Kdor ume, njemu dve
(Serbska narodna pripovedka šaljiva.)
Bil je strijc in sinovec. Reče sinovec strijcu: ,,hajdi strijc, da ideva po svetu." Strijc pristane ter odideta. Idde potem doideta človeka, vodečega dvoje ovac na ozlici.*) Tedaj reče sinovec strijcu: ,,hajdi da ukradeva to dvoje ovac." A strijc mu odgovori: ,,kako hočeva ukrasti, kadar jivodina ozlici?" A on mu reče: ,,lehko ukradeva; naj ukradem jaz." Ondaj odide poberzo naprej ter izuje jeden čržvelj in ga verže na pot, kodar pojde <5n z ovcama, ter se skrije kraj pota. Kadar pride <5n, ki je gnal dvoje ovac, vzdigne črevelj a zopet ga odverže, govoržč: ,,kaj mi hoče saino jeden?" Slišavši to sinovec poteče zopet naprej in še drugi crevelj izuje ter verže na pot in se zopet skrije. Kadar <5n z ov-cama zopet vidi še drugi črčvelj, ondaj mu je žal, ka pervega nij vzel, ter pri-veže svojih dvoje ovac kraj pota za drevo in se poverne po črevelj, da bi oba sestavil. V tem se priplazi sinovec, odreši obe ovci ia odvede strijcu. Posled tega ideta dalje strijc in siaovec po svetu. Id<5č tako vidita človeka orj<5čega njivo z dvema voloma. Tedaj reče sinovec strijcu: ,,hajdi da mu ukradeva jednega vola od orala!" A strijc mu odgovori: ,,kako hočeva ukrasti vola izpred človeka?" A <5n reče: lehko ukradeva. Nu, pojdi na 6n kamen, s6di ia vfči neprestano: ,,čudim se," ter kadar pride k tebi vprašat, Čemu se čudiš, a ti mu reci, da se čudiš njemu, ka orje na jednem volu." Strijc poslusa sinovca, odide in sede na kamen ter ga stane kričanje: ,,čudim se! čudim se!" Kadar se je uže zdelo zadosti dneinu človeku, ki je oral, poslušajoč ga, ustavi voli, o-dide in vprasa: ,,čemu se čudiš, bes te opali!" A oa mu s kamena odgo-vori: ,,čudim se tebi, ka orješ z jednim volom." A orač mu odgovori: ,,ne orjem z jednim, nego z dvema."   Tedaj se berže bolje poverne k oralu,
*) Ozlica je štrik (Strick.)
— 141 —
da vidi, ali sta mu oba vola. Kadar tamt a sinovec se je uže bil priplazil in ukral vola od orala. Tako strijc in sinovec odženeta vola in dvoje ova"c. Idi5čod tod prideta do pečine. Ondu staneta in zakoljeta ovco, odereta jo na meh in izpečeta. A kadar je bila pečena, strijc reče sinovcu: ,,pojdiva jest." A sinovecmu od-govori: ,,pojdeva, strijc, kadar se malo ohladf; nego najpervo hajdi da se stra-šiva, ter kateri koga preplaši, ta da pervi zacne jesfci." Strijc pristane na to, izide pred pečino ter jame strašiti: ,,bav! bav! bav!" A sinovec mu odgovorf iz pečine: ,,ne bojim ti se jaz bavkanja; ti si, strijc!" Tedaj pride strijcvpe-čino a sinovec izide ven ter vzame kožo zaklane ovce ia jo napihni ter udrl po njej s palico in viči: ,joj za Boga, nijsem jaz! — Strijc je." Strijc v pečini, ka-dar to začuje, prepade se, misleč, da je prišel mož, kateremu sta dvoje ova"c ukrala, ter na drugo stran zbeži domov brez nie, in tako sinovcu ostane vse. — Kdor ume, njemu dve.