St. 16. V Gorici, v cetvrtek 16. aprila 1874. flSk>3au izliaja vsak Cetvrtek in velja b potto ptejcmana: ali v Gorici na dom poailjai a: Vseleto . . ... - t 4.5') Pol leta .....,. 2.3) jel tor prudrl, je p.sal ko je bit narodo obeh heminfer po l.i>,tnem gledaiiji spozual, besede: ^Naroli bo, ki be dajo bolje oin kati, ki so bolje omi-kani, 7. dusevno kuituro oplemoujeni, a plemeiiitejSih narodov ntj. Vsi so onakomeruo za svobodo odlnceHi*. B.ez omike pak nj .svobod**, a prvi kaiovi omike se ua uspesun naein dajo le v materiuem jt./iku v otrofija prsa poloziti. Sieer m pa popohiem «pominjnm Aristotelovega geala, da je dobro, da je clovek, xmoren; jaz so po-atu'djmn le na tla i&Linitih potieb - m v Urn, mislun, »«» razlikuje tnoja rcsolucjn. btatveuo o iu prijazuo Gorico ter odn-uila z vefertnin ielezntfiniia viakom do Zagr ula. Sla-botna in potrebaa C-loveka sva, ia prednosva na^topila daljuo, poludrugo tiro Uajajoco pot, inoraia sea so o-krepcsiti % dobnm graSktm p.vom. in res, v Ztgrudu se dobi dolj§e pivo in bolj okinno, negj v raarsikate-rem gjriskem hotelu; zator.tj sva si ga tudi nckoliko jneric prhoScila. V poludrugi uri sva-ibila s furlau-skim kljusetom v Cet?mjanu. 0 tej pott sam ne vem nicesar druzega, uego da sva §la eex aubi iijak Torre; sicerje pt bita precej iema ia se nijsein niogel ne kratko —ae dolgodasiti, tazeu da je moj prijatelj vcasih kako prav robato povedal. Cfrviujau je sree avstrijske Fur-lanijo. Preprijazni spr^jem v znaai gostoljubai Ui§i M mi je najbolji porok, da k't»§nji velikoloeai piaz-niki ne bodo tako otoini, kakor so bilt pivjSnja leta za>me. Varai se niJ3»m. U^.e draSina w^jega gostihuka me |e jako zaaimala. To je pravo patrgarhalidoa dra- nijBo najvecji neiuski duhovi v sebi cutili potrebe in poklica, preiskavnti posebuo tujib uarodov? Ali nijso najboljSt nemski pesmki zajemalt iz ozivljujocega vira tuje ljudske poezije, da bi drago bisere, ki so v njej, uaSii, ter jih svojemu naroda izroeili ? Ali nij, da Se eno avktoiitaio za se navedem, oni iilozofieni pesoik, ki je okolo lepo legeude eoakoprav.io-iti, ki pripovedujo o tieb prbt'imh, a^umtljivo dramo sez^Ul, pia.it: nllvala gorcdega domoljuba je po mojein. miSljcnji najzadnje, za kar bi so pulil, doaioljub.i uararcd, ki jc storil, da sem pozabii, da bi moral biti svetovui dr?#a\ljatitt. Zdaj pa Se zadnji preudarek! LVavidno obnaSatt se proti sovra/niku, je vsakoga dol^nost; ako pa se^to prijateljem stoii, se ne iapoluuje samozapovod prvvid* nosii, nego se tudi, msslim jaz, dela po ukazu svojega srea. Bil je moiebiti 6ns, ko oaun gosp.>d>iri, ki so priSli iz juznih dezel, gotovo ne po prav.ci, nyste U-kazovah popolaega zaapanja. Od emit ste se bait, da nijsu pnj;ite)ji Avstrije, od drugih, da so protividki vsakega napiedka v Avstriji. Jaz misiitn, da smo mi dali uasprotn. dokaz. U/.e vo6 lot sddelujemo na preo^vljenji Avstrijo, nautrjenji ustavnih odaoSajev v uaii domovini, ia tudi zadoji t5as, ko se je o tern govonlo, da bi no utamoljili samovla-stuega gospodarjenja policijsko dr^.avo, kakor so nam je ooitiilo, nego po po.itavi opisatio obiast .driave, ka-tero preS.ujajo iileje pravice in svobode" na mesttt, ker se dozdaj dm^o oblasti imelo neoaiejen upltv, smo se zanesljive zuvt/.nike pukazali. Denes nij vec povoda za nezaupnost, in tako imj ostanol Da gospoda tnoja, naj bodo kakorSen boj hoe>, naj pade krvava koeka vojske oil naj nastane v ukio/.ji dubov, pri kateroin so najvisja dobra olove6aiisti?a bojni dar, krepko se vas bocemo dr^ati, po atari avstrijski Z'estobi se zberemo z vaiui okolo div.avne zasfcave, ki vihra nad mnogoodiicuimi, muogobojnimi prapori svujih narodov, svojib dezel, ia katere banre erno in zolto sem si vedno tako tolmacil, da se ima v nasi prostrani drzavi lu6 pa sen«a vsem jdrzavljauom po enaki m«ri deliti. Za lo, gospoda, prosim, podpirajte denes- moj predlog, ter glasujto pozneje zanj. zina. Mtblita si starega, destitljivega ia So krepkega stardka, ki una poleg svoje drage soprogovbisi mnogo ozetijeiiih sinov, in neomoienih hOera. Ozoojeni sinovi imajo uie otroke, io vsi ti, o6e, mati sinovi, hcere, neveste in uouki iu uoukiujo live v nujlopsem redu, v iiajblazem ruiru. E leu je gospodar, in e»a gospodinja ia ta tako lepo gospodujeta, da mbee ne cuti lajm.mj-sega brtineiia suzausti. V naSdi sluveuskib b.ibih so kaj tacegt nikd«r no nahaja, in d'omim, da bi se kde tudi nab^jati moglo. Puzno je v nodi; in akopraai jo bilo tezko so lo-citi od domacih po^ovorov, trebalo jo veudar k po-c>tku. Dobil sem prijazuo in okusoo napravljeno sobo. Po stenah sa viseie uin>ge sjike in posebio pri eoi sem postal; bila je podoba ueke eddn j matere bo^je. Videl si Q?.e maogo lepih in grdib shk, v velicib mo-stih iu v Hash gorsk.h krajib, to la tako or>g.n;ilno kla-sicue ue doboS vsak 6as iu na vstikem kraji. Tudi uosi nap.s, a ne staroslovenskeg.i, kakor je mend moj prijatelj, ki je sliko uze preje videl, nego napis je grsk; tuti nij taka pisava, kakor se sedaj po gimuazijab oei, ampak kakor se ja pisala kou.ee sedomnajstegistoletja. To kaze tedaj tudi, da je sltka uze precej stara. Na drugi straui pa ta matt bozj* tudi nij prev» c Praxite-lejevi Glykeri podobua. Na velikonocno ueduljo me vzbudo zvonovi okoli stireh. Zafieli so Cervinjanci nabivati ua vse zgoda, in videl sem, da imajo pri tern posebno navadi iu ve-selje, nabivaii so prav po sskirtCah, in ktkor muzika-heni Ijo-ljo so dobro pazih na piano iu fotto, na crescendo in decrescendo. Od 4. do 7. mi nijso da'i miru in privosoil Sim jiiu to nedolzno veseljo. V*l ka nod, nesredno vreme. Deievalo j-*, kakor bi sa hotelo ma- Zdruienje obcin na GoriSkem, (Konee,) Kakor smo uXe zadnjid omonili, jo ogromna vecina ob<5tn na GoriSkem vMifa proteste zop^r uuert p )st:ivi», po katerem bi se imelo ustauoviti velike zupaii'j'. n i GoriSkoiu. S tern je dobil de&eioi zbor oeividuo uo-z.iupuioo in dasiravno se zlagamo z naeelom zdruiSonja, moi-auto ven lar priznati, di se rati po naSem, raneuji nobeaa kiivica no godi: nezaupnioajozaslu-z o i) a. Dozdaj je naS zbor skoro v vsaki sesiji razdruzo-val ter ustanovljal mdo zupaoije v zmislu one dolocbe naSe ob^mike postave, po kateri se smejo 2upunije razdroiiti, kedar vsaka tztnej. ob6in, za katorih raz-diiizbo gi-o, za se premoro toliko, da ji je inogooe o-pravljatt dolznosti, ki za-njo pnbajnjo od izrooenega potlrocja. Ka tej ptdlagi se jo rtzdrobil eel boviki okraj, razpala je vebka kobariSka zupanija, razdru^la se jo Sempaterska iu So mnogo drugih v male zupa-nije in kedor bolje ol bbzti opazujo zivenjo in delu' vauje novib, malib zupanij, mora, ce hoce nepristrausko soditi, priznati, da jih je uekoliko moj njimi, katere veliko buljso iu rociiejso zadoitujejo svojimj dolinoatim, ' kakor poprejSnje veliko zuoinije in da se je tu li tiji-hovo stanje v vsakem ozuit, posjbno pa kolikor zude-va n4f hovo gospodarstvo, izdatno zbolj§alo. Se vec se mora omeuti, da se je vsled razdruzenja vzbudila in razSirila nekaka samosvest in delavnost v javndi ob-email, katere so bile poprej v tem oziru popolnem mrive, ker so bilo proved oddaljene od ^upanstvenega sodcza in slabo zastopano v obcioskem staresin^tva in da je posebno znauje obtinske pjstave in zaniuianje za javue stvari bolje zivo, bilje ob6uo postalo. - Noko.iko ob-fiiri je pa tildi prislo po louilvt iz usija po i kap, bo-did ker so pre^labe in nezmozne, da bi se moglo v svoji samostalnosti dostojno vzdrievati, bodisi ker so priSle nevednezem ali pa samopridnezem vroke, ki jih slabo oskibujejo - in tega je kolikor toldco tudi kriv de^dni zbor, ker nij naiancuo io tehtuo preudaril vsoh razmer, predon je privolil v loc.tcv. Le poglejmo, na pr. kako cudno se je razdruzila poprejsna mironska Sievati nad msnoj, ki som si hotel nekoliko nase Fur-lane ogiedati. A venvlar nij dezevalo ves bozii dan, nego popoludne se jo nukaj zracilo in obvisolo jo. Sli* Sal sem, da isti dan zabaja ueizmerna mtiozic^ v 0-glcj, da bi ostanke svetaikov poljubovala. Tali jaz sem s,-l ttja, ane iz tega nametia, kakor ljuistvo, nego da bi si ostanke druge H>me pagmske ogledal. Iz Cerviujana v Oglej pes korakati nij toliko pri-jetno, kakor sploh nij po vstj Furiamji. Ivraj se mi dozdeva preenakomeren. Kamor pogledaS, povsod je samo ravuo polje, in raej poljem se ti vijo dolge ceste. Vasi, ki so prav blizu ena druge, so sicer lepe, a zapazi se takoj vehkansk razlocek moj hiSami *gospo-dovB in onimi „kolonov-. Nij je menda 2alostneje pri-kazni n.i doljnem GonSkem, kakor je ba§ to razmerje mej goipolujoco in olvisno stranko. Furlanski g.ispod ima mnogo zemljiSca, obdelovati je ne more sum, da je v najem mej uborne Ijudi, n»j mu je obdeiujejo. Pogoji so krvavs. Vsak^ ieto mu mora dati vec kakor polovico vsega pridelki; vin > mora vse prepustui gospodarju po najuizi ceni, opravljati mu mora vse robote, in po vrhu moreda so oblclati njegov vinogra 1, katerega jo za domaco potrebo ob-driil. To ra«merjo ima pa tobi posebne n;islcdke. V dusdvnem obziru jo niiu ljudstvo popolnom za-nemarjeno, nijma najmanja* zolje do izohraieiioiti in do sploSne omik^. To tako daleo sega, da sole sovraiije, in ne le svojib siuov v mestne sole ne pjsiljajo, mari-ve&io so «ovraLnikt domacdi ljudskili Sol. Ir. to nopri-jate jstvo do Sole polastdo s^ jo tudi uze samosvojc, bolje premozne prebivalce. Tako so mipravili, da, ko je pokojui trzaski .uamestuik, grof Sttidion, prifiel v furianski trg, mu je omJaSnji §3lski ogieda kar v pbraz zupanija. Jtfiren z Rapo ste ostali v sr.dt zupanija sama za se, vse druge obcine so se zdruzrte v So^odonjsko fcupanijo, katere polovica je n.i eai stiaui, druga polo-vica pa na drugi strani mirenske zupanije. Te dve polovici se niti skapaj ne draiti in vsak, kedor hoee iz ene v drugo, mora iti skozi miivasko *upanijo^ Kakor je tak nacm razdruzt'vanja oeprem.sljen, prav tako povrSen so nam zdi tudi ietos sklenjeno *zdru2euje, katero nema nobene prave zaslombe niti v obBmski postavi niti ne v postavi od 20 decembra !868, na katero so opira. Na podlagi zadnje se imajo druziti aamo take zupanije, o katerih je dokazano, da nijso kas svojim postavoim dolfcnosrim. A kedo more kaj tacega trditi na pr. o Standrtzki, §empeter9ki, sol-kanski, podgorski in mnogib drugih zupangah, katere imajo lepa premozeojn, dobro ureji-ne obcinake urade, sposobne tajnike in priraeruo zadosta inteUiqputne m »ei v svojih SMtopih? Gotovo moirajo biti dezoine in po-liliike gospoake s temi znpauijami zadovoljene in to temved kor so tudi ob&ne same se svojim sedajnim etaujem po vsej pra\ici zadovoijne, in dokler nij na prav zauesljivt podlagi dognauo, da se ima delokmg obcin raziiriti, nij pravega uzroka, da se takim zupanijam zoper njih vuljo, tedaj postlno ujihov* neodvis-noat odfcegne alt prikrati. Vse drugace je z obdinaini, katere _emajo niti premozenja, niti razomnih moz in so se svojim dosedajnim zivotarenjem dokazale, da se ne morejo kot take dostujno vzdrz«vati, marvec dajim je samostaluost le v Skodo. Taktb obciu je nekoliko ns GoriSkem in te take naj se pridruzijo, kak«>r je n»j-bolje prilezno, ouim sosednim zupanijam, s katerimi imajo enake ali aorodue infrresse, navade, potrebe m s katerimi se sploh dajo naravno in uspesuo 2vezati. Dezelna postava od 20. decembra 1803. prav gotovo nij imela druzega uamcna ol tega. LetoSnji dezeluozborski sklep pa 3ega veliko vis>. On hofie ustaooviti, kobkor mogoee, veliko zupanije.-kar bi mi prav radi odobravali, ako bi se poprej po-litiski in sodnijski okraji po razmerah, potrebah in strogo po uarodnosfcih nravnali in ako bi vedrh, kaka veca opravila se imajo zupiuijam olkazati in katere dosedajnih oblas tni j se imajo vsl ed tega odpraviti; kajti obc nam zaradi vece komoditete dezelnih, okrsjnih inpolitiSkih uradov > pravila in stro-ske mnoziei, Vse di:;<;¦' papristarem pus titi — to bi dezeli in dJfcelinom gotowo nikakor ne u gajalo. Dezelni zbor jo i;je se ljudske zavedoosti, ker to bi fikodovalo njih zepu. Po-dobni so nekatertia fanaticaitn kaplanoin, ki se zive so vedno o aami neumnosti svojih podlozriib. Tudi naravni zoacaj je pri tern razmerji p.ikvir jen. Foilanski kmet (colono) nij skoro niked-ir odkri-tosiden j kedar govori se svojim gospodoui, ima najlepse besede, poljubujo ga in priklaoja se mu, kakor bi imel kako viSe bitje pred seboj ; ko se pa anide zdrugim svojim tovarisem, tndi kolonom, le poslusaj ga: nijma dosta besedij, da bi ga pregrajal in ozm rial! Tega vsega je kriva tista neusmiljena iu necloveska od-visnost Furlanskemn kmetu nj nic drnzega v misbh nego kako bi svojega gospodarja prevaril, kako bi ga pri pogodbi vjel. So pa te pogodbe tndi v nebo vpi-jode; po teb nijma ubogi kmet skoro osobne svobode. In nid lioyega menda ne prerokujem, ako pravun, da* bode to zato3tno, dnsevno in telesna stanje furlanskoga kmeta prouzrocilo vehkansko socijalno upraSanjo v nasi dezeli. Tako, kakor je, ne more dolgo trajat». Bog daj, da bi pri tern le krvavib naslsdkov ne bilo. (Konec pr.h.) panstvom 6isto nepofrebne nadleznosti napravijo, ako bodo morala z dvetna sodnijama, dveraa davkarijania, dv(;ma ceataigia odboroma poslovati — Tndi obcioski reo bi se moral novim zupanijam primerno popraviti iu dopolniti. Dezelnozbor»ki nacrt postave pa ne namerava in ne nstanavlja nid drnzega, nego prav velik; zupanije, katere bi imde nemudoma in po dolocb *h sedajnega volilnega reda svoj^ vobtve dognati, kakor hitro bi dosla cesarska sankcija — vse drugo bi se po tem s casom uravnalo in dognalo. S takim zdruzenjam se mi ne moremo n*kakor vjeraati — saj so tn<.*nda poslanci sami spoznali, da so se s svojim sklepom prenaglili: Kar je sprozil po-slanec dr. Maurovicb, da bi se namrcS drag.) branje postave odlozslo do prihodnje 'sesije, nij bilo samo njegovo osobuo mneoja in prepridanje, ampak enako so mislili §o drngt pjslanci, katerim so sicer velike zupanije po voiji ~ pa ne tako dez no5 in brez pravega nacrta skupaj zloieneT kakor jib je dezelni odbor prudJoztl, zborov odsek z nekoltkimi spre meinbami nasvetovul in zbor kone6no potrdil. Za aedaj prenehanio, a govorili bodemo o svojem casu 5ft o t« m. ______^" Dopisi. V Gorici 15. aprila. Na GoriSkem jo frijetno in I kedo ne bi naSega ljnbljanskega dopism.ca pomemal | I ter sel v goriSko okolico ^grscu" podusa:. Naj bole J dtovek §e tako prozaiced; sp>mlad obndi v njiia rahle I poeticne cute in silt ga k obcudovanju prikrasnn vsta- jajoce narav<*. Prvi pomladanski dn(jvi so za pravega I svobodnjaka prazniki, narava mi jo pravi trultns; ginjen J zre po naravi in pogosti zdihijaji naznanjajo i»:«jlep.so I raolitev proti stvamiku, katere :>ij zm-.-zn i nobena t«ir- J cijclka in gotovo tudi noben rim-ki f.natik. A ko Bgridutt poslusaS in stvarnico obdudhjeS, nebote se ti vsiljujejo druge oto/.ne misli. V naravi vse tako lepo J harmonicno, veselo, sveto; n kako drugade je pri c!o veSkem rodn, ki se dan za dnoAom balje oddaljojena- ravt in postaja suzen, pravi evropsk mim, kakor ga pojisuje Haiikla.rider: zmerom rastocft potrebe, plam- I tefio strasti, vse to je stvarnica ^lo^ekn kot Itazen na- | kloiila, kor jo je zaneinaril in popi stil, kajti gotovo I je, de clovek, ki je blize naravi, srecncje zivi, nego I sve:ovni mogofinez. I in na§ mill uarod, ki je dvakrat suzen, si ii on I v rasniei pomaga, da bi postal svobodon in se otresel | saj tistega jarma, v kafeerega g\ y vkle-nla cioveska I I stn.st in sam-jpridnost ? Tu in tam so -hivi pj Slo- J I venjkem, ve6moma pa Slovence nijfcj presind dub svo- J bode in omike, se se mu ozaaoja slepi f*natizem, na- | me?to Kristova ljubozen, se ga t!ac*. lujceva peti; le I malo je slovenskih arc oblazenili po dului clovecanstva J in ivobode: vendar pa je tudi nastfinu nirolu «ap>- | j cila pomlad, kd se taja in blagi Sloveaci si segajo v | rok* pod md.m nebom in pod uplvoui krasne stvamice navluseno prisegajo: ^Narod mi!i, ti mores' postati J I svoboden, pjgumen. znveden, ti se n:.ora3 otrissti pred- I j sodcov, da bos cital v kujigi uarave, katera te nci o j J tvoji pravi vrednosti." Tako in ena'^e -misli so se me j pobvstile v naravi,^ katero tu»li jaz ra.d obi*kujom, ce j j mi le to dopuscajo p(-svptne skrbi. I I Ko se vrnem v mesto, srecam uze na poti neko- I I liko fantov, menda iz Pudgore, ki so na italijansko j arip slovensko pe!i, kar je zna.nenj", da nasa mlalina I j nij se povsod po lucena v slovenskein prelepem petjt, I in tukaj sem se zraislil na nase uc'iielje, ki bi morali I nentradljivo narodno ledino orati. V kaki vasi sl>- I venske okolic? goriske sera uze shsal italijansko petje j mej domacimi fanti in to me je v srce zabolelo; van- j I dar pa moraiu reef, da sj je uze ds.sta na bolje obr- j nilo,^ od kar imamo mnogo citalnic. V Stsmdrezu, J I kder prebivajo naj.narljivejsi kmetjp otde goriake, bi j J se moralo posebno paziti na mladino. Tija bo-lijo I I zmf rom mestjani na spargeljne in za to tam furian- I scino trosijo: pa to n>* bo velike nevarnosti, ker sola I in citaloica st<» dober jez proti furlanscmi. Standrzki [ Spa^geljni slove po sve'airi son>:> marsikaterega kmeta j obo^atili; zatoraj pa raoramo biti pooosni na nase \ otandrzce, samo zelimo, da bi bili v dus»vnem obziru I j tudi tako marljivi, kakor so v materijalncm. j V Podgori kot zadnji slovenski strazi proti jogu I je vendar vse bolje pokazeno; zatori»j bi bilo jako po-I trebno, da bi goriSki domoljubi veckrat tja zahajali in j tudi tam kako veselico 03tiovali. Spominjujte so, kako I se je vzbudil Solkan. j I V goriSkem tnestu so p» vsak dan cudaejse raz- mere; Italijauissimi se sicer tukaj nijso blarairali z I adresso na Viktorja Em muela, kakor so to storili tr- zaSki; pa saj tukaj nij vo6 tiste stranke; vecina kri- I cacov ali instrumentov je ohozVa, njibg'ava jepwtala j mirna in je vesela, da v miru pociva in domackrubek I uzit«; vecina gori§kega prebivalstva pa je bolje vneta I za ,ied:ik z ;«jc mi" kakor pa zi politiko; zatoraj pa ma vlada in klurikalni stranka tukaj dobre posle. Kor»ec t. m. se bodo vrSle volitve v raestni zbor; v j cetvrtek bo shod vseh voldcev,* kateri bo toliko bolje zanimiv, ker se bodo tam lasali kolovodje -'aznih strank. ; Klerikalna stranka pa se vendar. cuti dosta raocno, da je uze sama postavda [svoje kandi.-ate, mej katerimi so 4 penzijonirani uie blizo 80 let sfcan uraduiki in 6 najvecib reponoscev; ce jib grests z h cjo po dnevi iskati, ne dobite bolje nczmozn.h, bolje antipaticnih. Klerikalzem je izuajdliv, pbivalce imai ! P av m& patri-jotizma, same osoboofcti, veliko riahu, mej katerim kivpke sibe poganja ri nska ljuljka rudec -ga in crnega cvetja. In dokler bodo nmljaki , ri n?s uplivni, ne bode pri nas napredka in Czoruigo\a epc pea na Gorico ostane i.'onija. Vendar pa se mej tem naSi gori§ki Slovene! §e precej dobro ^[«bljejo ir bi se so bolje, l;o bi ne bila intrigovala cudua koterja. Sicer pa so liberalni element! tukaj populnoma ziveoja in vodstvi' zmozni. Vse kar j'? dobregi in lepe<:a je v rokah libe.-alne stranke, posebno pa mestni Slo^enJl te strani dobro delajo. Nasa Citalmcn napruvi 25. t. m. veliko bisedo s plesom na kor.-at numdnemu domn v Nivem mesta. Ws3li6ii odsek se trudi, da bi sijajno izrrsil tezko nakgo. P«»sebno zauiirtve bodo pevske toC'kp, namrecS Ma^ekov „Kedo je mar" z muzikalicnim spremitvom vscgsi ^ojaskesja orche^n, potem: nJaironsko morje", spevoigra ^Advokatjn* n Se mnogo druzih lepih tock. Po be«odi bole obena :abava v bufo'u in pies v dvo-r.»ni. Ker bo ta vctelitM gotovo najzauim"ejSa od vseh letosajdi in ker'je tudt nje namen jako plemenit, so je rmdejati mnoge ulel?zitve ne ,samf> o:l m^atjaoov, ampak tudi od Slovene ?r izokolice. Na§a km;tijska Sola se preustroja; p-ofusor PovSe je nekda izdeial nov nn^rt, po kutert-m bo Sola popol* noma prakti^na in se bodo na njej cpdjali posebni kiatki knrzi za rnrne kmetijsko stroke, katere |bodo lehko obiskovali ods-astli kmetovalci. Ko bomo nadrfc* ki cirkaluje v poslan^kih krogib, viileli, bomo kaj ,vefi o^ njem spregovorili. Danes, v sredo, napravi teaterski Ctaino koncert v korist ubogim dijakom obeli sra*1 njih M v GoritJt; naj bi to posuemala tudi druga draltva. Bez iu zmerom dez, zdaj so ga uze poljedelci siti in zele iepega vremeita, da bi svoje ujive obdekli. I te AjdovJcine 13. aprila. [Izv. dop»] Tadi nasJ aj-I dovske trzane je navdusil zadnji govor poslanca grofa j Coroninija v drz. zboru zarad upeljave g« riskih narod-I ndi jezikov v srednje Sole. Da gosp. grofu pokazemo svojo bvale/.nost za*mo-zko in pravicno postopanje stno dali napr^viti sledeco jako okusno po ka'igrafu Franeetu Ferfilu izdelano a-I drtso sledecega zadr/aja: Mi volilct ajdovskega trga smo se skoro eaoglasno j pridruzili mestotu in trgom n» Goriske.n, kisoYas z ve-I liko vecmo volih v drz. zbor. I Vase do3edajno postopanje vdr:avne.'!i zboru nam j je porostvo. da ste popolnoma vred. i na§ >ga zaupanja; I sosebio pa ste nam iz sre govordi 27. ntircija t. I. v I 43. seji drzavuega zbora, ker iz V..5ega govora veje J blagi duh pravice in sprave. J Iskreno so Vain tedaj, Visokoi adui jjrospod, zah- j valjujemo za bramb,) ns-iih najsvetej^h pravtc, katere Vam tudi v bodoce in srce polaga ao in zagotavljaje I Vas visucega sposcovauja, smo j V Ajdovscini 9. apnla 1874. Va§ega Visorcdja I udani volilci ajdovskega trga. } Podpisali so to adresso skoro v.;i volilci in jutre j pwljeiu) depatacijo, katori na celu jj na.'> vrli, Jrodo-I Ijubni zupao gospod Daniel Godina, da adresso osebno J vroci grofu Cjroniniju; ce pa bi s? bil mej tem na | Diiuaj pod.il, mu jo pa tja poslje.no. V tej adressi | smo poshno.u Gorotr.niju priporocali, da tudi v bodoce j zvesto cava nal narjimi n trodnimi pavicami in mi se nad<»jam:>, ila bo gosp. grot* zmerom bran I na§ narod na odiicaem kraju, kar naj bode lokaz fanatidnemu I Dezmanu, da po§ten clovek druge nirodnosti vse dru-I gafie misli o Slovenc.h, nego on v tvoji slepi strasti. { Nadalje naj bode adreasa dolenjskim voliloem, v katerih imenu Dezman na Danaji pangerraanizuje, kot sva-I rilo in na§i vladi v dokaz, dt mi goriski Sloven ci ho-cemo in na ve3 glas tirjamo svoje narcdne pravice, katere nbeno zelezni5no ali drugo kost. Naj si ustavoverno ininisturstvo ia sploh ustavoverna I stranka dobro zapazi, di smo zavedm {Siovenci, ki bo-I mo vse zrtovaii za prav ce in svobodo nasega naroda. RazmerL v naSein trgu ?o nekam 'zimotane, posebno g.ede druzabnega z>venj.i. Mi imau o tukaj citalnico I iu drugo narodno dru§t\o z imeuom „SlogaK; Res bi skoro kedo uiisld, da so pri nas razmere brila-ttne, ker zamarete eksistirati dvo drtizbi; -a to je §t le zaeetek, in zlaj dukl>*r je ziv tluh oppozicije. (q prav dobro gr_e, a misliti je treba na staluoat in bo-docnt,st in zarad tega je sili o zeleti,. da se obe dru-§tvi v eno stopiti, saj so le nale diference na§e rodo-ljube lofiile in gotovo je, da je'veeina citaluicarjev za Bvobodo in napredek nrilega aaroda ravno tako vneta, kakor Slogarji. Torej v Ajdivseini naj ,v resnivi na-stane sloga in v tprostorih „*»luge" mj se pogostoma razlegajo domaci glasi v petja, igsah, gworih, da se v vresmdi geslo rSloge"; Vse ja uarod, svobo.io in omi-ko. Kakor se slisi, napr&vi slog* na biokosteu pou-deljck slovesno ndprtev z vel ko besedo in petjem, iu pricakuje sjd dosti g;or>ske go^pode ki«j besudi, kateia bode gotovo.dobro izpala, ker v Slcgi je dusti .izvrst-mbf celalnih moci. Prijnzefi ia§ trg je pravi slov^nski Manchester; tovaiuic ituanio dosli i* »aSi ljudje veci noma od obrtiuje in industrtj t zuo, zaiorej pa mocno pogre&amo zelezaceoe zveze z Trstom, katero umu vedno objjubatHJo, pa bog vt, ce jo keiLij dobim u KiiS-i soduija je gledc sljv?n$uin« jako praviona, pa tuii izvrstna, ker'iako dobrib m lntnli razsodeb, tezko kak Jrugi sodm'k na Gor.skem izdeijuji, uego nas vrji boduik g. Devetak. i isali si« fciu enkrat o uasih malih ii-jpaa ii, da najvairiejse zadeve zaiieiuarJHJo. NaS ajdovski je posfen v vsakeui obztru, a v nasem okraju jo dosti takih zupa-nov, la zaslozij*) grajo. te Vipive 12. aprila. [lzv. dop. Citateljein „Socew •>koro gotovo nij Se /.uano, saj oniin ne, kateri „Nar.* no bei-ejo, da je tidovadiw dru§tvo „Vipavski Sokol" razpala. To druStvo je s'alo cisto na liberalm podlagi. Za to jso pa jeli nasi kk-rikalri intngirati, mej njimi porii'btio dobro znaui na4 nJun", akopruin je on k ustanovljuigi te^adrostva veliko pripoinogeL Sredbtev, katenh m> «v* tu puelozcvati, me je i>rain uaatevuti, d*'-volj j-* uie to, d:t so se toLufl listkt za veliko ut rubim ta izraz. Go«podj«! pred jo bil faa «Sokolu* aa noge posn^gat*, kar je bilo tttdi v vasi moc. l*o ti-fi z^ontti ne pomiga nic. 2alibcg je to ii pri i.;tsih v.pav^kih magnat-di mm publa filoTublepnost doma, ki jim ne pasti drasfva podp.rati, siko nijso sami njegt kuloi'odje. To js osu crv, ki ne-ptCMieboiua grize na naSfin d'ustvenem zivenj', in ki bode gotovo vsako se tako raocno drustvo ngonobd. Zatoraj Vas pcosim lepo, gos »odj«», v imenu nasega mi-lega naroda, pustite to gn'lo nap.iko na stran, in de-lajte v*ak po svoji mofit z;i llagur domovine, n-i glede oa to, all yi ke«lo predse In k ali ne, Iu tako uam bode mogoce diustveao /.iven/• z»>pet na noge spraviti: kajti da citatatra iu* raoro v Mn obziru »C «koia* na tovari, sami provid:ti>. 1'orej se enkr.it, le na noge go^podjel iti novo drustvo bo kmalu ^kupaj, ka; to no bod« ie t<;j, an-pak 5.) drug:in potrebam z; do^tovalo. Moci im^mo ufe'dovoljp, le plinosli Hum nanjka. To v restMi pie-udarek! Vipavski toddjub. V Trstu, 14. aprila (fzv. dop.) Da ne spinio v Trsta, kakor niar»ikteri ad m.s misli, je dokaz temu y-j'dnja beseda v trzaski t'italr.ici, ktera so od dno do doe bolje in bolje pomaga ter razvija svoj plodonosni nanion. K temu si je si. odbor priskrbid se licni oder, do se obcinstvo z dramati^nimi predstavami razveseljuje in blazi. Beseda, ktero je na;»ravila tr. citalnica v ne-deljo 12. t in. bila je dobro o)>iskana, in rekel bi dyo-rane prenapolnene. Program seje tofno i7.vr?.il. Pri r8»-blenkiJ, smo opazovali miic glasove vriib slavckov. Deklawacija Jovanovifeva: „Krsta napravila jo j^loljok vtis: g. Lombardic se je dobro in mimiLno obrasal ter nasliknl lepo Crnogorsko jnnasko dobo. Igra rNTorlsniea v piTeia nadstropji*4 se je dobro izvrsils. posebno do-padljivo je bilo to, da se jo jezik Iopo in cisto govoril, kar je glaraa naloga dramatike. Igralci in igralko brez obzira potrndili so se, da so svoje' naloge do dobrega izvrsili, donola jim je gromovita pohvaia in ploskanje. Mladi gospodjein gospodieine, zbirajte seveckrat in po-spesnjte lepo nalogo dramatike, ter pripomagajte k omi-ki in napredku. Ker je v trzaSki citalniei tudi Srbov, Hrvatov i. dr, slovanskih uarodov, bilo bi jako zanimivo, da bi «,e igralci naueili koje igre v srbskem jezikn, da se-WB 4a ideja fik-^pljenja z Jagoslavjani popolnoma u- trdi in izbudi zelja prej ko mogofie z njiini so zediniti. Po besedi se je mladina zbrala v dvorani in se sukala z krasoticami, kterih se jo obilno in Jepi venec zbraio, dmgi pa smo se pri dobri kapljici zabavljali in pevski zbor je »;arsikatero lepo zapol. §e le ko se je na vzhodn zarja prikazala in daniea uzevisoko na ncbu bila, zapustiii smo » ^eseljem narodni doni in z'veseljom se bomo spominjait^ ¦•. *-e predstave na novem odni la ,-vrlili igr«i.l«ev. Da jiii bog zivi! fciiurb bi bil pozabil! „Zvez:: brenceei kor z l)a-ritonom soio je Deizinerno dopai. .Ne le, da ima pci splivalo. A gdo bi Sale zbijal, en se domisii bio.;krajno mi-/.erije, v katen zdaj ticiiuo ljubljanski Slwenci! Z ognjem in krvjo bi moral pisnti, ko bi vain • hotel na-risati nt'skonciio deinoralizacijo ljubljatiskdi \eljavnej^ih ali svojo veljavuoit si domiSljujocib narodnja-cov. Glejt« ta mosec so vise volitvo v mebini zbor, a *pot so jib iSloyonci ue Loiuo udelo^iii 1 U'm »'• let prepudcauio preiiuouitiio gozpodurstvo Ijubljanske obcino - roko krizem drze - nasim politidnun nasprothikom. Leni in nemarnj, da- bomo skoraj gnjiti zaceli, izza grina gledamo, kako se nemski jozik po vsoh mostnih ura-ddi, po vsch mastuib solah neutiiailjeno siri, kako ger-iimui/Jicija vse nas> javno ZiVeuje pre5iuj:i tor v Lju* bljani od dno do due globijo iu trducjSo koren'ike zasuja. Moice trpimo, da ii^ia nemskutaiski *mestai ooetje davek za davkom nalag dolgove debijo ter z nasim deuarjoiu gospo ianjo, kakor se jitn ljtibi. Od tistega treuutka, ko se je pred sestimi leti nademu Me-fi3tu na ljubo narodua sirun prvi^ mestnib vo!itev vz-drz.tla, so naSt veliki poittiki narodne mesoano slupa-rili s to'azbo, da so mora v kratkem vladna si stern a premeiiiti, da bodo po torn spet volili. To je sploh karaktenstieuo za nase politike, da vedao pricakujejo spremembo sisteme in da od eamega bodastega cakanja nikob no pndejo do dela ia do akcije. Prisei je Holi-cuwart, sistuina se je proineni'la. i)al A Hohenwart nij imcl aobeuega uzroka korektao voljeuegi mestnega zbora razptistiti nego je — v treh dnek ')ezmana za zupana potrdil! Zdaj je zacel nas Mefisto n»rodno volilce s torn za uos voaiti, da jim jo svetOYu! tako dolgo se most-uih voliter ue udtlezevati, dokler se ves msstni zbor ua enkrat na nuvo ne vo.i in to bi moralo po njegovem trjeuji leta 1674. b»ti. Ne vein, ab je b.lo to trjenje bolje ueumno ali bolje budobno, kajti po nustueia itatutu se mestui zbor v red u em toku stvari ni-koli ves na ct.ktat uc voli, ampak vsako leto samo 10 mestisili o&etov iz »j"gi slopi. Tako je tudi letos. A uamesui da bi vsaj v ttetjem razrmlu, ki je se s«j-danjim guspodarstvoni jako m«za ilovoljcn, svoje k.indi-date v zbor spravjh — agitacijo in volitiiv vsako leto nad.iljf.vali t v treb »li Stireh letib vecino v zboru dobili - se ljubljanski narodni mes&mi tudi letos vobtev no bode udeli-zdi. in z;ikaj »•?? PoslnSajte! Yirantovi ktiiuoristi so pa6 ua velikonocni pon\»-delj<*k sklicab shod ljubljunskdr volilcey, na katerem so direktor Uleiwe.s?-, legisseur Ctsta in Scholz-Pot'tc-mk svojo mo lru»t razkladali, a voliko votdcev se je udeleziio tega shoda? bami bumoristi prnv;j<>, da ne ve<4 nego 28, diugi pa celo trljo, da je moral tisii", ki je 28 nasiel, cetwro ocij , imeti. Bleiweiss sklepa iz tega maiegu udelezcvanja, da tiarodni voiihi ludi letos nete vol.ti v mestoi zbor. A zajee tici xa dru-gim grmom. Na§i narodui meseanje iujso ravno radi-k;dci iu socijalni demokratje, pac pa so toldco pametni ljudje, da se jim studi klecapiazn.i, faiAka, rim ska po-litika, katero gonijo Virautovi hatnor-.st! iu kateri so se zadnje case odauec Bleiweiss e tutti quauti brez-pogojno pridruz h. Tretji razred je n iroden skozi ia skozi ter zeli novih zastopnikov v mestaem /bora, toda naj ge klicejo kb-Cepbizi in molitvarji v voliliie shode^ kakor jim ljubo in drago, takih sh«»c\ovse nas naroden me§can mkoli oo bode d^lezil. Kaj pa liberulni Sloven ci v Ljubljani ? Ce so Virautovi humori8ti generali brez armade (kuharic, na-\ rodnih tercijalk, bratovScme sv. jJozefa in Marijue dru- zbe, se ve, ne rajtam k armidi'Jj so lib^ralni narod-njaki armada broz geueralov. Narodni liberalei nemajo — kedar d.-. Vosnjuka nij v Ljubljani - v svdji sredi uiti enega moza, ki bi iinul tolko sposobnosti' ali do-bre t'He, di bi zrtvoval nekodko casa in'truda tot (»rgt.O>«al narodne volilce. ^alostno, a resDicnol Za--orej .;,< skor.g prav imel tisCi narojni stotuik, ki mi je pred dobrun teduom glede in blizajod© se volitve v mestui zbor'v av.iji krepki vojaski mauiri rekel: „Ko bi jaz ir.ogel m smel. bi polov.co ljubljanskih^ Sloven-oev posirebl, drugo ji.duv.co v praso dejal, ter stoprv u o v e J j u d i u njdi deiati zacei !¦' Nij 6uda, Co pri takih galostuih razmerah politidno in -socyalno zivenje propada in pojema, uem§tvo pa uapreduje na vsej lmiji. Ce pojde tako dalje, bomo blovenatvu v Ljubljani kmalu lehko rekli se Shakespeare jeni : ftGeh' ins Kloster, Ophelia! Geh' schlettnig!* G. mons. Luka je spet v „Damci* nabral 3880 fraukov v zlalu, katere jo po dveh poboznib damah vaMkanskemu muconiku za piruhe poslal ter temu de-narju fie kuibioo kranjskih jabelk priloziL V zad;)ji BDanioi" je natisneno pismo, v katerem omen-jeni dve dami popisujete, kako je pupez ta dar sprejel. „Polozile sve - tako pravite - pred sv. Oceta po-sodico z Va6 narocenih iepih jabelk, in bili so s tern daroai vidoma raxveseijeni. Jo mangier& di queste mele"* so rekli z veliko prijaznostjo. Sro6no drovo, cigar sad bode iiamestuik Kristusov v?ival \* - Kakor vidite, je Sel ima vrli inonsignor mej kupfiijake agente, ker za poSleno kranjsko robo celo pri papogu v'Rimu reklamo dela. Svetujte, svetujte vaSimu monsignorju Globo6niku, da tudi on zx gonske zgodnje firesnje in hrudke kaj stori. Do velike noci Bino imeli prelepo gorko pomla-ducsko vremo; vendar drovjo nij inoglo xeleneti, ker je bilo presubo. Veliko nedeljo pa jo zucfjlo dezevntl in od tega dneva daljo prevladuje juzno, veo ali manje tlezevuo vreme, kar v barona Lichtenfelsa, maajsinapa grofa Leona Thuna; za generalnega govoraika. Grof Leo Thun straSi s tern, da se je pod fraucoskim konventom najvofi na to delalo, da bi se eerkvi odvzele in drzavi dald vse pravice; zatorej nij to priiherno prestolom, katere le vera podpira. Glasovanje o tej postavi JQ proba, Ce je mogofie skrivega pota, ki je revolucya od zgoraj sem, na pravi pot stopiti. Baron Lichtenfels vidi v govora Thuna protest zoper ustevo; a kedor tu sedi in note glaso-vati, prizna ustavo. Nadalje pravi, da Skotje so pozabili na izrek astanovitelja cerkve: »moje kra-Ijestvo nij tega sveta", s cemer je Knstus rekel, da on nyma s posvetnimi recmi nic" opraviti. itnstus je rekel: „pojdite in adite vse narode," awij rekel; „pojdite in dajajte postave.? Nij res, da se noCe sejati nevero; prava cista vera in morala bo iraela zmerom najveci upliv na ljudstva. Ta postava ne sega v notranje zadeve cerkve, ki nij»o dr&vi prav m& mar, Ker je govorniku mej govoroui slabo pn-§lo, (bozja Siba, bo rekel kak fonatik) je biia seja koneanu, V seji 13. t. in. sta govorila so ministra Stremayer in Auersperg, prvi blizu tistu, kar je uie povedal V zbornici nizjth, drugi paje zopet Seboije nedelikatno udrihal po oppoziciji in nekatere go-vornike prav po Suimojstersko osteval, tako da & „Neue freie Presse* mu ne da prav, posebno pa ker je rekel, da vlada nij prikleujena na vlak usta-vuverne stranke. Po teh zadnjih govorih bila je poatava sprejeta v tretjem branji in zdaj trajaspe-cijalna dabata o konfesijonalni postavi. Predno pa se je ta zafiela, so vsi Skofje odsli iz zbornice, ker so menda videli, da nic" ne opravijo. Naj tukaj o-menjamo, da je tudi nas goriski nad§kof, ki sicer sluje kakor moCno vladen, pristopil izjavi in prote-stu skofov zbranih na Dunaji. Skofje si hofiejo, kakor se slisi, na drugi na-tin pomagati; oni namrec" posredujejo, da bi nas* cesar s pape^em napravil nov, sedajnim razmeram nekaj bolje pripravljen konkordat; s tern hocojo pri-pozoati konfesijonalne postave, pa bo menda tezko §lo. Vceraj je drz\ zbor zopet zacel zborovati, pred vsem je zacel pretresovati postavo zarad ponizanja davsfiine pri zdruienju vecih stavbnih druzeb; v gosposki zbornici pa so vceraj volili v delegacije. Prorata skupnega vojnega ministerstva znasa 93,432,973 gld. res velika svota za prav nic" pro-iluktiven namen. „Neue freie Presse* pise, da paiizlavizem je nehaJ, od kar je bil nas" cesar na Raskem; je ven-dar eas, da ustavoverni listi zbrisejo ta strah iz svojili predalov; bomo videli, za koliko casa. Sicer pa so vsi ustavoverni organi zdaj bolje mirni in celo avarl nekateri vladi Mize stojeci svoje verne k Pape2 je sprejel prfjazno avstrijskega poslanika, ki mu je izrocii pismo nasega cesarja. Sploh no-<5ejo v Yatikanu prevee napeto postopati proti Av-striji; morda so nadejajo novega konkordata. T Peterburgu bode izdajal slovanski komitet nov list „Slovanski Obzor", ki bode gojil miselob-c^slovanske toilsome in duievne vzajemnosti, torej zopet panslavizem za „Neue freie Presss4. Na Srbskem so praznovali te dni 50. oblet-nico povzdignjenja Srbije. Srbski kne? potuje v Carigrad, kder bo slovesno sprejet in bode tam r> resena vsaka diferenca mej Porto in Srbijo. Na Spanjskem nij se nic novega odiocilnega; Karlisti in vladni vojaki se le po nalem streljajo; Serrano je odsel v Madrid in oddal povelje cez se-verno armado generalu Concha. povedala udelezitev vsake zabave in po§tene druzbe, to nam nikakor ne gre v glavo. Mmisterstvo bi pa| §e moralo ^ledati na to, da se na§i dJjaki nie na sredojiH solan navadtjo soeijalne omike in da ne pridejo v visoko §oie ali v ziveoje kot okorni in zarobljem gorski si-novi. Obiskovanje poStenih veselic, udelezitev omikamn drustev, bi moralo so priroSevati, In do je ta oblast v rokah na§ih professorjev, mislimo, da jim tega tudi ne bodo zabranjovali. — ' . Prepoved priobcenja dijaSkih prvizvodov pa men menda bolje nato, da bi nasi dijaki ne pisanh vi nem-gke studentovske Jiste, M so res semtertya ne-raoralni, obscenni. Sieer je nalog mladine najpreje se uditi, in §e le potem pisariti, a ne za svjt, ampak-za-ie. Pri priob6enj[ velja posebno wt spise JfyakovJlq-racijev^ izrek r„Ndnum premafur fn annum.'1— (fikrivBi* poiicija) je r tvorek zaprla nekega di-iaka, ki je pa Solo ule na Win obesll. 2ivel je neki prav Memo za denar, katerega je gorska mati svojim sinovom v Gorieo posiala in katerega je on na poa&i vzdignil. (i« m*«*«») se nampiSe, da je bil &. t. m. tam volieu za zupana g. Jakob Obersnel, posestnik in trgovee, iskren domoljub in narodnjak, kakor tudi po-sionjak v vsakemu obziru. Slava obcinskim^ olboni, posebno g. Susi, ki je k tej volilvi moogo prifomogel I (t* Vrsta») nam o znanom ufeitelju Boninu dahaja neizmerno veliko dopisov in pritozek Mi smo o tej okolifcanski posasti v svoje predaie nm tohko sprejeJi, da se nam giyusi o njej se kaj pisariti. Taeiet noa, idem uexcenttes seribere! (Sefci iiciteij) na tukaj§nji reaiki, iz Tirolskega doma in Liubljaneanom dobro znan, je nokemu kmetu v prepiru zaradi cvetie — skoro nos odjedei. Po tern pa recite, da sami Krivosianei Ijudi zro. tmr*in» *i«»c2n«tv«».) V mkl vasi pri Budini-Pe^ti je zivel mkkar M»d», ki se )t pad «ekoiiko6a-ion) v drugi6 ozenil. Tod« ia poroka nij bila sre^na. 2ena sa uze bolje i>riietuega moza mj mogia navaditij zato mu je malo uieseeev po poroki ubezala. Moza je to Btrasno bolelo. Puprej vedno trezen in postea, gre tisti dan, ko mu je Sena nsla, "" vefier v kr^mo ter se kolikor more upijani. Damov priSedsi zaZge Wei, hiso in vse drugo poslopje, p> i«$a» zakolje vse tri otroke, koudno pa se sebi trebuli piereze. Sosedje priteko gusit, pokheejo brz zdravuika, kateri uesrc 6-nemu cloveku rano zaSije, ter izledej'j trupla zakJauib m nidi uie v»eh opalemh otrok izpod zanjavice. Pred sodaikom je Mrda obstal, da je stn&u zio^m iznkd zaradi tega, ker ga je Zena zapustila. Zdaj je v bo«-nisiiici, a te2ko da* bi ozdravtl. (4- Wlljem pi. Haulbttcli,) V MonakovtiB je umrl 7. t. m. uajvucji silkar sedanjega casu, V'ljeiu pi. Kaut-baca. Kojeu je bil I 1805. Kolera, ki v Monakoveiu u/.e vee mesecev razsajs, tudi njemu n»j prizauesia. Mhj iijegoviuii slikami je ena novejsih in najimeiut-nejsdi y.Peter Arbuez14, ki piedntavlji krvolociiega veli. kega in'kvizitorja, ku ves sJep m star, prip^Jjan in dr-zan po drugib, s peklensko-jezuvitovskiai obrazom s palico zaznamuje, kako naj se po vrsti zgo oni ubogi mueeniki, kt si jih je izbraia za krvavo zrtev oua eer-kev, ki se je ?edno v krvi kopala, u bi se §«?, ko bi se mogla. Niti prosnje nedolznih otiok za svoje stai So, niti staisev za Ijubljotie otroke ne zumore omebeati divjega srca ouemu „Petru Airbue^uuf kateiega je naS nezmotni „svefciu oee Pij IX. inej sveunke svoje cerkve postavil. Omeniti j« pn tem vreduo, da iso jezu-viti Kaulbacbu, ko je izpostavil ouieajeuo podobo, po-uujali straSue svote, da bi jo unteil; a vciski mojster nij bil tako denarja htepen, kakor svett kupei, ter jih je odvru.L — V Kaulbachu izgubi uineteljuost svojega ljubljenca, in to izgubo obzaluje ves oin.kant svet, in le om ne, ki nad velikim mojstrom zopet vidijo oni nbozj[i prst," ki jim ueljube ljudi se sveta spravija. Razne vesti. (SEaain&u-o.) Vceraj je ijnelo nase staresmstvo zadnjo sejo pred volitvami, katere zacnejo 30 t. m. Dr. Boljak interpelluje zupana, zakaj nij sel k proeesiji veliko saboto. Perinello odgovori, da si to ne zraatra za nobeno dolznost, ker bi po tem moral hoditi k eerkve-nira obredom zidov in protestantov gori^kih; na kar mu replicira Doljak, da Ijudstvo mrmra in mu duplieira Perinello da bi bilo treba sklicatijljudstvo k obgnemu glasova-nji (plebiseito), ce bi se hotelo zvedeti, ce v resniei vse \judstvo mrmra in ne samo Doljak in njegovi. Karak-teristieno tudi to za na§o Gorico. — (««lim dijnkom) je bil za velikonodne piruhe od ministerstva do§el menda uze star ukaz, a sedaf §e po-ostren, da se se ne smejo deleiiti nobenega drustva, in da ne smejo svojih dusnih proizvodov brez profes3orjev dovoljenja priobcevati. Kar se tice prvega, ne razame-mo ali se ne smejo kotjdrugtveniki nikamer vpisati, ali se sploh ne smejo udeizevati nobenega prodavanja ali dm-stvenih plesov. Da se kot druStveniki nikamer ne pri-druzijo, za to smo tudi mi; da bi se pa dijakom pre- ^SeLi||ttnje mrllcev) zanima v novejseui casu vse kroge. Ne preteee skoraj dan, da bi ne brali kakega sestavka o „seiiganji mrhdev*, m pripadnikov te ideje je daa. «a dan vec. Za sezigauje se bodo uapsavile nalasdza to peci, 'V katerib bo truplo koacem ene ure le se pescica pepela. Na Dunaji in v Gradei kakor tudi po dvugiti veejih mestih se suujejo druitva, ki imajo nalogo, l.udstvo oproscevati od predsod^ov, katere ima o strasnosti sezigauja. Oddab se je mi magistrate tudi uzo vec peiietj, naj dovolijo fukulte-tivno uvedeuje sez gaoja trupel. — Za priprostega clo-veka je misei stra§ua, da bi videl goreti avojo drage. A pom-slii naj bi, Kaj se z njihovimi dragimi zdaj godi! Obiloa plaea jim mora kuptt: pio.torcek »miru* smej gnilimi trupli. Toda je-Ii ta kraj re.s kraj poeitka ? Nikakor ne! Kudar pride grobekopu tia misel, da se smo truplo prekopati, tak«at pride z lopato, pa raz-mece kosti umrlib drag.h po pokopidiSci, Ijudje pa hodijo po njih in j.b brsajo. To je inir I Tako se podiva na drago kupljenem pro^toru I Klerikalci zoper to „novo i/.nnsljeno bitzboZnost4 se ye da ropobyo, akoravuo j'5 bilo ut-kdaj se/.igunje nirliOev uavadno, lie samo pri Grkiii iu Bimljanib, nego tudi pri Judih, ka- kor se na vec" krajih Lita v svetem pismu. Pa saj se ve, zakaj so dubovniki proti terau. Iz taistega razloga, kakor pioti civilnemu zakonu:— zaradi stole I k. (asukaj v«ra peSa.) V neki vast na Notranjskem je ufiitelj orgaaistovsko sluzbo popus.til, kor se nij mo-gel z va.^caui za placo pogoditi. Druga leta so bile v oodajSoi cerkvi vehki teden molitve,* kakor so drugol ? navadi. A letos kaplan videc, da mj ufiitelj nij TeC dulzaa v cerkvi pomagati, kar moni nid tebi ni6 te molitve opusti, misled si: demu se bom se jaz na-penjal, saj je bolje doma pri kczarcu dobrega vipavca sedeti. Zopet nov dokaz, »zakaj vera pesa". (¦* odborn_«,Jut, JbnietU«keB» dru8tv».) J^etos se bodo zopet delila d trila izvrstmm zivinorejcem. Sti-pendije po 100 gl. aa svilorejski Soli so dobili 3 mla-denici, mej njimi en Slovenec, Anton Jakoneid iz Sv. JLovrenca pn Biljani. Tudi se je sklenilo, da niOrajo vsi dij iki kmetijsko Sole obbkovati svilorejski poJuk na c. kr. svilorejskem poskuSevaiisd-i in da bo za nje pladalo dottdno solnino kmetysko druStvo. OJobnlo 8e je porodilo, katiro se pollje c. k. km. ministerstvu. Prav taki se je sklenilo o Igovarjati na pismo, v katerem popniuje vis. miniater^tvo, ali bi ue bila denarua in castna darila potrebna za pospesevanje gospodarStva tudi v nasi dezeli, to je da bi se dala darila onim gospodarjem, ki so odlicni. Odbor nasvetujodve vrsti dani. a. tMStna darila s przimajevalnim Jistom io velikiroi dastnimi svetinjaini za velike gospod^rje, ki se odlika-jiyo z lepo uredjenim | ospodarstvom in b. darda v denarjih namenjena posebno za male po-sestnike ali kmete, ki so vzgledni gospodarji. Odbor skieno podariti vseh 4l)0O gld. za nakup plemeuite divine dezelni kmetijski Soli. (%«ltke vr*;dao*ti s» «o«»od»vJe) Ljo znajdba nove maiine* za mlatev, katero gonita % Cloveka iu nekda v cm uri toiiko i\%% zmlati, kakor 3 miatic'i ves dan. Baznovrotna 2ita nekda tako omlati, da nobeno zrno ne oskino v klasji in tudi strto ne. Stanejo po f. 135. franko v Trstu, Na fteniikem so te madioe po tisodth ra/.sirJRno in se nnjboijse dobo pri firmi Pb. Maylartb et Comp., Frankfurt a. MM kder se lehko direktuo narocHJo. (¦* Toimiutk) ge nam poro^a, da podpisujejo on-dotni volilci lepo kaligratirano adresno g. grofu Prancu Ooroniniju, katero mu te dni posljejo ua Dunty. — Enako porocilo »mo dobili tudi iz Suzane. Te adiesso menda le bolje na to uierijo, da m ministerstva |de* monstrativno dokuze, da uarod na Gonikem r resuici zeli narodaih sol. (jMvuit at»n*Mia)% Slavno druitVG wNarodna Sola-v Ljubljani mi je podalo razven razaovrstnega Solskega blaga ivetere slovenske, jako poductie knjige^ stejem si v dolznost, temu prekoristnemu narodnemu zavodu naj toplejo zaUvalo izr«C*i. VBajhenbu%u 12. aprila 1874. ^^^^^ V, Jare, u^itelj. Slavni odbor citalnice rojanske blagovohi je nam posluti 100 gold, kot dohodek nbes<»de/ napravijene v nedeljo 25. marcija t. J. v tamostiji ditaluici na konst nasemu „narodnemu dainu". Citalnica rojauska je a tem stopiiavkolo ustanovuikov novomeskeganerodnega doma. Podpisaui odbor torej v imenu citalnice in „narod-nega doma-1 izreka uajiskrenejo zahvalo alavnemu na-rodueiuu drustvu v Itojanu za znamemtt dar od 100 gold, kakor tudi vsem tistim, ki so pri onvjojent be-sedi dejausko alt inace sodeiovali, Druga nasa narodna drustva pa naj posnemajo vzgled vrle svoje sestre rojatiske, tec naj pomagajo nam ua eoaki naCiu, da dem brze dogotovimo teiavui nalog zidatija anaroduega doma4. Novomesto 11. aprila 1874. Odbor ditalnke oovoineSke. kot stavbni odbor __________________wnarodnega dcma". IISTN1CA UREDNUSTVA. 6. dop. iz Ljubljane. Nam bode Iju^o, ce pisete proti & nemu dopisu. D. Vara poslje te dni podobo. G. Fr, Z Prihodpjfo Podpisana tovamica ima na prodaj mali koks z Bogheadskega premoga, ki je posebno za kovaife i Mu6avni5arje pri-praven, ker nadomebti popolnoina uavadno lesovo oglje. 1 cent takega koksa stane le 40 sold., izbrani koks pa 60 soldov. tovarnica. Izdavatelj in odgovorai nrednik: TIKTOB DOLENEC. — Tiskar: PATERNOLLI v GorieL