J_a/ vse pišejo o učitelf&tvu, šoll, prosvežl ln JUV —1 Pedagoška centrala v Mariboru je imela 23. maja svoj 16. občni zbor. Delo v preteklem letu je bilo plodovito. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno dosedanji odbor: dr. Silih (preds.), dr. Poljanec (podpr.), Kopriva (tajnik), Rode (blag.), Haberman (knjižničar). —1 Laško. Občinske zadeve. ... Učitelja M. Jeršeta so spravili iz njegovega stanovanja v občinski hiši. To stanovanje bodo šelc oddali ali pa ga bodo morda uporabili za šolske razrede. Na šolskem in občinskem vrtu gospodari sedaj neki Kolšek iz okolice, ki ugaja našim gospodom. (»Nova doba«, 21. V.) —1 Ob upokojitvi zaslužnega vzgojitelja Henrika Schella prinaša »Mariborski večcrnik« od 22. V. daljši članek. Schell, ki jc bil zaradi svojih zaslug kot vzgojitelj in nncionalen in kulturen delavec odlikovan z redom sv. Save V. stopnje in z redom Jugoslovcnske krone, je prejel te dni dekret o upokojitvi, potem ko je prehodil vse stopnje slovenskega učitelja, od pomožnega učitelja do šolskcga upravitelja. nadzornika in oblastnega šol. nadzornika. Tik pred upokojitvijo je moral nastopiti znova svojo kariero kot »navaden« ueitelj. —1 Dva, ki sta šla v pokoj. Pod tem na- slovom priobčuje »Jutro« od 21. V. daljši članek o upokojitvi tov. Schella Henrika in Mravljak Amalije. O Schellu pravi med drugim, da je prebrodil svoje stopnje slovenskega učitelja. Vzgajal je mladino 38 let. — Odločen in neomahljiv je bil vselej, predvsem pa v borbi za učiteljske pravice, za katere se je boril ves čas službovanja v konjiškem srezu kot predsednik tamošnjega okrajnega učiteljskega društva. Članstvo je znalo ceniti njegove zasluge in je svojega borbenega tovariša izvolilo že leta 1924. za častnega člana. — O Mravljakovi piše, da je služila 36 let v istem kraju, to je v Zrečah. —1 Glede na to ali je pravilno »ljudske« ali »narodne« šole je nastala med naprednim in katoliškim časopisjem pnlemika. »Slovenski narod« od 22. V. se dela norca iz te pole- mike pod rubriko »Izpod sita« in pravi kako si je znal neki šolski upravitelj v tej zmedi pomagati. Odbil je polovico napisne table, tako da je ostal samo napis šola. —1 Načrt novega šolskega poslopja v Kranju prinaša »Gorenjec« od 21. V. —1 Revizija nemških in francoskih knjig. Pred 2 letoma so se sestali predstavniki nemških in francoskih profesorjev zgodovine, in so se sporazumeli, da vncsejo popravke v zgodovinskc šolske knjige, kjer je nevarnost, da skalijo razpoloženje za dobre odnošaje med 'obema narodoma. Točke sporazuma so objavljene šele sedaj. (»Jutro«, 23. V.) —1 Na okrožnico bar.ske uprave glede uvedbe novega pravopisa po šolah, dostavlja »Jutro« od 23. V.: Morda čakajo v kopitarjevi ulici na izid diskusije, ki se, kakor čujemo, razvijajo o tem kdo je upravičen izdajati pedagoško didaktične predpise in izdelovati učne načrte in programe za naše šolstvo. Ministrstvo prosvete reklamira to pravico izključno zase, in sicer na podlagi uredbe z dne 26. VII. 1929., ki ima zakonsko moč. —1 Poziv »Straže v viharju« slovenski raladini. ... Ustvari s krepko krščansko in slovensko samozavestjo na vseh naših srednjih šolah ono svojstveno slovensko ozračje, ki ne bo trpelo nobenih odpadnikov: ne plehih ter surovih jugo-edinstvašev ne prihuljenih in moralno skvarjenih komunistov. Slovenskc šole morajo živeti slovensko življenje, morajo biti kos slovenskega sveta! (»Straža v viharju«, 20. V.) —1 Vlak zavozil v dijaški izletniški avto- bus v Lepoglavi pri Varaždinu. 2 mrtva, 8 težko ranjenih, 20 lahkoranjenih. (Dnevniki od 24. V.) —1 Plin je eksplodiral 24. t. m. v stanovanju tovarišice Albine Travnove v Ljubljani. Kksplozija je bila tako močna, da je porušila 3 stene in uničila skoro vse pohištvo. Tovarišica Travnova ima hude opekline skoro po vsem tclesu, vendar upamo, da kmalu ozdravi. (Po dnevnikih od 25. V.)