Mežiška dolina. Zakaj stoje pri nas spomeniki ? že junija meseca letos so slovenski otroci, ki so bili na Peci na izletu, poškodovali soho kralja Matjaža. Soha je namreC bila postavljena pred leti tik Uletove koče na Peci. Dotični otroci so kralju Matjažu izruvali 42 žebljičkov, ki so bili zabiti okoli krone, ki so jih pri odkritju sohe zabili razni posestniki v spomin. Pustili so le dva žebljička, med njimi tudi Sokola v Mežici. Pokvarili so tudi nos. S tem svojim »delom« so napravili škode za 2000 din. —¦ Isto žalostno sliko kot kralj Matjaž na Peci kaže sedaj Malgajev spomenik, ki stoji ob državni cesti Guštanj— Dravograd. Na Malgajevem spomeniku je poleg njegovih podatkov tudi pesem, ki naj vse Slovence vzpodbuja, da mislimo na naše brate onkraj Karavank. Pa se je znašel nekdo, ki si je iz dolgočasja ali pa iz nevoščljivosti privoščil popravke na spomeniku. Z nekim trdim predmetom je odrgnil precej črk, tako da sedaj kaže vsa pesem precej smešen tekst. So pri nas ljudje, ki niti ne vedo, kaj ta spomenik pomeni. Ko sem si zadnjič to oskrumbo ogledal, sem vprašal nekega fantiča, ali ve, zakaj stoji ta spomenik, pa mi je odgovoril, »da se je tukaj eden ustrelil«. Mnenja smo, da bi bilo koristno, če bi otroke malo poučili o bojih, ki so se vršili okrog Guštanja, ter o koroškem kraljeviču Marku — Francu Malgaju! Prevalje. Zanimiva igra narave. Na Lešah pri Prevaljah je na vrtu g. Franca Levko pognala jablana par lepih cvetov. Za pozno jesen, zlasti ko je že padel sneg, je ta igra narave vsekakor zanimiv pojav. 3Iaribor. (Dva mlada doktorja v žebotovi hiši.) V hiši mariborskega podžupana g. žebota so letos dobili dva mlada doktorja. Dne 1. maja je bil na ljubljanskem vseučilišCu proglašen za doktorja prava drugorojenec sin Ciril. Dne 12. novembra pa je na ljubljanskem vseučilišču slovesno promoviral za doktorja-jurista najstarejši sin Franček. Ob tej priliki so se v Zebotovi hiši zbrali prijatelji te hiše in so roditeljem kakor tudi mladima doktorjema izrazili svoje častitke župan g. dr. Juvan, župnik g. p. Valerijan, ravnatelj g. Hrastelj, ravnatelj g. prof. Richter in več drugih odličnih predstavnikov javnega življenja v Mariboru. —- Tudi »Slov. gospodar« se pridružuje izrečenim častitkam! Sleme nad Mariborom. (Izvanredna lovska sreča.) Pretekli ponedeljek je ustrelil v Slemenu nad Mariborom velepoaestnik g. Maks Pipuš v svo- jem lovišču kapitalnega starega in izvanrednega srnjaka. Lovski prijatelji in znanci g. Pipuša, kateri so srnjaka občudovali, trdijo, da je bil star že najmanj 18 do 20 let, kar so spoznali po njegovem zobovju in rogovih. Imel je namreč 23 cm dolgo in izredno mo&io rogovje in je tehtal 36 kg. Ta izredni srnjak se je priklatil najbrž Iz sosednjih. Iovišč, ker so ga tudi že sosedi pridno zasledovali, žal, brez uspeha. Imel je tudi levo sprednjo nogo 6 cm krajšo od desne in v kolenu negibno, kar da sklepati, da je bil pred leti nastreljen ali ranjen. — Srečnemu lovcu: Lovski blagor! Apače. Poročali smo o tem, da je avto, ki je vozil živino v Maribor, zadel v neki kmečki voz s kravjo vprego. Informirali smo se ter doznali, da to ni bil avto g. Korošca, marveč nekega drugega posestnika. V toliko svojo vest popravljamo. Razkrižje. Kakor je že javnosti znano, smo imeli do lanskega leta v zavodu sv. Ivana Nep. gg. salezijance, ki so nas pa zaradi stvarnih razlogov zapustili, in to lani ob koncu cerkvenega leta. Bivali so med nami polnih osem let. Za časa njihovega bivanja med nami je tukaj prevladovalo splošno zadovoljstvo ter mir med verniki, kajti slovenska beseda je vsakemu človeku pri nas draga, domača ter materinska. Jasen dokaz za to je ta, da se tedaj ni nikdo preplral pri nas radi slovenstva in hrvatatva, čeprav smo tedaj pripadali duhovni oblasti v Zagrebu, civilni pa v Čakovcu. Duhovni oblasti smo še sicer priklopljeni v Zagreb, civilni pa ne več v čakovec, ampak v Ljutomer, oziroma dravski banovini. Ob odhodu gg. salezijancev iz Razkrižja je še slednjič zadnji ravnatelj zavoda sv. Ivana č. g. Vogrin — sedaj ravnatelj dijaškega doma »Martinišče« v Murski Soboti — zaprosil prevzvišeni duliovni stol v Zagrebu, naj dodeli župnijo Razkrižju, da ne bo naprej ekspozitura, da potem gg. sa!ezijanci ostanejo dalje na Razkrižju. žal, prošnja. g. Vogrina ni bila uslišana in tako smo izgubili iz svoje sredine izvrstne delavce na polju duševnega življenja ter ž njimi tudi blagoslovljeni mir, ki je bival tukaj in ki more biti samo med Slovenci. Po odhodu gg. salezijancev so zaprosili za Razkrižje gg. lazaristi iz Domžal ter tudi oo. minoriti iz Zagreba. Končno so med nami zašumele vesti, da je prevzv. g. dr. Stepinac podelil Razkrižje oo. frančiškanom iz zagrebške provincije ter da dobi Razkrižje samostojno župnijo. Tedaj se je javilo zadovoljstvo radi samostojne župnije. Našel se je pa nekdo, ki je v to zadovoljstvo vrgel besede: Sedaj pa boste morali pri sv. daritvah v cerkvi in izven nje vršiti vse v hrvatskem, ne v slovenskem jeziku, kakor do sedaj. Te besede so bile udarec, ki ga mi ne prenesemo kar tako, zato smo se takoj zavedali, da je treba slovensiko materinsko besedo odločno foraniti ter stno zbrali podpise, ki so jih dali poglavarji družin in katerih imamo nad 200. Ker to ni etvar oo. frančiškanov, ki so nam poslani 8em, Bmo zgoraj omenjene podpise poetavili pod kratko in jedrnato prožnjo, da se naj služba božja vrši v slovenskem jeziku, ter jih poslali naravnost na rimsko-katoliški duhovni stol v Zagreb, odkoder pričakujemo povoljne reSitve te prošnje. Da pa se izognemo nemirov, ki so naStali radi tega tukaj, prosimo prevzv. duhovni etol v Zagrebu, naj se stvari pospešijo, kajti nedelje morajo biti posvečene besedi ter časti božji, ne pa temu, da bi se verniki dodobra razburili; krivec takib. dejanj bo tudi enkrat polagal račtm pred Vsevišjim. Kapele pri Brežicah. Naša župnija je doživela sveti in zlati čas misijona. Sv. misijon je trajal Od 24. oktobra do 3. novembra. Vodila sta ga čč. gg. Viktor Kopatin in. Rudolf Pate iz Družbe Jejzusove v Ljubljani. Kapelčani smo znali porabiti ta sveti Cas. Udeleževali smo se pridno ognjevitih govorov, ki so marsikoga ganili. Prejemali emo tudi v lepem številu sv. zakramente: med pv. misijonom je bilo 1430 sv. obhajil. Kako lepo število za našo župnijo! Imeli smo tudi nočno procesijo z Najsvetejšim, spremljajoC ga z lučikami, petjem in molitvijo. To je bil lep prizor na toliko množico ljudstva. Ob sklepu so nam blagoslovili v cerkvi lep misijonski križ. Marsikomu ije bilo hudo, ko sta se poslavljala dobra gospoda od nas. Ostanejo pa naj med nami lepi nauki, ki sta nam jih govorila posebno v stanovskih govorih; ti naj nas spremljajo skozi naše življenje. Vellka Nedelja. K dogodku od srede, 3. novembra, smo prejeli obvestilo, da je pri g. Hržiču čakalo omenjenega dne nekaj pristašev JNS iz sofiedne župnije na pogreb. Niso se jedla ne piščanja bedra ne zimska solata. Razgovora o volitvah 'ni bilo. fcuče. Od 24. do 31. okto!>ra se je vršil tu sveti misijon. Vodila sta ga preč. g. p. Gracijan dr. Heric, provincijal, in preč. g. p. Odilo Hajnšek iz Ljubljane. Cas in vreme je bilo jako ugodno, Udeležba krasna, govori sijajni, ognjeviti. Veličasten je bil sklep sv. misijona na praznik KriStusa Kralja zvečer s procesijo sv. Rešnjega Telesa, ob svitu gorečih bakelj in ob mogočnem popevanju ganljivih pesmi ter ob milem potrkavanju zvonov. Ko se jo procesija vrnila v krasno razsvetljeno cerkev, ki je lani dobila električno napeljavo, je imel p. Odilo krasen zaključni govor, nakar je sledila slovesna posvetitev vse fare Kristusu Kralju, zahvalna pesem, blagoslov z Najsvetejšim in papežev blagoslov. župnija šteje 1600 duš; v teku sv. misijona je bilo 2600 ev. obhajil. Daj Bog, da bi vsi farani ostali vedno zvesti Kristusu Kralju, njegovim resnicam in zapovedim! Iaiče. V zvezi s sv. misijonom jo bilo na praznik Vseh svetnikov po poznem sv. opravilu slovesno blagoslovljeno razširjeno farno pokcpališče z novo mrtvašnico. Blagoslovil ga je preč. g. p. Gracijan dr. Heric, provincijal frančiškanov, ob asistenci p. Odila Hajnšeka ter domačega gg'. župnika in kaplana. Navzoča jc bila vsa fara. — Nad 30 let je tekla prošnja za gradbcno dovoljenje. Bilo je nvnogo skrbi, pisarij, potov, deputacij, komisij. Ko je lani novembra poslala banovina toli zaprošeno gradbeno dovoljenje za pokopališče, letos junija pa za novo mrtvašnleo, se je takoj pričelo z delom. Zidarska dela je prcvzel g. Martin Golob iz Ljubnega. Farani pa so pridno prispevali v denarju in s kulukom, tako, da je bilo vse dolo dovršeno že pred praznikom Vseh svetnikov. S tem je Izpolnjena dolgoletna prošnja in srCna žclja vse fare. Zato je bila odposlana ob slovesni blagoslovJtvi g. banu zahvalna in udanostna brzojavka v imenu župnije in občine Luče. V imenu cerkveno-konkurenčnega odbora je vse delo nadziral in pridno pomagal graditi novi Dom mrtvih član občinske uprave g. Matija Robnik, p. d. Peterc, tesar in razumen delavec, ki pa je vsled telesne poSkodbe pri nekem delu v Logarski dolini že umrl, in bil 7. novembra prvi pokopan na novem pokopališču. Naj počiva v miru!