— 110 — Zedinjenje krajnske, goriške in istrijanske dežele v eno kronino deželo. Po novi avstrijanski vladi — vstavi ali konsti-tucii— se bojo vstanovile tudi nove dežele avstrijan-ske cesarske krone, ki se zato kronine dežele imenujejo. Nektere dežele bojo ostale, kakor so dosihmal bile; druge pa se bojo iz noviga sostavile. Veliko glasov iz slovenskih dežel se je sicer slišalo, ki so iskreno želeli, de bi se slovenski narod štajarske, koroške, krajnske, goriške in istrijanske v eno telo, v eno kronino deželo združil; ker pa so Slovenci na Štajarskim in Koroškim obstojni del štajarski-ga in koroškiga vojvodstva, so ostali kakor so dosihmal bili nerazcepljeni v svojih vojvodstvih in v svojih kroninih deželah; prebiva vci krajnske, goriške in istrijanske dežele pa imamo, kakor nam deželna osnova, od ministerstva tudi v Ljubljano v prevdark poslana, pove, v eno kronino dežele zediujeni biti, kar bo gotovo vsim previdnim in rodoljubim SI ovenča m nove trijedne kronine dežele prav po volji. De L aha m teh dežela to zedinjenje ni všeč in de so clo poslance k Cesarju na Dunaj poslali, to zedinjenje razdreti, nas žali, zakaj v tem edinstvu nobeno ljudstvo ne bo svojih narodskih pravic zgubilo, tedaj tudi Lahi ne svojih; Slovencam istrijanske in goriške dežele pa se bojo na vsako vižo njih narodske pravice veliko bolje obvarovale in lože spolnovale, ako so s slovenskim narodam na Krajnskim v družbi. Kakor pa v ti družbi Krajnc ne bo podložnik svojih sosedov, tako tudi Istrijanci in Goričani ne bojo v nobeni reci podložniki Krajncov, — vsi bomo samostojni v svoji deželi, in le v prijazni bratovski zavezi pod enim deželnim poglavarjem v enim deželnim zboru veni precej mogočni kronini deželi. Nadjamo se, de se bojo naši bratje po rodu na Istrijanskim in Goriškim ravno tako stično za zavezo z nami potegnili, kakor smo se mi za-njo potegnili v zboru, ki ga je naš deželni poglavar unidan skup poklical, de bi se od ministerstva poslana osnova ilirske kronine dežele, kteraima krajnsko, istrijansko in goriško deželo zGradiško vred obseči, prevda-rila in presodila. Gospodu vitezu Mirosla vuKreucbergu, c. k. — 111 — deželnima pogla varstva svetovavcu v Ljubljani, je bila perva beseda (referat) v ti reči od poglavarja izročena, in z veseljem jo rečemo, de je prav krepko podpiral zedinjenje imenovanih dežela. Na prošnjo, de bi nam pripustil svoj rokopis v slovenskim jeziku v Novicah na znanje dati, ga nam je prijazno podal, — berite ga, rodoljubi tudi po Istri janskim in Goriškim! takole se glasi nekoliko okrajšan: ^Sedanji okrogi Primorskiga, ki imajo svoje kre-sije v Pazni in Gorici, in od kterih je tukaj govorjenje, ne obstoje edino samo iz krajev mejne grofnije Istrijanske in poknežene grofnije Goriške; zakaj A) V Istrii: Pazniška kresija (Mitterburg, Pisino) obstoji 1) iz nekterih obstojnih krajev kraj n s ki ga v o j vodstva; namreč celi sedanji kanton Novigraški (Ca-stelnuovo) , in tisti kos sedanjiga Kopriškiga kantona, iz k te riga sta nekdanja kantona Funfenb erg in S. Servola obstala, gresta h krajnski deželi; 2) iz staroavstrijanske Istrije, kteri so prav za prav ime mejne grofnije Istrijanske dali in ktera je bila krajnski deželi že v letu 1374 vdružena in je tudi do leta 1809 vdružena ostala in tako še zdej v krajnskih gosposkih bukvah (JLandtafel") zapisana stoji; sedaj obseže ta Istrija kantone Belaj, Volosko in Pazin. 3} iz nekdanje Beneške Istrije, ki je pod avstrijansko cesarstvo še le po razrušeni Beneški republiki v letu 1797 prišla, čeravno so se nadvojvodi avstrijanski, ki so bili ob enim tudi vojvodi Krajnski, že davno popred mejne grofe Istrijanske pisali; ta nekdanja Beneška Istrija obstoji iz eniga kosa sedanjiga kantona Kopriškiga, po tem iz kantonov Pirano, Buj e, Montona, Pinguenti, Parenzo, Rovigno, Di-gnano, Pola in Albona; — in 4) iz kvarnerskih otokov, ki sedaj iz 3 kantonov obstoje: Kerškiga (Veglia), Kreski ga (Cherso) in Losinjski ga (Lus-sin), ki po zgodovini in zemljopisu nikdar niso bili Istrii prišteti. B) Na Goriški m : Goriška kresija obstoji 1) tudi iz nekterih krajev vojvodstva Krajnskiga, namreč celi nekdanji Tibajnski kanton gre krajnskimu vojvod-stvu; iz nekdanje Beneške okolice Monfalkone, ktera je še le po miru, ki je bil v Fontaineblau 10. kozoperska 1807 z Napoleona m, tadanjim Laškim kraljem, sklenjen, k Gorici prišla; takrat so to majhno okolico Gorici pridružili, veliko veči Goriško okolico na desnim bregu Soče so pa Laškimu kraljestvu pridjaii, ki je pa v letu 1814 pri novi vredbi od cesarja Franca zopet pridobljenih ilirskih dežela od on-dot zopet odpadla; 3) iz okolice nekterih nekdanjih Beneških omejiš (Enclaven} , ki so bile Primorju še le v letu 1814 pridjane , in 4) iz lastovitne okolice nekdanje grofnijeGoriške in Gradiške takraj in unikraj Soče, tode brez Raz d er t i ga in Vbel-skiga, ki sta Senožeškimu kantonu pridjana, brez Št. Vida, ki je Ipavskimu kantonu pridjan, in brez tistih nekdanjih Goriških omejiš , ki so v letu 1814 pri Be-neškimu deželnimu poglavarstvu ostale. (Konec sledi.) - 116 - Zedinjenje krajnske, goriške in istrijanske dežele v eno kronino deželo. (Konec.) „Iz tega, se očitno vidi, de več krajev, ki se zdej k Is tri i in Goriški grofnii štejejo, je prav za prav krajnskih, namreč vsi pod A. 1 in 2, in pod B. 1. zaznamovani. Ker pa ima vsak narod sveto pravico , terjati de se njegovi deželi da, kar ji gre, tedej zamore tudi krajnska dežela terjati, de se ji nazaj da, kar je nekdaj njeniga bilo, — de se overženi stari deželni mejniki zopet postavijo , in de zgodovina starih časov se nepretergana sklene s zgodovino današnjiga Časa. Krajnska dežela se je tudi vedno potegovala — de bi se ji nazaj dalo , kar ji gre, in se poslednjič v letu 1SS8 so se deželni stanovi zato oglasili, ko so za določbo meja med krajnsko deželo in med hro vaško, potem Reško krajno, ki je bila takrat Ogerskimu kraljestvu prišteta, komisije postavljene bile; ravno tako so se tudi stanovski poslanci tudi za mejo krajnske deželevv Pazniški kresii krepko potegnili. Ce bi se tedej tistim volja dopolnila , ki želijo de bi Istrija in Goriška dežela samostalna kronina dežela bila, bi se, brez de bi se stare pravice krajnske dežele ne žalile, zamoglo to le s tistimi deli imenovanih dveh dežela zgoditi, do kterih krajnska dežela nima pravice, namreč: 1) z nekdanjo Beneško Istri j o, to je s primorskim robam od Mil do Fi-anone, in s karnarskimi otoki; 2) le z lasto-vitno okolico Goriške in Gradiškanske grofnije, in z nekterimi nekdanjimi Beneškimi kraji. Vsi drugi kraji so obstojni deli krajnskiga vojvodstva. Kar nekdanjo Beneško Istrijo zadene, že en sam pogled na zemljopisno karto ali deželobraz pokaže, de bi bilo zavoljo mnogoverstnih dobičkov prav, ako nekdanja Beneška Istrija zedinjena ostane s celo Istrijo in tedej tudi s krajnsko deželo. Ze narodovnost (Nationalitaf) to edinstvo terja, zakaj gotova resnica je, in diecezanskiimenivnik to spričuje, de tudi v nekdanji Beneški Istrii, razun nekterih večih mest, Slovani prebivajo, med kterimi se bolj omikani tudilaškiga jezika naučijo. Bolj izvirna laška narodovnost kraljuje le v večih mestih in tergih, kakor v M i i ah, K 6 pri, Pirani, Pore ca, Rovini, Matavunu, Vodnjanu in Labinu; pa tudi tukaj je laški jezik s slovanskim tako namešan, de Laški mestniki večidel tudi slovanski jezik govore, ki je z našim slovenskim v nar bližnji žlahti. Velika nevarnost bi utegnila iz tega, če bi nekdanja Beneška Istrija samostalna kronina dežela, žugati ondašnjim Slovana m, zakaj omikani Lahi bi si prisvojili sčasama vso oblast čez slovanski narod, in bati bi se bilo, de bi laški jezik od dne do dne bolj gospodaril in jezik in narodnost Slovanov zatiral. Tako bi se sčasama vsi ti za m or nar s tv o ([Marine) posebno imenitni primorski kraji polahili, kar bi ne bilo prav in enakopravnosti narodov nasprot. Avstrija si mora prihodnjič mogočno mornarstvo napraviti; de pa Benetke prihodnjič ne morejo več sredi še tega mornarsfva biti, nam pričajo prigodbe dan današnje. Terst z Istrijo vred mora središe avstrijanskiga mornarstva na jadranskim morji biti, in slovanski narod tu in na k.var-nerskih otokih bo dajal Avstrii pripravne in zveste mornarje. Za zedinjenje Goriške dežele s Krajnsko ne moremo sicer, razun nekterih krajev, ki so tudi krajnski, takih pravic dokazati, kakor za Istrijo, — ali kako majhna kronina deželica bi bila Goriška! kako bi se vedno majala zdej sem, zdej tje, ko bi bila sama ! Ne vemo , de bi mogla kadaj prav samostalna biti. Veči ko je kronina dežela, toliko bolj obrajtana in mogočna je — toliko menj bo mende tudi t roško v nositi imela. In Goriška dežela je ja tudi večidel slovenska dežela; ime poglavniga mesta „Goricaa že kaže, de je slovanskiga rodu. De je veliko Lahov na Goriškim, ne moremo tajiti; kakor tudi tega ne tajimo, de omikani Goričani razun slovenskiga tudi laško in nemško govorijo. Pri vsim tem je poglavitni jezik te dežele slovenski, tedej že zavoljo enakiga jezika, enakiga naroda je želeti zedinjenje v eno kronino deželo, v kteri se pa tudi enakopravnosti laški g a naroda ne bo krivica godila. Ce se bo, kakor gre misliti, cela kronina dežela v tri velike kresije razdelila namreč v krajnsko, istrijansko in goriško — 117 — ko kresijo, bo ja Gorica vedno ostala poglavno mesto goriške kresije. Nadjamo se tudi, de ljudstvo po deželi, ki je slovanskima rodu, ne želi ločitve od Krajncov, ki so po rodu njih bratje; in v tacih imenitnih zadevah bi ne bilo pravično, ako bi se na vošila kakošne majhne stranke bolj gledalo, kakor na večino in na jedro prebivavcov, ktera se še nikjer ni oglasila, de ne želi z nami zedinjena biti." *) (Okrajšano po govoru viteza M. Kreuzberga v posvetovavnim zboru,) *) »S lavj anskiga Rodoljuba« 4. list mesečniga časopisa na svitlo daniga od slavniga slavjanskiga družtva v Terstu v krepkim sostavku pod nadpisam »0pravilniki brez naročila« med drugim takole govori: »Deržavna vlada dobro ve, kako de ima posamezne dežele v obziru na korist in na obvarovanje edinosti cele deržave vravnati} ona tudi dobro ve, kakošniga duha de je bila v pretečenim letu tista taljanska stranka v Istrii, ktera je tak prijazno in slastno od svojih morskih bregov in s svojih gričov na puntarsko-benečansko in sardinsko barko gledala5 dobro ve kak de so na tihama bile že nove kantonske in srejnske gosposke in uradnije v republikanskim duhu odločene, in de se je vsiga tega taljanska stranka že glasno bahati prederznila, dokler niso avstrijanski bajoneti in topovi med njo prišli. Ona tudi, mislimo, dobro zna, de Istrijo samostalno kronsko deželo z lastno neodvisno deželsko vlado v rokah zdaj prevagavne taljanske stranke vravnati, bi bilo toliko, kakor nji sredstva in pripomočke v roke podati, pervi prihodnji taljanski puntarii (Bog daj de bi res ne bilo) lahko in brez zaderž-kov v naročje hiteti.« — Vredništvo.