1. • ?■' 'dt. Maribor, torek 2. septembra Ste v. 198 nmn Političen list ElAVEC Naročnina znaša: 1 Z dostavijanjein na dom ali po pošti K 5-E>0 mesečno. četrtletno K 16’50. Ce si pride naročnik sam v upravništvo po Ust: Mesečno K 5*—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon Št. 242. Stari tir. Deset mescev imamo komaj Jugo- ( slavijo, toda na zunaj in znotraj še ne dokončano. V Parizu še niso rekli ko-nečne besede o naših mejah. Tisoči in tisoči Slovencev ječi pod italijanskim jarmom ter komaj čaka ure odrešenja. Tudi na znotraj nismo še uredili svo-j jega gospodarstva. Gre za rešitev najvažnejših vprašanj: valuta, agrarna reforma, carina itd. Življenje tisočev in tisočev državljanov našega kraljestva je odvisno od hitre in zdrave rešitve teh vprašanj. Vsakdo bi misiil, da ne bo v Jugoslaviji poštenega človeka, ki bi z vsem srcem ne želel, da se vse Ce pride politik na vrhunec svoje slave, če vidi, da ga ljudstvo od vseh strani pozdravlja ter nosi po rokah, tedaj se prevzame in hoče postati ab-soiutni gospodar, diktator. Tako je bilo z dr. Šušteršičem, ki kot načelnik Slovenske ljudske stranke in kot deželni glavar bivše vojvodine Kranjske ni poznal nobenega gospodarja nad seboj. In prav taka izprememba se je zgodila s sedanjim voditeljem Slovenske ljudske stranke, z dr. Korošcem. Prišel je namreč do prepričanja, da mora on in ravno on biti odločilni, činitelj pri vsakem dihu naše države. Ko so se zbrali odposlanci troedinega naroda v Beogradu, da urede državo, smo vsi pozabili na one udarce, ki nam jih je zašla v stari tir. Pričela je zopet ono klerikalno protekcionistično politiko, ki ubija vse, kar ne trobi v klerikalni rog. Čeprav niso delali glasno, vendar se je povsod čutilo ono tiho krtovo delo, ki je počasi izpodjedalo in izpodjedalo. Kar čez noč smo zagledali na tem ali onem odločilnem mestu klerikalnega zaupnika, ki se sicer na zunaj nekaj časa kazal le kot Jugoslovana, toda le nekaj časa ... In tako so vedno bolj širili svojo moč, svoj vpliv. V Beogradu pa ni šlo. Bilo je ravno za Sluvensko ljudsko stranko bolj umestno, da se država ne konsolidira tako hitro, ker namreč popolnoma dobro ve, da v urejeni. Jugoslaviji ne bodo zrastla klerikalna drevesa do to ur-edi, ki bi z vsemi sredstvi ne delal na to, da dobimo urejeno državo in zadovoljne državljane. To se je dalo vsaj sklepati iz soglasnega navdušenja pri ustanavljanju naše države. Kakor hitro je bila pa država še le napol ustanovljena, že smo opazili na gotovih straneh zopet one stare grehe, one stare navade, ki so našemu narodu povzročile že toliko gorja in zla. delila ravno ona stranka, ki ji načeluje zdaj dr. Korošec. Tudi naprednjaki so mu sledili ter ga navdušeno aklamirali kot voditelja Slovencev in kot ministrskega podpredsednika, ker so bili prepričani, da je pustil na Dunaju svojo staro klerikalno suknjo. Toda kakor hitro je prišla klerikalna stranka s pomočjo jugoslovanskih demokratov v Beogradu do veljave in do ugleda, je neba. Dobromisleči odposlanci naroda so videli, kaj se godi. Spoznaji so, da tako ne more iti naprej in so sami vzeli v roko vlado. Tedaj so se pa naši klerikalci pokazali v pravi luči Odpovedali so vsako sodelovanje pri urejevanju državnih zahtev ter napovedali najhujši boj možem, ki se ne boje ne dela ne truda, da spravijo, državni voz v pravi tir. Klerikalci so Veliki mogul. Angleški spisala A. K. Green. (Dalje). (39) Zdravnik je letel k šotoru. Videlo se mu je, da je iznenaden. In gesta, ki jo je napravil pri vstopu v šotor proti sodniku, je vzbudila v meni neko pričakovanje, vsled katerega sem bil še bolj oprezen. Vse je šlo po sreči. Prav nič se nisem čudil, ko je prišel zdravnik s strežajko iz šotora, na kar je šel z njo v senco dreves, kjer sta imela kratek pogovor. Če bi po tem posvetovanji^ zopet sama odšla v šotor, tedaj bi moral vedeti, da je bila zadeva končana, in da se je zdravnik odločil, uveljaviti svojo avtoriteto napram sodniku. Toda ostala je zunaj, in sodnika sta povabila, naj se udeleži njunega pogovora. In ko so zopet odšli iz sence dreves, so se pričeli bližati šotoru. Sodnik, ki je šel zadnji, je šel mimo šotorove odprtine. Bil sem dovolj daleč v šotoru, da ni videl nobenega mojega pregiba. Potem sem takoj izrabil položaj, da sem zlezel iz svojega kota čez prostor ter se pri tem držal v senci, ki jo je delal šotor v mesečini. In tako sem čepel prav blizu šotora na tleh, približal uho platnu ter poslušal, Slišal sem glas strežajke, ki je govorila prijazno in proseče. Predstavljal sem si jo, kako je pri glavi bolnika na tleh klečala ter mu tiho šepetala v uho. Njene besede so se glasile: »Vi imate veselje do diamantov, gospod Fairbrother. Večkrat sem že to opazila. Vi vedno tako ljubeče opazujete prstan na svoji roki. Vsled tega sem ga vam tudi pustila, čeprav sem se včasih bala, da se bo Izgubil ter padel čez zidovje in skalovje. Nisem se motila. ]e li ne?« »Da«. — Odgovoril je z velikim trudom, vendar pa dovoli razločno. — »Nima velike vrednosti. Rad ga tmani, ker — —«. Zdelo se je, da je preslab, da bi končal stavek. Nastal je odmor, med katerim se mu je še bolj približala. »Vsi imamo take majhne spomine«, je nadaljevala. »Nikdar pa nisem mislila, da kamen, ki ga imate, ni dragocen. Pozabila pa sem, da ste lastnik velikega in slavnega diamanta. Že večkrat sem o tem čitala v časopisih. Seveda če imate tak kamen, potem vam je ta zelo majhen in brez vrednosti!« »Da; ta tukaj ni nič — nič —«. Kakor se mi je zdelo, je pri tem obrnil glavo v stran. »Gospod Fairbrother«, je nadaljevala strežajka. »Oprostite, vendar bi vam rade nekaj povedala o vašem velikem diamantu. Vi ste bolan in niste mogli zaradi tega prečkati svojih pisem. Zaradi tega ne veste, da je imela vaša žena zaradi tega diamanta neprijetnosti. Trdili so namreč, da ni pravi diamant, marveč izborna imitacija. Ali ji smem pisati, da to ni res ? Da. je to, za kar ste ga vedno označevati, namreč nenavadno velik in čist diamant?« Poslušal sem začuden. Seveda je bil to zavraten način, izvedeti resnico, popolnom« ženska metoda. Toda ati ne moramo priznati, da je bila zelo modra metoda, morda naj-modrejša, ki je bila v teh okoliščinah umestna? Ali se ne bo iz njegovega odgovora razvidilo, da ni ničesar izvedel o smrti svoje žene, kakor so splošno mislili, niti od strani svoje tukajšnje okolice niti od svojih znancev v New Vorku? Ali bo pa smatral odgovor le kot žaljiv dvom glede pristnosti velikega diamanta, ki je bil njegov ponos ? Mrmranje — drugače ne morem označiti ta glas — se je zaslišalo iz njegovih vročinskih ust ter zamrlo v nerazumljivem ječanju. Takoj nato ie ostro vskiiknil in razločno. In slišal sem besede: »Ni imitacija! Ni imitacija! Bil je solncel Krasota! Neprekosljiv! Gorel je in žgali Tu ga vidim« Vidim —«. (Dalje prib) 2trsa 3. 'delavec. ,3iuu.tJ»oi, cfne 2. septembra 1919. -jut— ----------------------i.r: ?4----------— V mariborskem okolišu ne bo glasovanja. — Nemške laži. — Umikanje. Dunaj, 1. septembra. Posebni poročevalec »Neues Wiener Tagblatta«, Eugen Lenhoff, poroča iz St. Germaina svojemu listu: Kakor izvem, se je najvišji svet danes še enkrat posvetoval o mejah Štajerske proti Jugoslaviji in je pri tem prišel do novega zaključka. Ne bo prišlo do plebiscita v mariborskem okolišu. Namesto tega pa bomo dobili brez glasovanja Radgono in levi breg Mure. Vsled tega sklepa se razveljavi predvčerajšnji sklep, kar pomenja vspeh Tardieua nad Tittonijevim . predlogom, ki, je, bil za nas ugodnejši in po katerem 1 ^—V. 'V ' --------- zOpet postavili svoje strankarske interese nad riaroap.ve , in '.cfržavne in-. terese. In s Jem ' dejstvom moramo računati. Četudi bodo morda danes ali jutifi nekoliko 'skrili svoje roge, bo to le. hipna hinavščina — slovenska ljudska stranka je v svojem bistvu, v vsem svojem delu zašla zopet v stari tir, po kateri jo je vodil izdajica dr. Ivan Šušteršič. naj bi se vršilo glasovanje v maribor-skem sodnem okraju. Tardieu je na- mesto tega, da dovede do zmage jugoslovansko stališče, Še predlagal, naj jv cona glasovanja omeji z gospodarskega stališča, to se pravi razširi. S tem bi se pritegnilo slovensko ozemlje v plebiscit. Po dolgi debati v najvišjem na (ROD Prijatelj našega lista nam piše: Poročali ste svojčas obširno glede naredbe deželne vlade z dne 17. avgusta 1919. z katero je razširila ista’ Veljavnost' davščine od prirastka na vred- . . i - > r. f:. \ !n S . • • ■ ' svetu je zmagalo to naziranje. Zdaj se je moralo umakniti novi določbi, s čemer se vsaj nekaj reši. (Kolikor i.mo pa mi podučeni, pa Nemci niti tega ne bodo dobili. Vsaj razvidno že iz brzojavk, ki so od due do dne menjavajo, kakor je ravno dr. Rennerjevo razpoloženje.) nosti na premičnin za Krajnsko tudi na Slovenji Štajer. Izrazili ste upravičene dvome glede pravilnosti postopanja vlade, kakor glede upravičenosti tega zakona v sedanji obliki. Zdaj prihajajo iz Ljubljane prvi tozadevni plačilni nalogi in se pokaže, da to ni več davek marveč delna oddaja premoženja. Predvsem se je pokazalo, da je gospodom V Ljubljani pojm prirastka na vrednosti, očividno popolnoma tuj Obče znano je, da je v pretežni večini ostala vrednost v prometu se nahajajočih predmetov popolnoma isti, kar se prav dobro Vidi pri izmenjavi blaga, sosebno pa pri vrednosti zlatega denarja, da. pa je kupovalna moč papirnatega denarja padla tako, da se mora sedaj šteti skoraj 10 kratne vsote papirnatega denarja za isti predmet, kateri se je dobil za eno devetino v času, ko j.i bil papirnati in zlati denar še skoraj iste vrednosti. Posledica tega pojava tedaj ni prirastek na vrednosti v prometu stoječega predmeta, Pofsvetu. Konsumenti proti draginji v kavarnah. Iz Bukarešte poročajo: Pred par dnevi je prišlo v Bukarešti do velikih demonstracij občinstva proti draginji v kavarnah. Demonstranti so v skupinah udrli v najlepše kavarne na Calea Victorini in na Boulevardu ter prisilili kavarriarje, da so znižali cene. Delegati lige konsumentov natančno nadzirajo kavamarje, da se drže predpisanih tarif. Kavarnarji so prosili tudi policijo za pomoč, toda ta je odgovorila, cja ni za to, da bi varovala in branila riavijalce cen. Cel policijski zbor v Bukarešti je soglasno izjavil, da je na Strahi občinstva in je skrbel za red. Tetovirani vojni ujetniki. »North Ghina Herald« poroča o vojnih ujetnikih, ki so prišli iz nemškega ujetništva, sledeče: Vojni ujetniki, ki so se vrnili domov, nosijo znake zadnje oblike hunskega barbarstva. Mnogi so tetovirani po obrazu, vratu in telesu in vsicer,. .imajo med drugim tetovirane skice železnpga križca, nemških zastav in cesarskih orlov. Žrtve izjavljajo, da so jih Nemci veči-.noma tetovirali iz same hudobije, včasih pa za kazen za naimanjše prestopke. Mnogi irnaio na čelu ali na vratu tetovirane napise »Gott schutze den Kaiser !« in »Gott strafe England!« Šest vagonov premoga se je potopilo v zemunskem pristanišču ’ vsled slabo nameščenih trajektov. Vlom v zagrebško mestno blagajno. V noči od torka na sredo so nedorastli fantalini vlomili v blagajniške prostore na zagrebškem magistratu. Navrtali so eno izmed blagajn ter odnesli manjšo vsoto denarja. »Agramer Tagblatt« ne navaja ukradenega zneska, pač pravi, da je škoda na prevrtani VVertheimerici mnogo vet ja nego na ukradenem denarju. Kakor drzni so bili vlomilci, se vidi iz tega, da je blagajna v pritličju, kjer neprestano koraka straža, in vrhutega tik policijske stražnice. Vlomilcev, ki so delali najmanj tri ure, ni nihče opazil. En milijon kilogramov tobaka zgorelo. •V tobačni tovarni v Pantinu je izbruhnil velik požar. Zgorelo je en milijon kg tobaka za nosljanje. Škoda znaša več milijonov frankov. Približno tisoč delavcev je postalo brezposelnih. Tekmovanje škofa z generalom. Na otoku Wight sta se pred kratkim udeležila tekanja z ovirami 5kof iz Peterborougha in general SeelY, vodja angleška ministrstva za zrakoplovstvo. Škof je prišel kot tretji na cilj in je premagal generala, ki je ostal precej daleč za njim. Velika žepna tatvina na Dunaju. V četrtek zvečer je bil na južnem kolodvoru na Dunaju okraden trgovec Ruggiero Riachino j iz Trsta. Nekdo mu je v?el črno usnjato list inico, v kateri je imel tri bankovce po 1000 dolarjev, 40 bankovcev po 100 dolarjev, 34 bankovcev po en dolar, dva funt šterlinga in sto frankov v papirju, kakor tudi več do- matveč zmanjšana vrednost onega papirja, katerega rabimo v pretežni večini kot plačilno sredstvo. Slučajno se imenuje ona jednota, po kateri sedaj še računamo „ Krona'1, to pa ni več krona predvojnih dni, to je popolnoma drugi denar, kateri je skoraj popolnoma izgubil svojo prvotno zaslombo v zlatu avstro-ogerske banke in ki ima svojo menjalno vrednost le še v gospodarski moči pojedinih držav, ki so nastale po razsulu AvstroOgtske. Zato je vrednost te „krone" druga na Češkem, druga na Ogrskem, diuga pri nas. Ime je ostalo, bistvo pa se je popolnoma premenilo. Glavni pogvešek uporabe za.kona z dne 4. junija 1912. Ježi tedaj v tem, da vtika nadzorstvo deželnih naklad pred temi tudi njemu znanimi dejstvi glavo lik ptiču noju v pesek, in da si izračuna jednostavno prirastek na vrednosti na ta način, da odšteje od sedanje kupnine v kronah ono kupnino v kronah, katero se je plačalo n. pr. za zemljišče leta 19l4. in da obdači ta ostanek, ki je vedno prav velik kot prirastek na vrednosti. Kakor znano se plačuje sedaj za premičnine 6 do 8 krat toliko kakor v letu 1915. V vsakem slučaju pride v poštev zadnje določilo § 13 citirane postave, po kateri znaša ta davek eno četrtino celega t. zv- prirastka, ki pa znaša vedno najmanje eno petino cele kupnine. Pomislite, več kot 20% kupnine se mora zraven prenosnine odšteti in to kot davek od nekega dobička, katerega v istini skoraj v nobenem slučaju ni. Naprimer, posestvo kupilo se je leta 19I4. za K 4000 in prodalo leta 1919. za K 20000. Fiktivni prirastek je K 16.000, davek okrog K 4000, radi lepšega par vinarjev manje. In kako izgleda z prirastkom1? Leta 1914 kupil si je kmet dva para v<>lov vsakega za K 1000 tedaj za K 2000, ter še osem krav za K 2000. Če mu je res sedaj kaj prirastlo na vrednosti, od katerega je plačati kar toliko davka, moral bi dobiti za ostanek kupnine vsaj nekaj več živine, kakor za prvotno kupnino. T« pa se kaže ravno nasprotno. Za K 16.000, kar mu ostane po odštetju davka dobl danes komaj kumentov. Po sedanjem kurzu znaša vrednost ukradenega denarja okroglo 300.000 kron. Koliko stane vožnja v Ameriko. Iz Londona poročajo, da so atlantske paroplovne družbe podražile vožnjo v Ameriko v I. razredu za tri funte, v II. razredu za dva funta in v III. razredu za en funt. Visoki dolarski kurs povzroča seveda velike razlike v ceni za potovanje v Ameriko. Tako stane vožnja v I. razred v Nevv Vork 215 dolarjev, dočim stane vozni listek v Kopenhagnu 800 danskih kron. Samomor. V Zagreba se je na klopi pri kemičnem laboratoriju ustrelil 55letni kovaški mojster Ivan Zabrdica. Poleg revolverja so našli pri njem Še velik nož. Poizkušen samomor. 131etni trgovski učenec Josip Vargovič je v samomorilnem namenu Skočil v Savo blizu Zagreba. Tamkajšni plavači, Ki so to opazili, so takoj priskočili na pomoč in še živega izvlekli iz vode. Pred vojnim sodiščem je bil obsojen v Zagrebu na 18 mesecev Niša Rastozič, ker je ubil svojo ženo, ki je imela z drugim lj°' bavno razmerje. Velika tatvina v Celju. V noči od lina 1Ž. t. m. je bilo na celjskem kolodvoru u^ra“ deneg\ za 50.000 K usnja od tvrdke Stossl. Policijskim agentom se je Sedaj posrečilo Pr'tj zlikovcem na sled. Pri družini Umek v Zavedni so našli večjo množino skritega usnja. Družino Umek, mater in dve hčeri so oddali državnem0 pravdni.štvu; nadaljna preiskava je dognala, ata glavna tatova Avgust Košič in Fric Pečovnik. Martbo«, da* 2. septembra i>|» Mariborski dclktrti, Siru S. dva para volov, za osem krav bi moral prodati najmanje še eno takšno posestvo. Na vrednosti tedaj ni pridobil ničesar, ravno narobe, pač pa mora po previdnosti naše vlade plačati tako ogromen nepravičen davek. Zahtevamo zato od našega ministrstva, da naj ali sploh ukine ta od deželne vlade popolnoma neopravičeno diktirani davek, ali pa, da naj naredbenim potom ustanovi, za kateri znesek se ima za odmero tega davka sprejeti takozvane krone pojedinlh vojnih let za krono leta 1914. Drugo, kar nas Štajerce še zanima je to, kdo dobi ta denar? Pobira ga nadzorstvo deželnih naklad krajnskih. Kakor se nam zdi, plačujemo sedaj mi še Šušteršičeve dolgove pri Završnici. Prosimo naše poslance, da napravijo tukaj red. Političen pregled. >< Pogajanja za preosnovo vlade. Petkova seja Narodnega predstavništva je bila izredno dobro obiskana. V. zborniškem posloju se je zbrala silna množina ljudi, tako, da je bil vsak prehod nemogoč. Galerije so bile do zadnjega mesta zasedene. Splošno je vladala silna napetost, ki je vedno naraščala, zakaj podžigale so jo razne verzije, ki so se širile o političnem položaju in vladnem postopanju. Pojavile so se govorice, da je padec vlade gotova stvar in da pride do vojne diktature. Nervoznost je dosegla vrhunec, ko je prišel v zbornico dvor.ii maršal Balugdžič. Njegov prihod je ojačil govorice po možnosti vojne diktature. Vse te govorice pa so bile neosnovane in pretirane. Dejstvo je, da se vrše danes razgovori o sestavi koncentracijskega kabineta, ki se znajo podaljšati pozno v noč, ker se mora položaj do jutri brezpogojno razjasniti. Kolikor je znano, se Demokratska Zajednica z radikalci resno razgovarja. Da-li pride do sporazuma, se ne more pozitivno trditi Tudi se sedaj še ne ve, kako vlogo igrata pri teh razgovorih Narodni in Jugoslovanski klub ter ostale manjše parlamentarne skupine. Položaj se menja od časa do časa. Vsekakor se opaža v opozicijonalnih vrstah popuščanje, demokrati kakor tudi opozicija pa kažejo dobro voljo za končni sporazum. Donavska federacija. Dunajska poročila o podrobnostih pri začasnem odstopu nadvojvode Jožefa in pri zopetni sestavi ministrsta Friedrichovega na Ogrskem zbujajo nov sum nemških republikancev. Agenti entente v Budimpešti in na Dunaju podpirajo namen ogrskih mogotcev, dobiti v novi narodni skupščini večino za habsburško upraviteljstvo na Ogrskem. Konservativno nemško časopisje potrjuje, da deluje ogrska monarhistična večina pri volitvah za narodno skupščino, zlasti v čisto madžarskih komitatih nižine med Tiszo in Donavo. Zmago takih stremljenj pospešujejo francoski politiki, ki žele ustanovitev protinemške Donavske zveze. Preprečenje prik]opitve Nemške« Avstrije k Nemčiji je tem politikom le začasen uspeh na poti k Donavski federaciji. Zastopnikov te politike nikakor ne straši možnost, da bi povratku k monarhiji na Ogrskem mogle slediti podobne nove tvorbe v Nemški Avstriji in v Nemčiji. Francoski imperialisti bi rajši videli razkroj Nemčije v vrsto manjših, slabotnih monarhističnih stvorov, kakor pa zagotovljeno bodočnost velike svobodne nemške države. Na tej podlagi presojajo na Nemškem tožbe, ki se v francoskem časopisju in v debatah parlamenta o versailleski pogodbi ponavljajo tako pogostoma, tožbe, da ni dosežen pravi vojni smoter Franclje, namreč razkroj državne enote Nemčije, marveč da je po ustavnem delu weimarske narodne skupščine postal celo iluzoren. B Dnevne novice. Povratek naših ujetnikov iz Nemške Avstrije. V soboto zvečer je došel iz Nemške Avstrije okoli 18. ure v Maribor transport naših vojnih ujetnikov, ki so bili ujeti na Koroškem. Bilo je 13 častnikov in 828 mož. Vlak z našimi ujetniki iz Nemške Avstrije se je v Špilju sre čal z vlakom nemških ujetnikov iz naše države. V Mariboru jih je sprejel mestni poveljnik podpolkovnik Zwirn, v imenu mestne občine pa mag. ravnatelj K 6 c h 1 e r. Naše vrle narodne dame, na čelu jim gospa Balonova in gospa dr. L i p o 1 d o v a, so ujetnike postregli z okrepčili, jestvinami, pivom, vinom, čajem in kavo. Prišli so precej sestradani. Med pogoščen jem je zelo pridno igrala vojaška godba. Omeniti moramo, da sta prispevala zelo mnogo tudi kolodvorski restavrater Stickler in pa hotelir Friedl, čegar hčerka je tudi pomagala streči. Vlak se je potem odpeljal v Ljubljano Nekaj vojakov je ostalo tukaj. Potovanje preko laike demarkacijske črte. Tržaški listi pišejo: Glasom naredbe vrhovnega poveljništva z dne 31. julija t. 1., ki jo je priobčil uradni „Osservatore Triestino" v svoji 178. številki 7. dne 18. t. m., za prekoračenje demarkacijske črte ni več potrebna posebna pre-hodnica, marveč zadostuje potni list za inozem stvo, ki ga izdajajo pristojne oblasti v zmislu namestništvene naredbe z dne 23. julija 1919, št. 895. — V Julijski Benečiji izdaja potne liste za inozemstvo v Trstu generalni civilni komisar, na ostalem ozemlju pa civilni komisarji. — Za potovanje v Julijski Benečiji izven občine navadnega bivališča je potrebna kaka listina o istovetnosti, kakor potni list za inozemstvo ali tuzemstvo, propustnica ali pa posebno dovoljenje poveljništev kralj Karabinerjev, ki jim načeljii-jejo častniki. — Potne liste za tuzemstvo izdajajo župani, vidirati jih pa morajo civilni komisarji. K dvomesečni orožni vaji sta vpoklicana letnika 1886 in 1887 in sicer letnik 1887 na dan 15. septembra in letnik 1886 na dan 22. septembra. Sočasno smo izvedeli, da bo letnik 1898 odpuščen od vojakov in sicer moštvo s priimkom začetne črke A—M dne 8. septembra, ostalo moštvo pa dne 22. septembra. To pa le ono moštvo, ki se je pravočasno odzvalo vpoklicu meseca januvarja. Vsi po 1. marcu prezentirani bodo ostali še toliko časa v vojaški službi, da bodo odslužili zamudno dobo. Promet z zasedenim ozemljem. Novi tržaški guverner Cinfelli je izdal naredbo, s katero se dovoljuje čez demarkacijsko črto uvoz in izvoz vseh vrst blaga, razen onega, ki je v Italiji prepovedano. Novinci, roj. leta 1896—1898, ki še dosedaj niso odslužili predpisanega roka v kadru in se imajo rekrutovati, a se nahajajo sedaj v žandarmerijski, finančni, poštni ali železniški službi in so zato vojaščine oproščeni, morajo takoj v aktivno vojaško službovanje. V poštev pridejo oni, ki še dosedaj niso odslužili predpisano prezenčno službo kot vojaki in sicer neglede na to, je-li so bili svoječasno asentovani ali pa samo prebrani za črnovojniško službo. Prizadete oblasti in uradi javijo nemudoma seznam tega moštva 44. pukovski okružni komandi v Mariboru. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) opozarja stranke, katere so podpisale pri njej 4% državno posojilo (bone), da lahko dvignejo došle komade med uradnimi urami proti vračilu začasnih potrdil. S Sokoli in Sokolice Iz Ptuja in Stmišča, ki so došli peš, na konjih in vozovih. Začeli so se proizvajanja Sokola. Nastopali so Sokoli, Sokolice in naraščaj s prostimi vajami. Mnogobrojno kmečko občinstvo je z zanimanjem sledilo pre* ciznemu izvajanju. Drastična je.sodba nekega kmeta o prostih vajah: Rekel je svojemu soseda: „Veš, to delati ni kunšt, pa da delajo vsi glib na totem in ovem eki, to je kunšt 1" Največje odobravanje pa je žel nastop Sokolov na drogu. Na koncu nastopa je predsednik Mariborske Sokolske župe dr. Irgolič v vznesenih besedah slavil sokolsko idejo, in vzgojo mladine k ljubezni do naroda, k požrtvovalni ljubezni do naše mlade Jugoslavije. Ko je omenil naše ne-odrešene južne brate in sestre, ki še ječijo pod tujim jarmom in za katerih odrešenje mora bili pripravljen vsak pravi Sokol žrtvovati svojo kri, sem videl solze v očeh naših vrlih Sokolic-begunk. Ta prireditev Sokola je torej nad vse pričakovanje lepo uspela. Koga bi naj pohvalil? Gotovo Sokolska društva iz Maribora, Ptuja, St. Lenarta in Stmišča, posebno Sokolice it Strnišča. Veliko zasluge, da je prireditev tako lepo uspela, pa si je iztekel g. dr. Irgolič, ki je vodil vse predpriprave in na lastne stroške prepeljal telovadno orodje. Na zdar I Udeleženec. H Umetnost in književnost. H Dramatična Sola v Mariboru. Na raina vprašanja, ki krožijo nepojasnjena med mnogimi vnetimi bodočimi gojenci in gojenkami,^naznanja gledališka pisarna, da se bo šola vršila v delavnikih po možnosti le ob večernih urah, in ob nedeljah dopoldne. Pouk bo seveda brezplačen, kar bo gotovo zelo ugodno vplivalo na vse one, ki se zanimajo za slov. igralsko umetnost. Zatorej opozarjamo in vabimo še enkrat nji vpisovanje. Dramatična šola se otvori v prvih dneh sep« tembra. Točen datum in uro otvoritve objavimo pravočasno. Abonement slov. mestnega gledališča. Abonenti so se že pridno začeli oglašati z naročili in nujno opozarjamo vce one, ki so svoječasno ustmeno izrazili željo, da bi se radi abonirali, da naj se sedaj nemudoma — dokler še ni prepozno — potrudijo v gledališko pisarno, da se jim rezervirajo oni prostori, ki jih žele. Prepozna naročila se žal ne bodo mogla ugodno rešiti, ker vsak abonent želi imeti čim lepši is boljši prostor. Zadnje vesti. Sokolski vestnik Zlet »Mariborske Sokolske 2upe“ k Sv. Barbari pri Mariboru. Gospod urednik! Vsak dan sem pričakoval, da Vam bo kedo poročal o tem izletu. Ker pa se ni nihče vglasil, skušal Vam bom jaz opisati to krasno prireditev. Res, tako krasna, tako lepo uspela, da je pač ne smemo pozabiti. Ne bom Vam na široko opisal pot iz Maribora do Sv. Barbare. Samo to omenim, da je bilo lepo število Sokolov in Sokolic, posebno pa sokolskega naraščaja, kateremu se je pridružilo precej prijateljev Sokolstva, ki so pri krasnem vremenu korakali vesele p srni pojoč. Pri Sv. Barbari se je n., vrtu gostilne g. Kosarja razvila že pred začetkom veselice prijetna zabava mariborskega in lenarčkega Sokola. Z velikim navdušenjem so bili sprejeti (■Posebna telefonska In brzojavna poroČUa .Mariborskemu delavcu'). Nemškoavstrijska mirovna pogodba. J 'i Dunaj, 1. septembra. »Deutschosterreichi-sche Staatskorrespondenz« poroča: Ker se bo državni kancelar dr. Renner skoro gotovo v petek, dne 5. septembra Vrnil na Dunaj, se bo sestal glavni odsek v soboto, narodna skupščina pa v nedeljo, dne 7. septembra. Vsi vojni ujetniki se vrnejo iz Italije meseca septembra. Rim, 31. avgusta 1919. Agenzia Romano poroča, da je italijanska vlada sporazumno z aliiranci sklenila, pospešiti poSiljanje vojnih ujetnikov v domovino tako zelo, da bodo vsi transporti v drugi polovici septembra popolnoma končani. Francozi zasedejo Bolgarsko. Versailles, 31. avgusta lil9. Kakor poročajo iz Sofije, je francoski general Fraachet d’Esperey sklenil, da da zasesti Bolgarsko -«4 francoskih čet do ratifikacije miru. V Sofiji, tftMI in Šumli so proklamirali obsedno Stanje. Hfc-kanska agentura tudi poroča, d* je prt razw*» ževanju bolgarskih čet prišlo do spopadov. Na Legatovem zasebnem učilišču v Mariboru se prično I. oktobra 1919 novi tečaji za stenografijo, strojepis, pravopis in poslovni nastavki, , računstvo v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slovenski in nemški jezik. Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od II.—12 ure dopoldne Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinj-\ ska ulico 17, I- nadstropje. Prospekti brezplačno. 6—i Pletenje, pod- SCupirn rTJi \i MALA OZNANILA. N Lončarska pomočnika ^»ffaVin! hrani. Fran HeuffelS dediči, tovarna peči in i štedilnikov, Glince 258 pri Ljubljani. 3—1 : Odvetnik k ti 2 dr. Matej Osetija naznanja, da se je preselil iz Gradca v -Maribor in da ima svojo edvefniSko pisarno v Marijini ulici št. 10 (poprej pisarna dra. Karla Faleschinija). Telefon št. 112. 3—3 V družbi: Odvetnik dr. Franjo Lipold. 4 Odvetnik dr. Franjo Lipold naznanja, da se je preselil s svojo odvetniško pisarne? v Mariboru iz Freihaus ulice št. 2 v Marijino ulico št. 10 (poprej pisarna dra. Karla Faleschinija), : Telefon št. 112. V družbi: Odvetnik dr. Matej 0 s e n j a k. ----------- KARE!. PREIS, Nsrifeor Stolni Jfg Si. S. Svoboden ogled! Ceniki zastonj! Brata Ussnjah®1*!!’ ^jilii! * Maribor, Graiska ui. 1o PTUJ Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami. Elegantni t>ox calf in oh.evrea.ux čevlji. — Pini čevl;, i iz črne in rujave teletine. — Navadni čevlji iz rujave kravine. podplatni in podpetni cveki,drete, platno. g Arhitekt Hubert Misera mestni stavbinski mojster Maribor, Cesarstia cesta st. 20, Lutrova ulica st. to prevzame vsa stavbinska in tesarska dela, adaptacije, popravila, nove stavbe, strokovnjaško in po • najnižji ceni. Zaloga apna, cementa, opeke in drugih stav-binsklh potrebščin. 3a- ©mm© Za uvoz in izvoz Sadna stiskalnica: (na kolesih) za 8—10 meterskih stotov,'se takoj proda pletenje in popravila nogavil ali zamenja za kmetijski stroj. Witzler, Maribor,' s Gospodska ulica 15. 3—2 j prevzame ^-^.r^^Stroifta pletarna Valburge OmS Maribof, Žoisfea Mli