotzmutli poj. Simonettl Izrekam tem potom trojo najprfsrčnejio *ahvakx Zahvaljujem se riasti u podarjene vence ioiam. k Ion j eno krasno cvetja. Posebno »e zahvaljujem proč. g. »upniku v Dd^ njem Logatcu in vsem prijateljem in znancem, zlast{ gg felezničarjer^ki so spremili drago pokojno na njeni poslednji poti, prav tako tndi gg. pevcem za ganljrve žalostinke. Vsem imenovanim moj» najprisrčnejfc rahvala! V Dolnjem Logatca, dne 20. maja 1928. 6368 Žaluj' či so ji o?. po ceni naprodaj. Tovorni auto znamke Saurer, 5tonskl, »troj dobro ohranjen, urejen za bencin in ta oglje, z generatorjem — Din 20000.—. Tovorni auto, roamke Saurer, Jtooski Voz ni več za promet, pač pa je Se dobra ta* sija in posamezni deli — Din 7000.—. Fiat Autobut za 16 osefe, karoserija nova, stroj dober, sposoben takoj za promet, nov gumi Se posebej — Din 28.000.—. 4 polnogumijaste obroče, nove 1050 X 140 k Din 2100.—. Lokomobila Lincoln rte kolesih t dimnikom, 12 m» kurilna ploskev 18 HP Din 18.000. Kcrnpteina Die*elmoioe naprava, ogleda ee lahko v obratu, je pravtako poceni na» prodaj. Podatke dat« tvrdka A. & E. Skaberne, LJUBLJANA MESTNI TRG. 6360—a Modna trgovina v Ljubljani sprejme spretno prod ne pod 22 let staro. Istotam se sprejme blagajn ičarka Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 8362 o IH Prvič v orodaji! 20 cm plošče električno posnete igrajo ravno tako dolgo ln <> jasno kot 25 centimeterske, ;; stanejo pa le 26 1 fftrf gramofon • kovčeg in 10 plošč skupaj uporabne za vsak gramofon <• gostilničarji i Samoprodafa ii Oglejte si najmori gospeh. gospodih in otrocih rast gostih in močnih las in da-ie le po kratki uporabi priro-len sijaj in običnost in jih varuje prezgodnje osivelosti vse io visoke starosti. Cilag - po tnada odstrani prhljaj tekom 48 ur. Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranilne materije ta lase kot Cilag pomada, ki si ie po vsej pravici pridobila svetovni slove«, ker dosegajo gospodje in gospe ?e po uporabi orve steklenice najboljši uspeh, ker izpadanje las povsem pre slane že po par dneh in se pokazu.ie nov jx>-rast. Ta uspeh dokazuje moj 50 - letni jubi-ej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem jih prejela te vsega sveta. Cena velikemu lončku Cilag pomade Din W___ dvojnatemu Din 90.—. Pri vsakem lončku je potrebna steklenica specijal - šamana (za 20-kratno umivanje glave) Din '25. Jcštnina posebej. Razpošilja se proti povzetju ali predplačilu iz tvornice za SHS. Naslovite točno svoie naročilo: AUROR4. SEKT Ifi. NOVISAD, Željeinifka 111. 47. Preprodajalci in zastopniki za vsa met ji u jI 19 iščejo, JfcLrožiLa. in. ur* clopv*. Ui&iU, otcdJL oglasov, poAalw rva, OglasnM oddtlt k JUTRA. LjuUfCuta, PrtJcsrurva. ui.4 Ctkovno raZusv paJU*. ItcljuULCS LfoUfdAaJt 11J42 wbbtw lil Sprtjim/tnj* malih, oglasov zsv prts-hodnjo JUoiLlur JUTRA zszJdjuZo dan, pr+d, izsdom, lisia, ob Vorsuj* sprtjth, oglas*, bodo prv-obiesu, tr tasUdnj*, R*oiUu> Usta,. TdUfarv stmdka 2492 Jlab. oolasL kt Uuzuo v posrtdovaLuc. i/vsoegahu hojtimju občLnsCua.. vsaka btstda. SOjxu~. UaMOAfJi zassJl Vui Pristojbina za šifro Vin,^. trnih*, dopisovanj ut oglasi, trgovskjtaa, ah reJdaauuga značaja, vsaka bisuia Visi r-UajmanfjC rsustk PuvKr-.Pnsiofinna mhfroDuLS^Un pristopi nt, i« vpoHah obtnMn, z naro6dom,,sioirs4. oglasi aspnobajo TdUfcnb stmiLkci 2492 Dalmatinska vina Srn* ia beli, kakor tudi Itajerska, najfinejša tal naj-eimejša toči Ivan Rahne — gostilna, Selo-Moet«. 17757 Na počitnice! Kmetje in hišni posestniki jj.1 dešeli, ki bi oddali ▼ Juniju, juliju ia avgustu »obe letovišč-arjem, naj iste p>nudijo potom malib ogla-»ov ▼ »Jutru*. 13225 Jedli, pili, plesali bi zaha.Ta.li nt boete najboljše in najcenejše na če-b"';arskl veselici v hotelu •Tivoli, dne 3. junija popoldne in tvečer. 18958 Pozor! Hamanjamo, da bo vozil avtobus na binkoštne praznike Ljubljana—Domžale— Blagovica. Ugodno tudi ta tiste, ki nameravajo na Limbarsko goro Odhod iz Ljubljane v nedeljo ob 4. uri popoldne, v ponedeljek prihaja ob 8. uri zjutraj, a odhaja ob tiri zvečer Tvrdka Adamčič - Sušteršič. 190i:4 Vozim pohrke aa daljše potovanje z novim Fiat avtomobiloir, tipe B03 — pod ugodnimi pogoji Stajaližče: garaži Keršič, Ljubljana VU Telefon 2663 19068 Preddelavca aa ltdelovanje zidakov tn itrežnikov na roko sprejme Jos. SUka, Kranj. 18861 Mizarskega vajenca i vso oskrbo »prejme takoj Peter Sitar, mizarstvo. Krile na Gorenjskem. 18860 2 elektromonterja (a takojšen nastop sprejme Jugoslavenska Siemene d d za slabi tok Ljubljana. Dunajska cesta la. Prednost imajo oni. ki so že delali pri napravah slabega toka. Pi»mene ponudbe poslati na gornji naslov 18843 Hotelskega vratarja in gospodinjo (tajnico) sprejme hotel Central v Sarajevu — Prepis spričevala o strokovni »po lobnosti in fotografijo, i oznako višine jamščine (za portirja) je tako i poslati na upravo hotela. 18825 Pletiljo prvovrstno. iS?«m ca Trbovlje. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru Pi-mene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro •Pletilja«. 18820 Vlsokošolec ki govori perfektno nem-iko, plavale«, tenis-igralec in dober plesalec — vstopi lahko preko počitnic kot cmaitra de plalsir. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s tahtevami ln sliko poslati na direkcijo Palace-Hotela Praha, Hotel Bristol — Rab, Dalmacija. 18566 Sezon, prodajalko In biagainičarko zmožno pisarniških del — sprejmemo takoj Lastnoročno pisane oferte na naslov: v B i i j a k & drug, Bog. Slatina. 18924 Brivski pomočnik soliden ln samostojen delavec, dober bubi štueer ln onduler dobi službo l»to-tako rprejmem damsko frizerko in perfektno manikirarlco, samostojno moč. — Samo dobri delavci »e naj »glasijo Vstop 4. Junija. Plača po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra--6 18920 Absolventlnjo trgovske šole 'sprejmemo takoj. Ponudbe aa poštni predal štev 87. 18954 Deklico v starosti 15—17 let. sprejmem k dvema otrokoma tn za pospravljanje boljših sob Biti mora dobro in skrbno vzgojena, ljubiteljica otrok pripravna, pridna ter lepega vedenja Naslov v ogl oddelku »Jutra. 18940 Gospodična buffetjerka — ki obvlada nemško, dobi mesto v prvorazrednem morskem kopališču Stanovanje in hrana t hiši. ZasluJek 10 %. Služba lahka Ponudbe s sliko na Palace-Hotel Praha - Rab. 18705 Umlrovljen železniški uradnik ali poduradnik. ki obvladuje nemščino, se akceptira kot paznik modernega morskega kopališča ter inkasanta — Kondicije: Stanovanje, hra- j na in 600 Din mesečno — Palace-Hotel Praha. Hotel Bristol, Rab. Dalmacija. 18659 Ekspozitura „Jutra" v Šiški Celovška cesta štev. 53 sprejema oglase ter daje naslove malih oglasov Naslove malih oglasov Din 2— pošiljamo le tedaj, če vprašalec priloži v znamkah pristojbino Kdor želi prejeti naslove od oglasov, tli kako drugo pojasnilo, nai vedno priloži to malo pristojbino, sicer ne bo prejel odgovora. OGLASNI ODDELEK »JUTRAc. Vajenko 2»!eini6a.rjevo hčer, sprejmem v trgovino. Hrana Ul stanovanje ▼ hiši Pismene ponudbe na ofjlas. oddelek ■Jutra* pod šifro »Poštena leklica.. 18989 Kleparskega vajenca sprejme takoj proti plačilu Fr. Košenina, klepar. Tržaška cesta 49. 18996 i\eč slikarskih pomočnikov tudi i dežele. »prejme tvrdka Zeleznik, Cesta na Loko št. 23, Ljubljana Stanovanje Ln hrana v hiši. 19029 Slaščičarna »prejme pomočnika 15—25 let starega. i nekoliko prakse v tej ttroki, t dokazi dobregi,. marljivega in zvestega službovanja ter plačilnimi zahtevki. Prednost imajo on', ki govore nemški Ponudbe je poslati naravnost na naslov Slasti-Sarnica Zivko Šikič. Dubrovnik 18946 Strojepisko perfektno. ki dobro obvla-la nemščino išče «a *ub-stituiranjt za par nesecev transportno podjetje v Ljubljani. Ponudbe z navedbe dosedanjih služb Ir *« titevkov na oglasni oddelek »Jutra, pod »Transporti. »9036 Soboslikarskega pomočnik?' dobro Izurjenega, »prejme Josip Božič, slika;, Svabi-čeva ulica 1. 19044 Snažno kuharico v starosti 20—35 let, sprejme boljšs, mestna hiša takoj. Zn.ati mora dobro kuhati, biti vestna in poštena ter vešča vsega boljšega gos.podinjstva/ Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 18939 Pekovskega učenca zdravega, ne izpod 15 let starega, dobrih staršev, takoj sprejme Adolf K e r n, pekarna, Kranj. 18950 Trg, pomočnik Itmožen voditi samostojno Tečjo dehkate«no trgovino — se sprejme takoj proti dobri proviziji Imeti mora kavcijo! Ponulbe na osrlas oddelek »Jutra, pod šifro «Delikate*»». 18812 Urar. pomočnika fevent dobrega mehanika) mlajšega, vojaščine prostega. sprejme takoj v stalno »lužbo A Rasberger. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 5 18758 Vajenca za ključavničarsko obrt — ki je dovršil 5 ra.tr. ljudske šole, motnega in zdravega, takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. Mlajšo pisarn, moč dobro verzirano, ki Ima tudi veselje do šivanji, sprejmem. Ljubljana, predal 44 18936 čevljar, pomočnika 'takoj sprejme J. Prešeren, Ljubljana, Celovška cesta it. 65. 19066 Spretno frizerko »prejme takoj ali pozneje H Podkrajšek, trite* za dame tn gospode v Ljubljani 18723 Prekajevalec In mesar mlad, prvovrsten, dobi takoj stalno m«eto kot poslovodja Potrebna kavcija. Dober dele* na dobičku. — Oženjeni kompetenti brez otrok imajo prednost. Le pismene ponudbe pod šifro »Dobro mesto na Gorenjskem. na oglasni oddelek •Jutra.. 18585 Kuharico perfektno — t dolgoletno prakso in dobrimi spričevali. »prejme dvočlanska obitelj v trgu ob železnici Nastop takoj ali najkesneje 1. junija Ponudbe na ogl oddelek »Jutra, pod šifro •Perfektna kuharica*. 18508 Brivski pomočnik •oliden in samostojen delavec. poeojno dober ondo-ler. lobi »lužbo Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod mačko »Stalna kondirija. 18505 šiviljo Id bi bila tudi dobro Isur-Jena sobarica, sprejmem. — Ponudbe s prepisi spričeval, iliko In zahtevo plače pod »Sobarica, na oglasni oddelek »Jutra*. 18682 Učenko n strojno pletenje »prej-mem takoj proti maji«' piači Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutro*. 18884 Jelonošo takoj sprejmem v prvovrstno hotelsko restavracijo v Ljubljani. Oferte na oglasili oddeleik »Jutra* pod značko ■Jelonoša* 18935 Frizerko dobro Izurjeno, sprejme akoj Franjo Božič, Spodnja SiSka. 19068 Fotograf siguren operater, za kopa lilče, z znanjem male retu še in z dobro garderobo dobi mesto. Samo sigurni in zanesljivi naj m javijo na naslov: Fot. Pelikan Rogaška Slatina. 19056 Kroi. pomočnika za majhno in veliko delo sprejmem takoj » hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 19082 _„_jl_ Pletiljo pridno ln zmožno vsakega v stroko spadajočega dela, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Marija Dehevc, tr *ovina. Stara Vrhnika — pošta Vrhnika. 18783 Frizerko aH frizerja perfektnega v vsem. sprejme takoj ali pozneje R Grobelnik, gledališki frizer, za dame in gospode. Celje. Glavni trg. 19053 Za letovišče »prejmem perfektno kuharico in natakarico, ki govori nemško. Pogoj so izvrstna spričevala. Ponudbe s po-latki o dosedanjih službah r>od »Bled. na oglasni oddelek »Jutra*. 18891 Za reprezentanco pisarne iščemo osebnost splošne na-obrazbe — lahko penzljo-ni?t, invalid ali dama s kreditom ali malim kapitalom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Novo komerc. podjetje® 18875 Dekle za vse ki sna kuhati, ali kuharico, ki opravlja vsa druga hišna dela, nad 80 let staro, pridno in pošteno, z ietnimi dobrimi spričevali, sprejme boljša dvočlanska obitelj Nastop 1. ali 15. junija Ponudbe i sliko in zahtevki na g. Tatljano Medvešek, Celje — palača Jadranske banke. 18914 Frizerko lobro isorjeno. sprejmem» 1 julijem ta sezono Bled latotako sprejmem perfekt-aega »bubištucerja*. — Ponudbe na naslov: 8tanko Kelšin frizer. Ljubljan« — Kopitarjeva L 18803 Fotograflnio samostojno moč, sprejmem proti dobri plači. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Foto*. 18907 Deklico 14 let staro, zdravo in pošteno, sprejmem v pomoč gospodinjstvu Julka Povš-nar, učiteljica in gostil t Kokri. 18906 Mesarskega pomočnik? samo dobro izvežbanega — sprejmem takoj. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra* 18993 '»^»»' t*''« ■RrtJ&T'- "t i ~*Kirl?txšl! ti*' Potnika verziranega v manufskturni troki. iščemo za poset privatnih strank Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* Kemik šče popoldanske zaposlitve v kakem podjetju, za daljšo ali krajšo dobo — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Analitik* 18821 Potnike zanesljive ia pošten« zastopnike in agente sprejme proti dobri provisiji tvor-niča pijač — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28. n* oglasni oddelek »Jutra. 18978 Zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev proti visoki provisiji »prejme Upravništvo »Merkur*, Ljubljana. 19006 Postrežnica išče saposlenj« v popoldanskih urah. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19016 Mesto hišnice išče snažna vdova, srednjih let, bres otrok. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 19042 Potnice za dobro idoč predmet išče Franjo Ahlin, Ljubljana VU 19067 Najboljše najsigurnejše ia ftajnspeš-iiejše zastopstvo js samo pri nas. Vsakemu zastopniku nudimo mesečno fiksno ■lafc. — Prodajamo važne .ledmete n& mala mesečna odplačila — Zumbulovič, Ljubljana. Aleksandrova e 5t 12. Mlada natakarica resna in simpatična, teli t. 11. junijem premeniti službo. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 18640 Gospodična trgovsko naobražena, s večerno pisarniško prakso — želi premeniti mesto Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Praksa*. 18813 Kontorlstinja zmožna knjigovodstva, korespondence, stenografije ter rsen pisai strojepisja ln vseh pisarniških del, išče nameščenia Najraje v Celju ali Mariboru Ponudbe pod »Vestna* na oglasni oddelek »Jutra* 18806 Inteligentna gdč. .stara 28 let. is majhnega mesteca — neomadeievan« preteklosti, dobra in skrbna gospodinja, s vso hišno >pravr ter iepo vsoto denarja, ieli vsled pomanjkanja znanja, v »vrbo 4e-nitve, bodisi * trgovcem uradnikom ali želez, nrad-uikom dobre to plemenite luše, poznanstvo Le re»ae lonudbe na oglas, oddelek tjutra. pod šifro »Mirno '.ivljenje*. 19004 Do 500 Din dnevne agilnim tudi veS sigurnega zaslužka, ki si ga vsak inevno pridrži, nudimo damam ln gospodom kot ta stopnikom Bres kavcije Kraj neomejen Za stroške. :iojasnila in drugo poslati 10 Din v znamkah na upravništvo »Merkur* — Ljubljana. 19041 Šivilja začetnic« želi službo pri kaki boljši šivilji. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 18942 Šofer trezen In zanesljiv, zmožen tudi pisarniških poslov — ieli stalne »lužbe. Ponudbe na oglasn* oddelek »Jutra* l>od »Sofei Moecau* 18909 Din 1000 dam jnemu, kdor preskrbi go-podičnt, stari 22 let, * tri-Ktno blagajniško prakso, ne sto v trgovini, trafiki, pekami ali temu primerno, za takoj ali pozneje. Gre tudi J mesee breiplačno — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Razmere* 19014 Korespondent -■lovenski, italijanski, nem ški. knjigovodja, strojepisec ln stenograf, išče službe Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Priloga!. 19026 Kavcija Razpolagam s 1—2000 Din kavcije za elužbo plačilne natakarice v kakem letovišču Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kavcija*. 19003 100 Din na dan in tudi več lahko zasluži vsak zastopnik ali zastop niča s prodajo posebnega predmeta, kateri se rabi v vsaki hiši Ponudbe je nasloviti na poštni predal 254 Ljubljana. 18722 Postrežnico pridno in zanesljivo. Išče od 8.—1 ure popoldne pro-si dobri plači boljša manjša družina Osrlasiti st je med 4. in 6. uro popoldne na naslov, ki ga da oglasni oddelek »Jutra*. 18972 Prodajalka 'zurjena v tTgovini mešan blaga, išče službo r.a takoj ili pozneje Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 18724 Izprašan kurjač išče službo; event sprejme tadi kako ^rugo delo Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifre »Kurjač. 18728 Šofer - ključavničar trezen in pošten. Išče me ia k osebnemu ali tovor nemn avtomobilu Naslov Maks Mlakar, Prihova, p Slov Konjic«. 18707 Mlad gospod zmožen blagajnik, dober računovodja. knjigovodja, korespondent v srbohrvaščini ter skladiščnik, govori slo vensko srbohrv.. češko in orilično nemško, išče ka kršnekoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* i tod Šifro »HrvaŠki korespondent*. 18879 šumar Razstavljale! Ljtablian. veleseima Trg Izobraženec gre v času ^elesejjna v pomoč aJl zastopat kako tvrdko. posebno s motorji ta poljedelski-ml »troji, proti primerni na. •rradi Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Vesten in agilen*. 18925 Pozor! Za ljubljanski velesejem od-lam silno učinkovite predmete le resnim gospodom. Največja možnost zaslužka. Ponudbe na naslov: Rastei-rer. Graz I — pod snačko »Sporoeta 2540». 18801 šlvlllo iščem na dom Naslov pore »glasni oddelek »Jutra*. 18823 Dober postranski zaslužek nudim vsakomur IzvrSltev enostavna Za pojasnilo Je poslati 2 Din na ogla«, oddelek »Jutra, pod oglasno it. 18895. * 18895 v pokoja, v stroki povsem verziran, t bogato prakso -prejme vodstvo v revirju na žagi. skladišču ali ram-nj in pri eksploataciji gozdov Naslov: Sumar Vidra - Rakek it. 148 18910 Elektromonter oomožni. išče službe, event 'prejme tudi službo sluge, -kladiščnika ali kakršnokoli Irugo delo — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod • Elektromonter*. 18682 Knjlgovodklnja in slovensko-nemška kore-spondentka, s dolgoletno prakso. Išče primerne službe Dopise pod »Dobra moj* na podružnico »Jutra* v Celju 18596 Gospodična vešča šivanja in vezanja, bi šla k družini bres plače, samo sa hrano in stanovanje Pismene ponudbe pod »Junij 1928» na oglasni oddelek »Jutra*. 18944 Trg. pomočnik mešane stroke, vojsščine prost, zmožen vloiiti Din .0 000 kavcije, želi primer ie ilužbe Cenjene ponudbe a oglasni oddelei »Jutra* «od »Dobra moč*. 18956 Stavbni poHr z dovršeno stavbno roko-de'sko šolo in večletno prakso, išče stalno službo za takoj. Cenjene ponudbe pod »Izučen* na oglasni oddelek »Jutra*. U91S šoferska šola daje pouk la Isobrasuj« praktično m teoretično kandidate ta samostojne šoferje Pouk Je temeljit In ospeh siguren. Kandidate »prejemamo vsak dan Prospekti gratis Natančne informacije v avto-šoli, Zagreb, Ka|Aol št. 15 — telefon tt. 11-95 220 Nemščino francoščino konvertacijt in teorijo poučujem po najboljši metodi. Stari trg štev. 3/n. desno 19025 Avto-šola liobrazuje kandidate za samostojne loferje. Ing. Ferd Friedau. Maribor, Aleksandrova cesta 19. 18200 Inteligentna gdč. želi mesto vzgojiteljice r oiestu. najraje pa iez *ezo-iio v kakem letovišču. — Vešč« je »lovenjkega ln nemškeg« jezika, ima prakso in izpit za otroško vrt-narico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Vigojiteljic* 22*. 18922 Komercijelno službo -prejmem kot pomočnik ie-tu, ' di&ponent. kaikulant, korespondent, knjigovodja-bilancist. potnik-uradnik Itd. Izven službe nudim domači šolski mladini gratis pouk v: gimnazijskih (posebno matematiki), trg.-šolskih in nekaterih eksportno-akade-mičnih predmetih — o denarnih zavodih, zadrugah, rgovskih družbah — v nemščini, event. angleščini n drugo Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro «Commerciujn». 18831 »Indian Standard« t prikolico. 9 HP, električna ratirvetljava, model od leta 1926., malo vožen, v popolnoma dobrem stanju prodam sa 18 000 Din — event zamenjam sa le«. — Lozič. Dunajska cesta it 9, vinotoi. 19035 Arlel t prikolico, nov, 0. H. V.; ugodno naprodaj v garaži Zužak, Kolodvorska ulica. 19054 Motorno kolo * prikolico, malo rabljeno, z električno razsvetljavo — ugodno prodam Ponudbe na oglasni oddeleto »Jutra, pod Šifro »First Clase*. 19081 Puchavto tip Vm, šesteedeinj, ▼ brezhibnem stanju, elegantno lakiran in tapeciran, t IM>polnoma novimi obroči in rezervnimi gumi ter kompletno električno napravo kot zaganiač. starter. f»»--vetljava, piščal. se pocen; proda Ponudbe na naslov-Slavia, kemična tovarna — Zagreb, Ilica 213. 18994 Redka prilika Motorno kolo. 6 HP, £ ei iindra, t malimi poškodba-mi, prodam radi odhoda ta 5600 Din Motor je na ogled pri »t ribuna.. Karlovska e št. 4, Ljubljans. 18782-a Okvir starega motornega kolesa, brez motoija "kupim Po nudbe t ceno pod »Okvir, na oglasni oddelek »Jutra. 18995 Kateri samostojni gospod bi potreboval dobro ln pošteno gospodinjo? Ponudbe [>od »Varčna, na oglasni oddelek »Jutra*. 19064 Kuharica srednjih let. želi mesto go-podinje al! na boljšo go-tilno Ana Dimec, Celje, Oska ulica 5. 19055 Hotelska kuharica vajen« večjega podjetja — želi službo prve kuharice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19073 Kuharica gostilniška, samostojna, išče -lužbe — Ošlai, Maribor, Glava' trg 17. 19074 Službo blagajničarke ? trgovini, kavarni, trafiki ili boljši restavraciji prosi ..'o-podična. stars 19 let — orijetne zunanjosti. Gre tudi zven Slovenije. — Cenjene IKinudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Blagajničarka. 19046 Ne prezrite Ljubeznjiv fant z ljudsko-šolsko (5razr ) in precejšnjo zasebno izobrazbo (moderni jeziki — angleško), gre kamorkoli. kjer bi imel priliko privatnega učenja, tudi v tujino Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ne tabi me, št. 28* 18671 Svilen plašč Srn, ta srednjeveliko in -rednjemočno postavo, pro-iam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 18872 Učenka zdrava in pridna, se Ieli učiti šivanja. Najraje po dogovoru s vso oskrbe. — Ponudbe na oglas, oddelek tJutra* pod iifre »Dobra učenka*. 19043 Perfektna knjlgovodklnja vešč« vseh pisarn, del, dobra računane«, zmožna nemike in slovenske korespondence ter nemike stenografije, s lSletno prakso, želi spremeniti službo — Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra* pod »Praksa 12*. 19005 Motorno kolo znamke »Stuccki*, 2 cilindra. 8 HP, 8 prestave in prosti tek. poceni naprodaj Kolo na ogled v mehanični ielavnici R Perdan, Celje. 18588 Prevozni avto znamke »Mercedes*, v do brem stanju, s dobrim območjem in pnevmatiko za 10—15 oseb prodam nočen: m skrajno ugodnimi pogoji Avto lahko vozi tudi le na -ni koneesijonirani črti, v območju tukajšnjega tree-itegs poglavarstva Naslov m vsa nadaljna poiasnila i a je Anton Blažek Ptuj. Prešernova ulica 14. 18513 Tovorni avto itonskt. znamke »Saurer*. v popolnoma dobrem stanju •ripravljen u vožnjo po •eni naprodaj — Exportna Iružb« Mathels. Suppans in Irug. Maribor. Cvetlična ulic« It 18 17881 Wanderer avto rtsedežen. ( bošovo rat vetljavo. Itredno dobre ■tiran jen. »roti mesečnemu idpUiila agodno uaproda. Na ogled pri «Tritunpf-»nto> :,jnhllana VTI 17294 Kavcija Razpolagam i 1000 Din kavcije ta službo portirja. pip-ničarja ali mesarja v kakem prometnem kraju, najraje v letovišču Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Kavcija*. 19002 Stare knjige In drugo starino najbolje prodaste ali kupit« le potom malega oglasa v Jutru 13228 Valvazor - original kompleten, sel« dobro ohranjen, po telo niriti ceni irodsm. Ifaslor r oglasnem oddelka »Jutra*. 18971 Uradnega Usta št.: 121(1920. U In 77/1921 ■n 116/1928 kupim, event. zamenjam. Dr. Fran Hubad — Ljubljana, Lingarjevs 1. 18951 Fiat auto 50L r najboljšem stanju , kompletno Boscb aapra vo. skoraj novo pnevmati to je radi nastalih razmer i« itredno nizki ennl na >rodaj t Auto-delavnicl. d t o. «.. Celje. 1859S Avto prodam al) zamenjam t motornim kolesom i prikolico Avto Je v dobrem stanju, poltovornl. t taiprto karose rijo, davks prost, pripraven za vsako prevažanje — posebno sa obrtnike — Na oeled pri lastniku: Franc Adamlje, klobučar, Trbovlje 2. 18902 Motorno kolo 1 % HP, ugodno p r o 4 a Lovro Bebenlk, Llubljana, Knetova ulic* 88. 18977 Rabljene avtomobile osebne, med tem tudi malo vožene 2, 4 ln 6-sedežne, tovorne ter motocikl«. solo n « prikolico — tnanlh znamk Vam a u d I w največji iiblri 0. Žužek, LJub-jans. Tavčarjev« nlica 11 V komisilskc prodajo prev ame tudi rabljene avtomobile ln motocikl«. 19017 Fiat 501 Srodam. — Pojasnil« daje :arel Jeršin, Nunska al. 8. 19028 Spalnico preprosto, dobro ohranjeno n otomano prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 18871 Novo dlro ns vzmetih, proda Urbančii1 - Hrenova ulica štev 19 18828 Radio aparati tricevni ta 900 Din in štiri-cevni za 2200 Din proda Slavo Kolar, Ljubljana 18777 Pisalne stroje Remington. — najnovejše modele prodaja na obroke J Guštinčič, Maribor — Tattenbachova ulica it 14 18708 Kose različnih velikosti po Din 10 komad prodaja Gospo darska zveza v Ljubljani 18657 Bela soba kompletna, original slike tn ratno pohištvo radi selitve naprodaj. Naslov v oglas eddelku »Jutra*. 18735 Akumulator, baterijo 'istem »Tudor*, 60 elemen tov, po ugodni ceni proda los. J. Ras in drug Dom žal«. 18384 Ženske bele čevlje št 86 poceni prolam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 18926 Dokazano je da najrazličnejše predmete kupite mnogo izpod navadnih cen. ako pišete na poštni predal 216, Ljubljana 18948 Pohištvo različno, is trdega lesa. le • lobro ohranjene, radi pomanjkanja prostora poceni naprodaj v Ljubljani, Stari trg tt. 22/11. 18850 Umetniške slike !'agocene. beneško egleda. 0. meisnerje-v porcelan itd. prodam vsled skorajšnje selitve. Widmar, Kamnik — barutana. 18961 Bukove plohe 1. in III vrste, od 50—100 lebfle. 1 vagon pc 350 Din ranko meja proda Mangart - Ljubljana, poštni predal št 43. 18964 Javorjeve plohe 2 vag monte, od 50—100 debele, lepo blago, proda Mansrart. Ljubljana, poštni predal 43. 18965 Pisalni stroj Ideal, dobro ohranjen, z le-do pisavo, proda za 2500 Din Jos. Pukl v Celju 18899 Kolobar žične vrvi v teli 135 kg, debelin« 12 mm. po ugodni ceni prodam Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Žična vrv.. 18981 Lepo spalnico p r • d a u 2200 Din in kuhinjo 1100 Din — tudi posamezne del« Vidmar v Zg Šiški 2. 19039 Manufakturnega papirj: prodam večjo množino po zelo nizki ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 19063 Gospodinje ki Imajo stvari, ki »o jim odveč in v napotje. lahko debro prodajo iste potom malega oglasa v »Jutru*. 13228 3 šivalne stroje vse v dobrem stanju, prod. Grebene, Ljubljani. \ eliki čolnarska ulic j štev. 15 19061 Več spalnih oprav elegantnih, ugodno proda Andlovic, Domobranska c. st 23. 19060 Lep šivalni stroj po nizki ceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 18927 Več nošenih oblek prodam. Nislov pove oglas oddelek »Jutra*. 18882 PletHnI stroj Jaquard, s 4 kartami, vse v najboljšem stanju, takoj prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro «Jaquard». 18864 Kompl. garnituro cevi z® Damo sušilnico, 2 decimalki (750 in 250 kg) poceni proda F F 1 e r i n, Domžale-Stob 27. 18016 Pletilni stroj 8.'40 prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 18985 Fotoaparat Ica Anastigmat, 9 X 12 — nov, prodam ta 550 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18983 Moško kolo skoro novo. tnamke Aiglon prodam Na ogled v gostilni Maček. Cankarjevo nabrežje 17. 19040 Lokomobilo lobro ohranjeno, 10 At., —35 PH. dobro ohranje-10. prodan. — Poizve »e v Ljubljani, Linhartova ul it. 8. 18990 Nove žimnice in staro pohištvo poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19058 Daljnogled Zeiss 15 X povečava, s stojalom prodam za 1200 Din Naslov v oglasnem oddelku Jutra 19033 Uro (štoparico) precizno Idočo. prodam za 350 Din Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19034 Delikatesna trgovina dobro idoč«, večjega ob-sega^ v večjem mestu Slovenije. Je radi družinskih razmer takoj naprodaj Po nudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Zasigura-na eksistenca.. 19076 Singer šivalni stroj, nov. skoraj nerabljen, prodam. — Na ogled med 9 in 11 ter 3. in 5. uro Naslov v ogla' oddelku »Jutra., 19050 Prodaja košnje t. Knez iz Ljubljane bo prodajal na Binkoštni ponedeljek, dne 28 maja t. i-svojo travo Zft obe letošnji košnji Prodaja se prične ob 2 uri popoldne pri Anč-nikovem kozoicu v Spodnji Šiški. 1868S Zapravljbčke kdor jih isdeluje. naj objavi med malimi oglasi t »Jutru*, d« Jih bo najhitreje prodaL 18212 Kosilnice tn vse dru^e poljedelsko stroje najbolje prodaste ali tudi kupite le potom malega oglasa v »Jutru*. 13211 Srebrne krone zlatnike in različno tisto kupuje F Cttden, Prešernova ulica L £09 Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cena* Č e r n e — juvelir Ljubljana, Wolfov» ulica 9 88 Apno samo v velikih množinah kupujem »talno Ponudbe s ■eno franko vagon na na. slov: Mangart, Llubljana, poštni preda! 43. 18967 Deske 18 mm, I. H in m. mU, pararelne. 4 m dolge ter leske 18. 20 in 24 mm. I., II in m, lahko konične, kupim po dogovoru Plačilo na dupUkat tovor lista — Ponudbe na oglas oddelek rodam za 500 Din. Dalje irodam tudi temen površnik n razne možke obleke — vs« sa srednjeveliko. bolj nočno postavo. Naslov v iglasnein oddelku »JutTa*. 1S988 Poljsko kovačnico n nakovalo prodam. Isto-am pisalni stroj in pisalno mizo Naslov v oglasnem oddelku »JutTa*. 18987 čoln dobro ohranjen, naprodaj. Poizve >e na Ižanski eesti št. 68. 18999 Kredenco lepo, starinsko, s ceJtm marmorjem, prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 18998 Izložbeno stojalo it nikeljna, pTodam. Ogleda se lahko na Dunajski c. št. 10, dvorišč«. 19018 Dve moški url dati, t verižico, popolnoma novi, ugodno prodam. Primerno za birmance. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19010 Omaro prodam. Na ogled med 9. in 11. ter med 8. in 5. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19049 Marine - obleko za dečko od S—12 let, skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19047 Ia bučno olje Muc. kolonijaie. Vodnikov trg. 1G847 Ajdovega medu 70 kg Vam nudimo po Din 16.50 kg Poštni predal 256 — Ljubljana. 1S947 Surovo maslo kupuje na celoletni aiklep prvovrstno — centrifugalno čajno maslo iz pastorirane smetane in z kulturami — Dopise na naslov- E Vijda. Cakovec. Medjimurje. Telefon 59, 60, 8. 18913 2ganje Pristna domača žganja kot slivovko. sadjevec in bri-njevec kupite dokler traja ietna zaloga ugodno pr Francu Godnjavec, žganjar na. Trebnje. 18911 Kopalno banio •lobro ohranjeno kupi F. Flerin, Domžale - Stob 27. 1S915 Otroški voziček lep, na peresih, kupim. Naslov poslati na oglasni od- :elek »Jutra* -Voziček*. pod značko 19011 Raket (TOnis) damsfci in moški —• kupim Ponudbe na poštni predal št. 210. 17331 Diro. brek fn konja kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro «1000.. 19099 Stelaže ln pulte Za špecerijsko trgovino — najraje v bližini Celja kupim Pismene ponudbe t navedbo velikosti tn cene je poslati podružnici Jutra v Celju pod značko »Dobre ohranjeno.. 18803 Nove sode močne, bukove, dobro okovane, v velikosti Od 20, 80 in 40 litrov kupujemo stalno v večji množini Šolarji iz dežele, ki izdelujejo take sode, naj pošljejo najnižjo ponudbo na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Bukovi sodi*. 18793 Vagonete rablj»ne tračnice, traven, -tare ceuporabljive rtroji-želeto In litvine kupuje do najvišjih cenab »C a 11 n* kom društvo. Zagreb — Mandaličina 1-b 58 Reglstrir. blagajno seštevanko, le rabljeno — kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro • Seštevanka*. 18614 Slamoreznico že rabljeno, a dobro ohranjeno. na ročni pogon, bi ;upU. Kdor jo ima napro-aj, naj oglasi v malih oglasih »Jutra*. 13217 Betonske stebre za ograje naj ponudi lzde-lovatelj potom malega ogl. v »Jutru*. 13215 Žganlekuhe! Mnogo je povpraševanj po izvrstni slivovki. sadjevcu in brinjevcu. Kdor kuha res dobra žganja, naj to priobči med malimi oglasi v »Jutru*. Zasigurano mu Je mnogo naročil. 13227 50.0fi0 Din posojila zaradi povišanja svoje za. oge. išče trgovec na d* želi. n« prvo mesto na »vo. ie novo poslopje Stanov«, nje in brans na razpolago Ponudbe na oglas, oddelel »Jutra, pod »Hvaležnost 12i 18814 Elektrotehnik srednje starosti, v vsaken oziru samostojen ln neodvi sen, z dolgoletno prakso — lastnik dobro idočega po4 jetja, s številno klijentelo želi to podjetje še poveča ti V to svrho išče družic« s kapitalom ne pod 100.00C Din. Cenjene ponudbe ns ogla-ni oddelek »Jutra, pod »Elektrotehnik 36». 18711 Kapitalista z 800.000 Din sprejmem ko( družabnika k dobro vpeljani trgovini v prometnem mestu na Štajerskem Cenj. ponudb« na oglas oddelek pod 5lfro 4Mvahen 18311 [Jutra, promet*. 5000 Din posojila iJčem proti visokim obre-stim in garanciji Cenj ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod »Posojilo za 6 mesecev*. 18566 10.000—50.000 Din dam v podjetje, ki ml nudi -taln0 službo Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Eksistenca 120*. 18807 Hišo v bližini Ljubljane, d« I sob in večjim sadnim ti^ tom, ali tudi posestvo, na katerem se redi lahko dve kravi, kupim Ponudbe na naslov: Tomo -lerala. Ljubljana, Židovska steza 4/IL 18611 Lepo posestvo z gostilno (avto-postaja), hišo gospodarskim poslopjem, 16 oralov posestva: njjr, gozdov travnikov, Jabolčni sadnik — vse v najboljšem stanju, ugodne prodam. —t Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 1889« •JUTRO. It 118 19 = Ne3eIJa 20. K. T92S Parcelo velik«. Ponudb« b« orla«, oddelek (Parcela 1928» 18845-» ■Jutra* pod Hišo f tn trjor.ico opran« ki K orala vrta p r o d a a v V « 1 i k • a premogokcpnem kraja. Pojasnila daje: P Knnpetlč, M.aruš«va. 18888 Parcela S irdnut« od e>«fc-triin« ieleznic« lega »olnč-Dt, »ah ln p-AČ-en ter«: — takoj naprodaj NaaJov t eelMoem oddelku »Jutra* 18663 Posestvo f «*ak, ladoooeafk, I hffl, «H p0»ad«E0 la posejano, lerno sa obrtnika, pro-__ Adam KineL Sr. Jurij •b fuini leleznici. 18901 1» HI8o z gostilno MM!>odar»klm poslopjem In I »rala ««m!jiMa, ob jrUrni r Poljčanah prodam ia 85.000 Din. Natančna poja«r.ili daje Iran Podror-fek, PoJjčan«. 1890C Lepo posestvo 1 foatilno, trgovino ln trafiko, »rtopost&ia, na glarn! Cotnetni e««iti r Sloveniji koj prodam Treov»ka hita i 4 poepodareklmi, ccro-ddaniini poslopji. približno SO oralov njiv, gctdor, travnikov, i vinogradom in lepim jabolčnim sadonoenl-kom, r»e r najboljšem Kta-nju takoj prodam. NmIov pri podružnici «Jutra» r CaiK 18897 Parcele f$> Dunajski oesti naprodaj thaior T oglartnom oddelka «Jmra*. 18983 Noro hišo (vilo) i gospodarskim poslopjem la elektnfao napeljavo, Vi ur« od Maribora ugodno proda Jo« Lešnik, Pobreije pri Maribora — C«eta na Brezje 83. 18888 Stavbeno parcelo ali hišo T prometni okolici Ljubljane kupim. Ponudbe na poštni predal 130, Ljnbljana. 10020 Polovico hiše stanovanje takoj, «iektrfk», rod o vod zraven, 10 min nt od kolodvora prodam po nitki ceni — po dogovora. N»»lov pov« ogli«, oddelek »Jutra*. 19028 Parcelo atavbno ia riaogradaiiko, s obstoječim bramom ki vinsko poeodo, prodam v KaiiSovcu pri Rajhenburgu. Pojasnila daje F rano Cvirn, Kranj. 19078 Dve nov! hiši i vrtom — ena pri Olja. 15.000, druga pri Rogaški Slatini, 80.000 Din, naprodaj Naalov: Marsian, Mv-ribor, Koroika ce-sta »t. 10. 19075 Gozd S H «*aia, v Krf«vtni tekoj proda Franc Seliira, Krč vina 81 pri Maribora. 19077 Realitetna pisarna družb« ■ o a. Ljubljana Miklošičeva ce«ta 4 prodai VILO, smonadrtropifc«, ao- roziilano, 3 stanovanja po 3 »ob«, kopalnic*, pri-tikiintk, 500 kvadratnih metrov vrt»., Bežigrad. 28O.U00 Din. HiSU, dvoaaafciropno, ugo-rina m»4ajiega blaga, 8 »tanovtnj, reiik vrt, predmestje, 2SAI.(AK) iJm. H1SO, riM)k&priuii6no, no-Topreurejfcmo, 4 sobe, kopa, uu a, piitikline, vrt, center LjuD.jane, i4D.iAio dinarjev. VILu, novoridano. enonad-atropuio, ti Mili, kopaaiica, priiikiin«, 1100 kvadrat mh metrov vrta, biiiu Dunaj.-ke ceste, 825.000 dinarjev. POLU ViL'0 »aoua^istropno liiie, 4 sianuraaja, reiik rrt, 8p. Siaka, 65.SJ00 Din TILO, novoiidajio, enodru-iiCAku, d »ob, pritikiiiib, komlortno urejeno, 800 kvadratnih metrov vr ta, tik tramvaja, Jlio.000 i)m fllSO, novoiidano, pritikli-aa, i »o Oi, veiik rrt, 35 minut od centra, 45.000 Dm. — Takoj potrebno 80.000 Din. EiSO, en>.i,a.atropno, 6 »la-aovanjskili prostorov, dvorUile, bliia Rongres-nega trga, 95.000 Diu. ElišO, viaokopritiično, 4 »ob«, velik* delavnica, Trt, SiSk a, 8Ž.O00 Din. TILO, dvonadstropno, 6 »Lanoranj po 6, 4, S sobe, pritikiine, 201.10 kvadratnih metrov Trta, »tro-ci cetiter, 1,250.000 Din JL.SO, noroiiiiajio i gostilno, 4 gotitiiniSk«. 5 st* novanjskih sob, veiik rrt, Šiška. 800.0O0 Din. .TILO, novozidano, 9 bob, nritiklms, prostorne delavnice, velik vrt, Pod-roinik, 260.000 Din. DVE H1SI, enonadstropnl, veilke delavnice, gospo-dari»a poslopja, 30bt, 1000 kvadratnih metrov rrta, biiiu Kariorskega moeta, 50.000 Din. OASTILNO, vv-okoi-ritlična hiia, 3 njive, goxd, tik lame cerkve, par minut od poataje in proge Ljubljana—G-rosupij«, 175.000 dinarjev. ffiSO, trgovsko, »noncd-atropno, novozidano, S trgovska lokala, reliko •kladišč«, itiruobno »taco vanje, prometen industrijski oenter, 160.000 dinarjer. H130, visokopritliSno, prenovljeno. 2 jo»tiini«ki, 3 »tanovanjske »obe. 1 in pol orala posestva, vetji kraj ljubljanske okolic«, 125.000 Din. - V gostilni m iztoči preko 150 U vina. 4TAVB1SCK, »00 kvadra*, aih metrov tik fconjuini-o« Tmcvo, 85.000 Din. »TAVBiSCE,, 850 kvadratnih metrov, mettni d«l Bolne doline po 80 Din. TEC STAVBISC v iimeri 600 do 800 kvadratnih metrov ob Dunajski ce-»tL 22 do 25 Din, Poa-roinikom, Mirje, Trnovo, po jako ugodnih cenah. Poleg tega večje število Mš, tu, v Ljubljani na deželi, trgovske, gostilniške aiše. kmečka posestva itd. Antlalkoholna restavracija dobr» Moia, f »talnimi abo-aenti, r »redini me«ta, p«t-etni »»kup, kompletna, j« ■o ugodni oeni naprodaj — 4 lokali, mesečna najemnina «00 Din. Smolej, Maribor, Pod mostom Iter. 11. 1878S Pekarljo pod »eio ugodnimi plačilnimi pogoji proda u 160.000 Din Zaje, Zg. Silka. 18542 Lokal za namufakturno iščem r sredini Ljubljane. Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod mačko «Ma-nufaktura 12». 18612 Prostor pripraven ia BMsarij« aH nelauno trgovino, oddam. — iren ia nslutno trgovino Nju<1ot v oglasnem oddelku • K l«t. oddam. — Ponudb« M oglasni oddalak «Jutra» pod «Ateije». 18800 Lovci! Urr «Mln« Turjak m w oddal t taknp ta dobo 6 let, da« 24 maja 1«28 ob U. uri dopoldne pri 8rei. poglavarstvu r Kočevju. — Zupanatvo Turjak. 18827 fUw<>vattja Stanovanje veHfce »ob« in kuhinj« odda Andlovie, Domobranska cesta 28. 19059 Sostanovalko sprejmem takoj ah « 1. Junijem r l«po solnčno sobo. z dobro domačo hrano. Naslov po v« oglasni oddelek odoma. na Poljanski ce-«ti 18/11, levo. 18718 Sobico oddam gospodični aH gospodu Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 18701 Sobo z 2 posteljama :>oceni oddam 2 stalnima gospodoma < zajtrkom ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18700 Opremljeno sobo iajlažje dobiS ter si prihraniš obilo nepotrebnih •>ctov, 8e to oglasiš med ■nalimi oglasi »Jutra*. 13218 Sobo opremljeno ali prani« najlažje oddaste, ako jo ponudite potom malega oglasa v »Jutru*. 13222 Prazno sobo veliko, t elektr. razsvetljavo, v katero lahko postavite štedilnik, oddam v novi hiši. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 18948 Prazno sobo za pisarno t centru Ljubljane išče Medved, Ljubljana, Copov» 10. 18949 Lepo sobo v pritličja, » separiranlm vhodom in elektr. razsvetljavo oddam • 1. Junijem v Streli ulioi iter. (Ml 18960 Sobo oddam solidnemu gospodu Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 18955 Opremljeno sobo s »taktriko, ▼ »odtal mmt č» uradni«*. Ponudbe a oglaani oddelek «Jutra» pod posebnim rhodom in elektriko takoj oddam. Naalor nove oglasni oddelek Jutra. 18S46 Zračno sobo s »epariranim vhodom hi elektriko i I S e m. Ponudb« na otrlaoii oddelek »Jutra* pod «1. junij*. 18893 Sobo veHko in zračno, i elektr. razsvetljavo oddam ▼ Koleri ji. Naelor ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. f Sobo s pooetmba vbodom ta električno razsvetljavo takoj poceni oddam. — Vprašati Selo 88, Vodmai. 18984 Opremljeno sobo popolnoma aoro, »olnčno, na Aleksandrovi cesti oddam » 1. Junijem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nova soba*. 17965 2 opremljen! sobi z 2 posteljama, ▼ novi vili Pod Rožnikom oddam takoj. Sobi sta veliki in par-ketirani. vsaka s posebnim vhodom tn električno razsvetljavo. Naslov y oglas, oddelku «Jutra». 12048 Opremljeno sobo ■ dvema posteljama ali ■ eno posteljo in divaaom — išče mati t odraslo hčerko i 1. junijem. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod značko »Primorka*. 19021 Prazno sobo i elektrik« ta pomtaha vhodom oddam takoj v Novem Vodmatu 01 19067 Priprosto sobico prazno ali opremljeno 122« za takoj gospodična, ki j« v«« dan odsotna. Najraje r lenfcpetrskem okraju, oiir. r bližini Tabora. Ponudb« n» oglasni oddelek »Jutra* pod »Solidno*. 19079 Prazno sobo separirano, blizu polt« oddam ca pisarno. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*. 19072 lUvfoaiia Opoldansko hrano fino domačo, dajem čei ulico. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 18938 Otrok se »prejme r popolno ««kr. bo k dobrim ljudem na deželo, % ar« od Ljubljane. Naslov in informacije daje g. Marija Volčič, Miklošičeva cesta 86, podpritličje. 18928 Gospodično event. tudi t »prejmem na stanovanje Pred škofijo 21. II. nadstr., lerro. 18974 2 gospodični spre j m ©m na stanovanj« tn domačo hrano. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra* Abonente sprejmem na hrano po mIo ugodni ceni. J9 se po karti ali drugače. Istotam točim najboljša dalmatinska vina. Morske ribe na razpolago vsako nedeljo, ponedeljek, četrtek in petek. Vsako nedeljo godba. Priporoča se lastnik Silovič. dalmatinska gostilna pri Lozarju — Sv. Jakoba trg. 16976 Gospodično sprejmem na stanovanje a hrano ali brez. Več gospo-dičen sprejmem na fino hrano. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19045 Pvpiti Ne samotar!! Prosim, dvignit« pismo ti navedbi prvotne značk«! 18992 Družbo za izlete ob nedeljah iščem. Ponudbe na oelaeni oddelek »Jutra* pod d. L 86». 18973 Simpatična In podjetna dvignite ▼ oglaanem oddelku »Jutra* pismo. 18991 «Tako» od ro«e lju-bi odkritosrčna »Petek*. 18894 Trgovec vod*)« starosti, iedm« n-nanjosU, » 100.000 Dia, takoj poroči gospodično «11 Tdoro, ki ima trgovino ali bilo. Dopis« t atiko a« ocL oddelek »Jutra* pod Mfro (Takoj 600». 18600 neskončna bolest, Tebe odvisno —. V Betrogene Anonimna dopisovalka naj se upa podpisat! i imenom, sicer »e vsebina doipis* smatra kot podla laž ln obrekovanj«. A. 18980 Seca Rožic«, bel«, nežne. I« M živele ▼ pomladi. Ničesar niste zakrivile, zavržene »te morale poginiti na istem kraju rojstva. Uboge rožice, poteptane rte, za ras je končano. 19052 Želim gospoda ki bi M pripravljen podpirati mlado, inteligentno gospodično lepe zunanjosti. Pismen« ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro t Zasigurana povrnitev*. 18640 Z gdč. aH damo želi znanja eleganten tujec, bivajoč r Ljubljani. Ponudbe t nemškem ali francoskem Jeziku pod značko »Diskretnost 1069* na ogl. oddelek «Jutra». 18562 Dobra gospodinja naj zahteva pri svojem trgov«« »KAVE N», zmleto zmes Iz aromatičnih in najizdatnejšlh kavinih snovi — ki daje brez rsakera dodatka najbolj okusno in re« zdravo kavo. — Glavna zaloga: H. Star«, LJnblj»na-Moete. 17982 Zanhnfv roman bo začel izhajati v prihodnji Številki humorističnega štirinajstdnevnika »8kovirJa» (uprava v Roinl dolin!). — Roman bo Ilustriran. Zadnja številka je izšla v soboto in je pestr« kakor običajno Naročite se aH pa kupit« Izvod v trafiki! Vsakdo ima rad lah%o razvedrilo, zato nai se vsakdo naroči na »Skovirja»l 19078-a Starejša gospodična s premoženjem, m Ml poročiti i gospodom od 40 lo 80 tat. — L« resne ponudb« s sliko a« oglasni odd«t«k »Jutra* ped Ufro »Tiha »reč**. 18962 Obrtnik dobro vpeljan, »tar 14 tat, želi znanja i boljšo gospodično, v rvrto takojšnje ženitv«. Ponudb« po možnosti • iliko, lri m vrne ali »»menja, aa oglasni oddelek »Jutra* pod »Srečna ljubezen«. Diskreclja zajamčena. 18908 Gospodična sroftnjlh let, lastnica lepega posestva, »e Idi tem potom seznaniti v rvrho ienitve z gospodom v starosti od 30—40 let. Prednost imajo samostojni obrtniki, državni uslužbenci, trgovci ali gostilničarji z nekaj premoženja. Dopise • polnim naslovom Je poslati na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »8t 60.000*. 18549 Trgovec 38 kt star, Slovenec, marljiv, lastnik 8 poslopij brez obremenitve, in sicer na sosedni rivieri tik naše države, leli čim prej poročiti gospodično s premoženjem, ki bi imela veselje skupno naprej voditi. Gospodične, ki imajo mater in jo žele imeti pri sebi — ni zadržek. Natančne ponudbe z navedbo premoženja do 25. maja na naslov: Julij Conetantin Zagreb I. — poste restante 18929 jajca za vrtenje od ptgatk (Parlkuha) od-Vata* pot L 18970 IztjuMjini Kontrolni listek Hkalnio« Beteh m J« aalal. Naslor v oglajMa oddelku »Jutra*. 18968 Uniforme vseh vrst izdeluje tadl aa obroke Simon Kllmanek — Ljubljana, Šelenburgova uL št. •. 18781 Slike za legitimacije < vrtu Je najhitreje fotograf Hogoo Hibšcr, LJubljana »'alrazorjev trg. 92 Akumulatorje polni ln popravlja strokovno kos« akumulatorska delavnica t Ljubljani, Go-ošta Rogaška Slatina. — Zahtevajte prospekt. 18278 Elektromotorje vsakovrstne, kupujem ia prersamem v komisijsko prodajo. Ponudbe na naslov Bergodac & Oomp., Ljubljana, Kolodvorska nI. 8. 19066 Žena in njena hoja Neki duhoviti Francoz trdi: Plemenitost žene prepoznaš po njeni hoji. Ritem, elastičnost, siguren korak so lastnosti žene, ki — se noče prištevati vulgarnim ženam. — PALMA KAVČ U KASTE PETE dajejo Vam siguren in elastičen korak. Na čevflje s francoskimi pedcamJ Vara pričyrstl vsak če v,H ar nove, tanke PALMA-LOUIS pete. RADIO v~iF RADIO dobite najceneje pri novi tvrdkl RAD109AL Llubijnnti, Kongresni trs 3. Zahtevajte ponudbe in cenike. 6373 69 Žima ra tnodroce najboijš* m najcenejša pri M. M A S T E R L tovarna £ime ^eražiSče pr) Kranjp 0. M. C znajoovasec bel ta barvan, Perl-prejica $t. 5 jB 8, kva&kaaec št. 30—100 fa MOULiNE v yeWd tzbhi la najceneje pri OSVALD DOBEIC Trtovina galanterije ta pletenin LJubljana, Pred Škofijo 16. 4361 Dotlčnemu ki ml preskrbi (da) lokaj ali rretlo »obo ia lerljar s ko obrt na prometnem kraju v Sp. BlUd, mu napravim 4 pare novih tev-ijev po njegovi ieljl ta 1 leto 10—20 % popusta pri vseh Izdelkih, »padajočih v mojo stroko. — Ponudbe na ekspozituro (Jutra* v Sliki pod šifro cVeeten čevljar* 19070 Triciklje • skrinjico ia napisom tvrdke, sa prevsiaaj« blaga priprava« sa trgovce, pekarne ta mesarje, teaeiuJe »Tribuna* F. B. K, Ljnbljana, Karlovska eeet* 4. 40 utoni, M M. Bn flpvnota kol «tar» tsdelo 'ajnlea ivojs najboljše tam a rte« r»«h rrst Ceniki a» aipolag«. 164-» GODNA PRODAJ« AVTOMOBILOV ta drage roke« 1 Oakland Šport Ton rta«. 1926, očora 5 - Mdeiea, tek dobro ohranjena. Dta M.000 »ei Chevrolet Ton-ring-ov, 1977, od prti. 5- »edežnl, v •ete dobro okra njenem ataeta, ma ta voleoi, od Ota 40 MM—48.000 rei Cbevrolef Ton ftog-ov, | Mtt, do bro obranimi, od Dta 20.MMI~3S.000 t Plat Ml Šport. 4 • aedei-n. breeU-bea. tnme skora' 00ve, Dla 40.000 Fiat 501 Torpedo v zelo dobrem stanju po ugodni cenL I S. A. M. Avoeedei-d. poklirkaJot, Dta 2S.OOO t Pord. Miro ohranjen Dta 11000 Peegeot Šport« 4 te-delea, tipa M, dobro ohranjen. Cen Ota M.M0. 4941 mi UR. RareSlf I Ce. LJUBLJANA Oonajska cesta 12. TeMoo 22-92. F. N. motorno Kolo 150 ccm s. v. stane samo Din 13.200.—. Tudi na večmesečne obroke po dogovoru. Zastopstvo sa Slovenijo H. Kenda, LJubljana, Mestni trg 17. nolhove to ia m drag« od dlvjailne kupuje in zanecljivo dobro jI«8» D ZdrariS, Ljubija na, Florijanska ulica št 9 47 Selitve t most« la aa detel« »trokomo hi najeenejk potom Slotenit Transpor LJubljana, iiiklošičers cesta 86 lelefon št 271& 9 Drva oskov« m hrastove odpao k* od parketov doetarl}» d« aizkl eeni na dom parni žag* V 8cagnetti % Ljub ljani — sa erorenjskim ko 'odrorotn M (iOSt-OUlNJt poskusite ideatae tfedatv« sa podt> g»nj« drv ta premoga -6afit*vajte Plamne ori Va »•ur »goven (Ži Ležalne stote h Din 150" — po povzetju Din 160'— Žimnlce ,tnatra®s), posteljne mrete telesne postelje fsloiljve) otoman«. divane tn tapet oiške Izdelke nudi najeenej^ Rudoit Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg Mestnega doma. 80 M »gi*jtt talegv Krasnih brso4tv*lnlb strojev, aajnovejšr isnajdbs moderna tehnike. Na te »troj iivaU enostavno vza »tno blago, našitke ke čipk« t sikeak Hrom, ve tet« vezenin?, gumbe ln bniee Pouk » resenjn ■ezplačen. — Prodaja tudi na obrok«. Ceniki franko »Tribuna* F B L., Ljubljana, Karlovaka eests 4 42 500 komadov moderno io solidno izdelanih kovnostih aparatov oddajamo po reklamni ceni. Kovčegasti ajrarat J t- B/l x močnim kolesjem, Obo ivoinico, premer 30X X 24 H X 14 om, i lOtimi jx)tx>ta. novimi d vo s lanskimi 25 cm premer ploščami 20J H-nih Herold iglami pako-vaojem lm uoStciao samo Dta 840.—. Kovčegastl ajpara* Ster. B/2 močnejši, premer 34 X 28H X 14H om i vsem kakor zgorel! samo Din. 1040.—. Naročate dokler }e talo®a Specšlalna trgovina ta največja zaloga Qramolooov ta ploid A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva 5. 6301-a Kr. zem. Iječilišče T0PUSK0 Postaja na fetamBk! progi Ca?rag — Kario-vac. Najbolj radioaktivne toplice v državi. Znamenite močvirne kopel ji. VeMca Zan-deirova dvorana. Cist srak. Krasta okxxbca. — Indikacije: Revmatične bolezni, protin, isbtaa, nervraisUe, ien-ske boleznL Sijajni uspehi Seroma od 1. maja do 30. s ep*. Dr-žaivnd uradniki, aktivni ta upokojeni, hnajo od 1. maja do 1. Jon. ta od 1. aejrt. do 30. aept. 50% popusta na vseh pristojbinah, a od 1. Jon. do 31. arv*. aamo akttvnL Radt velikega narvala ta potrebno sobe takoj naročiti. N* vsa vprašanja oidgo-vanja oprava kopališča najkulantneje. SSBBBBS Ml neralno in blatno kopališče DARUVAR H a dio aktivni topil vrelo! 38-90° t Najusoešneje zdravljenje: ženskih bolezni, »■heumatisma, podagre, iiiau, sla-bskrvnosti in spioine slabosti. Četo teto odprto! eosi prijetno letoviščel Ugodne železniške zveze i Zelo zmerne cene I tzven glavne sezone znaten popusti Zahtevajte prospekt od ravnateljstva kopali Zn birmo prodajam: zaradi preselitve nikel moška ira ......Din 48*— srebrna moška ura.....Din 235*— 14 kar. zlata moška ura . . Din 900*— nikel zapestna ura.....Din 120'— srebrna zapestna ura ... . Din 215*— 14 kar. zlata zapestna ura . Din 360 — 14 kar. zlata ovratna verižica Din 80'— srebrna ovratna verižica . . Din 20— Ivan Pakiž Ljubljana, Stari trg 20. Oglejte si zalogo in cene! 6354a Opozarjamo, da vsakdo potrjuje dejstvo, da so danes iz prve jugoslovanske izdelovalnice harmonik srii p. fr najboliši izdelek. Oglejte si jih na velesejmu od 2 do 11. junija Prepričali se boste, da ni mogoče boljših izdelat in dobiti. 6146 a Ne kupujte poprej harmonik iz inozemstva, ako še niste videli nase na najnovejši model izdelane harmonike. Kupujte le pravo domače delo. Vsakovrstne trgovske knjige, J t race, mape, noteze, herbarije, od je« malne knjižice, bloke. Šolske rvezke itd. nudim po skrajno ugodnih cenah! Anton Janežič, LJUBLJANA, Florjanska 14. Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig NA DEBELO! NA DROBNO! 7 -s Ri p"" Prešernova ulica št. 4 (zraven Frančiškanske cerkve) (vis a vis Mestne hranilnice) H. SUTTNER. Liubliana Zaloga ur, srebrnih in zlatih predmetov. Lastna protokolirana tovarna ur v SvicL Birmanska darila po nizkih cenah. Kovinasta ara z verižico od Din 58 oaprej Srebrna ura z verižico od Din 290 naprei Srebrna zapestna ara od Din 218 naprej 14-kar. zlata zapest ura od Din 380 naprej 3-letna garancija. Velilra izbira, nizke cene in točna postrežba. Razpošiljalna trgovina se nahaja na DUNAJSKI CESTI ŠTEV. c. 1. B Pozor! Pozor! t i Trgovci! Ra lica ln jih hrani ter dnevno pomlajuje kolo napravlja joi jo »lastično Nsnadokaadira ca rta ko damo ke> _ Oentifolla ko«met tavod Zagreb, Ilie« 87. Zahtevajte brezplaSne ilo?trovane pro spektel ni LOKOMOBILE MOTORJI SSmmSM 1 JAREMNIKI Povodni plačilni pogoji Brača Fischer 5 ZAGREB. Gunduiičcva al. 26 d. ZAHVALNA IZJAVA. Radicbalsamika, Beograd, Kosovska 43. Vaša reklama potom časopisov ni samo reklama, temveč Vaše zdravilo >Radio-bal samika v istini tudi izbomo učinkuje. Evo primera: Moj sluga ni mogel stati na nogah in vrh tega tudi ničesar delati. Porabivši 2 steklenici Vašega zdravila, je, lahko režem, popolnoma ozdravel ter sedaj lahko dela, ne da bi čutil kake bolečine. Prosim, da mi pošljete še eno steklenico za nekega mojega seljaka. Margare-Prilep 1. XIL 1927. Radoslav R. RadulovU učitelj. Zdravilo Radlo-Balaamlka izdeluje, prodaja in razpošilja proti predplačilu oz. povzetju Laboratorij »RADIO BALSAMIKA« dr. J. Rahle-jeva, Beograd, Kosovska 43. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-' gerijah. sa a a la a le a a e 2 Tudi Vaša obleka i postane zopet kakor nova ^ ako pustite isto kemično čistiti, barvati, pč plisirati in likati v tovarni s! Jos. REICH, Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 § SPREJEM AL1SCE SELENBURGOVA ULICA 3 fe Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna, ga Cene zmerne. 2 gs Plisiranje najnovejših vzorcev gi OTiafBHSHSBi^SHSSSaSSHEfBPa ■mi 'H (B.ji 'ti,.. Originalni francoski in originalni irancoski ECLflIR tfERMOREL TORPiLLE-UERMOREL is najboljši razprieraiit na srefi stroji za razširjanje žvepla Generalno zastopstvo: 5l7t BARZEL d. d., Subotks Zahtevaite cenik! Dobite era povsod' OB KUPIM STALNO VSAKO MM 121 NO kostanjevega taninskega lesa smrekove skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmeljere droge. rabljene sode od 9trojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, h po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo FRANC OSET, Sv. Peter v Savinjski dolini. I PoSnoJarmenika 1 KIRCHNER (LEIPZIG) 75 em 1 TONNIES (LJUBLJANA) 95 cm ie rabljena sta radi preureditve obrata poceni naprodaj. Jarmenika sta na ogled v obratu do konca maja. Naslov ■ pove ogl. odd. lista. 6308 « Naznanjam potujočemu občinstvu, da eem s 5. t. m. prevzel kavarno in restavracijo y,Srbski ifraij" v Subofso?. Obenem dajem na znanj® vsem trg. potnikom, da imajo v moji restavraciji 10% popust. Restavracija in kavarna je novo opremljena ter garantiram aa dobro in solidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem 8323 MAVRO FRIEDMAN Kavarna ln restavracija »Srbe-ki kralj« Subotlea Prometni zavod m premog u. i LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah In samo na debelo samo na debel > domači in Inozemski, u domači kurjavo In Industrijske s vrhe Premog, Kovaški premog vseh vis? Koks. livarn iški, plavžarski In plinski Brikete. prometni zavoi za premog i. i., Cjnbljana, MklošiCeva ces a št 15/L ' Jrejuje Davorn Ravljea Izdaja z* konzorcij .Jutra* Adoll Ribnikai. Z,a Narodno udarno d, d. tot tlakaniarja traoc Jeze rde*. Z« mseratm del jeodgovoren Aiojziji Novak. Vaj v LJubljani