Pomagajte vendar kmetoin! Govor posl. Robiča v državnem zboru dne 10. marcija 1896)(Konec.) Ge bodo torej v deželah in okrajib, kjer so svoj čas pravično eenili zeniljiski davek, morali plačevali osebno dohodarino tudi posestniki, ki ne plačujejo 100 gld. zemljiškega davka, kaj se bode zgodilo v deželah in okrajih, kjer so jim jako krivieno uravnali zemljiški davek ? Tako je na Štajarskem v mariborskem okraju 512 zemljiških posestnikov, ki plačujejo 50 do 100 gld. zemljiškega davka, dalje 152, ki plačujejo 100 do 200, in 50, ki plačujejo nad 200 gld. zemljiškega davka. • Torej bi nad 200 posestnikov zadela tudi osebna dohodarina. Pri razpravi o davčni preosnovi so tolažili kmečke zastopnike z revizijo zemljiško-davčnega katastra; 15 mesecev se je vršilo posvetovanje, in kak je uspeh ? Zemljiški davek naj se zniža za 1 7^ milijona. Sedanji finančni minister .celo meni, da bi zadoščal le eden milijon. Gosp. finančni minister naj bi ostalega pol miljona naklonil Štajarski, kajti tu so čisti dohodek pri zadnji uravnavi od 7,653.919 gld. zvišali na 10,704.901 gld. Tu bode gospdft minister mogel pravično razdeliti onega pol railijona, Gosp. poljedelskega rainistra pa še posebno o zarjamo na vinorodne kraje. Vinoreja že od nekdaj daje gotovih prihodkov, to kažejo Grška, Italija itd. Pnnas pa je prišla še trtna uš in znana vinska klavzull. Pa tudi ondi, kjer še ni trtne uši, opazujejo, da je zemlja popolnem opešala. Uzrok je ta, ker na enem jh istem mestu raste že stoletja le trta. Najmarljivejši vinorejci danes ne morejo toliko pridelati, ko pred 30 ali 20 leti. Pričakujemo od gosp. poljedelskega ministra, da bode tej vrsti poliedelstva obračal posebno pozornost, da še bolj ne zaostanemo v tej kulturi nasproti Ogerski, za katero smo že daleč zaostali. H koncu omenjam, da je že to nekak napredek, ker krogi, ki so še pred kratkim časom pritožbe o propadanju poljedelstva imenovah prazne besede, danes priznavajo resničnost teh tožba. Toda s tem nam ni pomagano. Vse, kar hoče vlada storiti, je, da namerava ves zemljiški davek znižati za 17a milijona. To bodi vsa pomoč poljedelstvu ? Domovinska postava ostane, istotako pristojbinska postava; druge postave, ki potrebujejo premembe, ne pridejo na vrsto, niti vprašanje o živinski soli se ne reši. Jaz seveda ne trdim, da bodo vsi ti mali pripomočki rešili kmečki stan. Gosp. fmančni minister trdi pravo, da treba v korist poljedelcev kaj več storiti. To je istina. Pa predno država prične večja dela v tem smislu, naj poskusi vsaj s temi malimi pripomočki podpirati kmeta. Vsaj domovinska, pristojbinska in druge manjše postave naj se rešijo, dalje vpraSanje o živinski soli in razkosavanju zemliišč. A ne gre in ne gre! Potrebne bi bile kmečke zadruge, toda sedanji minister gotovo ne bode imel večje sreče s svojim načrtom, kakor njegov prednik s prlsilnimi zadrugami in rentnimi domovi. H koncu pripomnim: dolžnost države je, da pomaga najbolj prizadetemu stanu. Da kmečki stan ni še popolnem propadel, zahvaliti se mora svoji žilavosti, delavnosti, ljubezni do rodne zemlje svoje. Država pa mu ne sme delati praznih obljub, kajti ravno kmečki stan rad veruje obljubam. On upa od setve do žetve, če tudi se tolikrat vara. Država naj mu tudi odkaže, da mu hoče podati pripomočke in pota, po katerih se more rešili. Naj se to zgodi, dokler ni prepozno.