187
Deželni zbori.
Deželni zbor v Ljubljani.
V 20. seji (14. aprila) je prišlo na vrsto poročilo, kako bi se užitek dobival od tistega zaloga, kar ga ostane denarnici zemljišne odveze in kako naj se ravna s takimi obligacijami zemljiške odveze, ki so bile po borzni ceni izkupljene. Poročevalec dr. Zupan je rekel, da finančni odsek svetuje, naj bi se to storilo s tem, a) da bi se po borzni ceni kupovale najprvo obligacije kranjske, in kadar bi se te več ne mogle s pridom kupovati, naj bi se kupovale obligacije druzih nemško-slovanskih dežel; b) izplačane obligacije kranjske zemljišne odveze naj bi se mu za zdaj ne uničile, ampak hranile kakor istina (kapital); c) obligacije, ktere so se do zdaj izplačale, naj sicer ostanejo uničene in iz kreditnih bukev izbrisane, toda od 1865. leta naj se zopet de no med tiste, ki imajo pri srečkanji (losanji) hoditi na vrsto; č) s zneski, kolikor jih po srečkanji pride na take obligacije, naj se tako ravnd, kakor se ima ravnati z drugimi založnimi prebitki (ostanki); d) deželnemu odboru naj se naroči, da vse to dovrši. — Vladni zastopnik dr. Schoppl je govoril zoper drugi nasvet, in svetoval: ,,obligacije kranjske zemljiške osvoboditve, kolikor se jih izplača, naj bi se uničile, pa vendar naj bi se vdeleževale srečkanja, ki pride vsacega pol leta na vrsto." Njegov nasvet je najprvo podpiral poslanec baron Apfaltern, ker, kakor je potlej sam povedal, nasveta ni prav razumel; zoper nasvet vladnega zastopnika so govorili poslanci pl. dr. Wurzbach, Krommer in dr. Zupan, in posebno so odbijali njegovo trditev, da bi se namreč od shranjenih obligacij moral plačevati pridobitni davek (einkommensteuer). Potem je baron Apfaltern s pL dr. Wurzbachom le toliko prenaredil odsekov nasvet, da bi bil razumljivejši in sicer tako-le: „obliga-cije, ktere se imajo prihodnjič izplačati, naj se za zdaj ne uničijo, ampak ž njimi naj se ravna, kakor z denarnično lastnino.u Poročevalec dr. Zupan se temu popravku ni upiral, ker so le besede drugačne, a stvar je ostala, kakor je bila. Zbornica ga je potrdila, kakor tudi vse druge nasvete finančnega odsekac — Na to je prišel v sejo cesarski namestnik Nj. eksce-lencija baron Schloissnigg, in odgovoril vprašanju, ktero je bil 18. dan marca podal v svojem in v imenu mnogo druzih poslancev g. grof Anton Auersperg. Cesarski namestnik je najprvo po hitropisnih poročilih dokazoval, da je vladni zastopnik vselej odsvetoval tiste paragrafe, zarad kterih sklepi deželnega zbora niso dobili najviše potrditve, in sicer zato ne, ker v jako važnih rečeh zbornica vladnega zastopnika ni hotela poslušati, in rekel je , da torej ne misli nič storiti, da bi se te reči predrugačile, pa da zbornica tudi ni prav razumela, kaj so cesarskega namestnika dolžnosti do ministerstva in kaj do deželnega zbora, a cesarskemu namestništvu da so te dolžnosti popolnoma jasne. — Potem pride na vrsto poročilo o nekterih naredbah v mestni bolnic L Deželni odbor je po poročevalcu dr. Zupanu svetoval, naj slavna zbornica sklene, da se potrdijo te-le naredbe:
1)  stranske  stopnice  za 1033 gold. 80 kr. stroškov;
2)  še en vodnjak za 803 gld. 13 kr. stroškov; 3) peč-niča (brennkammer) za 250 gold. stroškov; 4) sušil-niča za 480 gld. stroškov; 5) kopališče za 600 gld. stroškov, in sicer da se mora vse to pripraviti po narejenem črteži in prevdarku, deželni odbor pa naj zbor-
niči položi natanjčni račun z dotičnimi spričevali, da je resničen, kadar bode vse to dovršeno. Zoper te nasvete je zopet poslanec Bro lic h govoril, al zopet brez vspeha ; zbornica je odobrila vse predloge. — Potem je poročal prošnji odsek, in sicer, da je senožeška občina prosila, naj bi se okrajni denarnici dalo 2000 gold. iz deželnega zaklada, in da bi uremska cesta bila po sedaj deželna cesta. Teh 2000 gold. zbornica ni dovolila, in zarad ceste je naročila deželnemu odboru, naj ta reč pride na vrsto, kadar bode v zbornici govorjenje o novem cestnem zakonu. Prošnja fužinarjev in mnozih obrtnikov kranjske dežele zarad čolne in trgovinske zveze našega cesarstva s prusko državo se je odgovorilo, da se deželnemu odboru naroča, naj državne vlade prosi, da ne bi te zveze sklepala, predno se presodijo trgovinskih zbornic misli o črteži čolne tarife, danem 18. novembra 1863. leta, in predno pove državni zbor, kaj se njemu zdi o tem trgovinsko-političnem vprašanji. — Naposled je še g. Krommer poročal o nasvetu poslanca Guttmana, da bi se namreč osnovala deželna zavarovalnica zoper ogenj rekoč, da ni gotovih dokazov, da bi ta naprava bila zares potrebna, in da tudi tej reči ni še dovolj gradiva za posvetovanje in sklepovanje v letošnjem zboru. Poslanec Zagorec (slovenski) opomni, naj bi se ta reč vsaj drugo leto v zbornici pretresala, in do tačas naj se tudi dobe pravila enacih naprav iz druzih dežel.
188