XVI. občni zbor ,,Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani". Dae 28. t. m. se je vršil zjutraj obVt 10. uri v Narodnem Domu občni zbor imenovanega društva ob navzočnosti 100 članov. Predsednik tov. Jakob F u r 1 a n je otvoril občni zbor ter pozdravil zborovalce in zborovalke. Izpodbujal jib je k vztrajnemu delovanju v korist društvu, ki bo našim potomcem pravi blagoslov. Tajnikovo poročilo. Tajnik Juraj E e ž e k: Slavnl zbor! Na lanskem občnem zboru, ki se je vršil tudi na današnji dan, ste bili vse društvene posle naprtili zopet staremu odboru, ki si jih je porazdelil kakor prejšnja leta: Jakob Furlan, predsednik; Luka Jelene, I. podpredsednik; Ignaeij Erižman, II. podpredsednik; Juraj Eežek, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; in odborniki: Engelbert Gangl, Andrej Eape, Julij Slapšak in Ignacij Šijanec. Društvene račune pa so pregledali: Ivan Bernot, Alojzij Eecelj in Vendelia Sadar. Z letošujim letom smo prekoračili prag v IV. petletje našega društvenega obstanka. Društveni odbor se je tudi letos moral omejiti le na zbiranje zgradbenega kapifala, ker 86 mu zde dosedanja sredstva prepičla, da bi že mogli misliti na zgradbo društvenega doma; da, zdi se nam celo, da bi zagrešili s takim počet)em — samomor, ker bi stavili zgradbo bolj i& druge uego zase. Preudarnost je povsod potrebna, pri nas, ki smo vezani le bolj sarai nase, pa še posebno. Zato pa ne ume.jem onih dveh čudakov, ki sta se v dveh naših dnevnikih zagnala v naše društvo z nasveti, ki se zasedaj ne dado in ne morejo izvesti. (Ees je!) Dobre nasvete sprejemamo prav ladi od vsakogar, a dotičnika bi nam mnogo bolj ustregla, ako bi sama tudi dejanjski kaj storila za društvo, ker se mi dozdeva, da bi njiju imeni zaman iskal po iraeniku naših članov. In res, ravno med pravimi člani pogrešamo še marsikaterega tovariša in tovarišico. Izmed vsega slovenskega učiteljstva je samo 271 pravih članov! Eje je temu krivda, sam ne vem. Ees je, da smo ob pičlih svojih plačah siroraašni in težko uti-pimo vsako kronieo; ali ob tako vzvišenem namenu in smotru našega društva bi si pa le morali tudi ti dve kronici pritrgati in tudi še ob kaki ugodni priliki nabrati za naše društvo kak znesek. In takih prilik ne manjka; ako zbiramo na mnogih krajih za naša druga narodna društva, bi morali časih tudi misliti nase, saj pravi že star pregovor, da nam mora biti srajca bližje telesa nego suknja. Naš blagajnik marljivo pošilja na vsa šolska vodstva poštne položnice, in obrnili smo se s prošnjami tudi do vseh socialnih odsekov, a končno pa tako malo uapeha! Edor je pri tej krivdi količkaj prizadet, naj jo do prihodnjega leta popravi; hvaležni mu bomo mi in tisti, ki bodo enkrat deležai teh dobrot. Mnogo smo si obetali od nasvetovanega BJubilejskega daru", in naš idealui E. Gangel je bil pred tremi leti izračunil, da bi ga bilo lahko 144.000 kron: toda kolika prevara ob nabranem znesku 9.000 kron 1 Pa presrčno zahvalo tudi za to darilo vsem onim, ki so požrtvovaluo kakorkoli pripomogli do tega zneska! Da bi se društveno imetje povzdignilo, smo bili pričeli izdajati podarjene nam spise naših mladinskih pisateljev Jul. Slapšaka, Aodr. Eapeta in E. Gangla. Toda slabo se nara je izplačala ta namera. Ob brezbrižuosti krajuih šolskih svetov in menda tudi šolskih vodstev je obležala velika moožina teb kojižic v naši drnštveni omari, namesto da bi si jih podajala naša mladina iz rok v roke ter si tako blažila duha iu srce. Zato smo se bili obrnili do c. kr. deželnih šolskih svetov za Eranjsko, Štajersko in Primorsko s prošnjo, naj bi z ozirom na blagi namen izdaje teh knjižic jih priporočili šolskim vodstvom io krajnim šolskim svetom v nakup. Tej naši želji je bil pripravIjeh ustreči samo c kr. deželni šolski svet za Kranjsko, ako r nekaterih spisib ustrežemo želji vposlaae nam kritike, česar pa nismo mogli storiti, ker so knjižice bile že dotiskane. Oba druga deželna šolska sveta nista ugodila naši prošnji: Štajerski jo je kratkomalo odklonil, a Primorski nara ni niti odgovoril. Mi pa pravimo, ako so bili spisi priporočilni v nVrtcu" in BZ?on6ku", morajo biti tudi sedaj v posebui izdaji in zato jih še enkrat prav toplo priporočamo vsem šolarskim knjižnicam v nakup. Boljšega mladinskega beriva zasedaj nimamo. Zato smo se le s prav težkim srcem lotili izdati II. zvezek J. Slapšakovih spisov — in ako se bo razpečavala knjiga tako kakor dozdaj, bomo morali izdajo ustaviti na veliko škodo naše mladine. So pač se vedno ljudje, ki nimajo srca do nje! Eavootako smo bili vložili za novo izdajo Janka Žirovnika »Narodne pesmi za šolsko mladino" v treh stopnjah prošnjo na višje mesto za potrdilo kot poučno knjigo pri petju, ki se nam pa tudi ui ugodilo, pač pa se smejo pesmi rabiti kot priročna knjiga, in naša mladina kaj rada sega po njih, znamenje, kako so se ji priljubile te pesmi in udomaCile med ljudstvom. Sedaj smo dali v natisk II. stopnjo in za nio takoj III. Te knjižice donašajo društvu najlepše dohodke, za kar bodi tov. J. Žirovniku izrečena še enkrat najlepša zahvala. Poleg teh knjižic pa nam je tudi letos donašal največ naš »gospodarski program" iD v prvi vrsti gre pohvala in zahvala tvrdki Grubbauerjevi, ki Datn je vposlala za miaulo leto 610 kron. Tu bi pač vprašali, kje so druge tvrdke, pri katerih učiteljstvo prav mnogo pokupi šolskega blaga, ki pa se niso oglasile do danes niti z najmaujšo vsoto. Nadejamo se, da se nas gotovo spomnijo, saj roka umiva roko. Imamo še mnogo drugih prijateljskih tvrdk, ki nam od prodanega blaga drage volje vpošiljajo obljubljene odstotke, ali učiteljatvo se v maogih slučijih premalo ozira na to in rajši kupuje drugod iu raorda celo slabše blago nego pri naših prijateljih. Zato se iznova obračamo do vsega našega učiteljstva z nujno prošnjo: Eupujrao le pri tvrdkah, ki nas podpirajo! BSvoji k svojim!" bodi vedno naše geslo. Sklicali smo bili med letom tudi izredoi občni zbor zaradi neke denarne transakcije z Učiteljsko tiskarno, ki so ji stregli po življenju razni naši neprijatelji. No, stvar je sedaj obojestrausko povoljuo uravnaua, naša dolžnost pa je, da svojo tiskarno podpiramo z naročili in jo priporočamo v prijateljskih krogih. Saj narn bo ravuo tiskarna najboljša opora ob koraku do osamosvojitve. (Dobro!) Pa tudi Dašo hraoilnico in posojilnieo podpirajmo in priporočajmo prijateljem svojim, ki bo našemu društvu dajala tem večje letne doneske, čim razsežnejši bo njen letni delokrog. S tem je moje skromno poročilo pri kraju, in slavni zbor blagovoli je dobrohotno vzeti na znanje. Naše društvo ima letos 73 pokroviteljev, 271 pravih članov in 120 podpornikov. Eončno j izrekamo vsem svojim dobrim prijateljem, ki so nas na kakršenkoli način podpirali, še tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. Bog jih živi! (Odobravauje.) Blagajnikovo poročilo. Blagajnik Jakob Dimnik: 1. V obrambo. § 2. pravil BDruštva za zgradbo Učiteljskega konvikta" pravi: Namen društva je, zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod pod naslovom Učiteljski ¦kouvikt, y katerera se bo skrbelo za učiteljske otroke in sirote a) v moralnem in b) y gmotuem oziru. Z moralnega stališča skrbelo se bo zlasti s tera, da bi gojenci in gojeuke v šolski dobi vse svoje moči posvečali verskim in šolskim zahtevam, da bi v kakršnikoli obliki v nravnosti ne grešili in da bi se pripravljali za prihodnje življenje. V gmotnem oziru se bo pa pazilo, da bi v zavodu gojeaci in gojeuke bile tako preskrbljene, kakor v vravnauem očetovem domu. Društvo se razide in neha (§ 24. društrenih pravil) stoprav tedaj, kadar doseže v § 2. označeni namen in § 25. društvenih pravil pa pravi, da se društvo ne sme nikoli odtegniti namenu, dolofenemu v § 2. društvenih pravil." Zakaj pričenjam svoje poročilo z društvenimi pravili? To storim zaraditega, ker se je zadnji čas begala po časopisih javnost, da odbor z društvenim imetjem ne gospodari dobro. Zahtevalo se je, da naj se začne vendar že z gradbo konvikta, češ, da bo tudi sedanji učiteljski rod imel koristi od koDvikta. Kdor stvar trezno premisli, mora priti do zaključka, da nabraui denar še skoraj ne zadostuje za primeren in dostojen stavbni prostor, kamoli, da bi s tem denarjem gradili stavbo, jo opremili 8 potrebno opravo in vzdrževali konvikt! To je absolutao nemogoče ! Oe ne bomo mi deležni dobrot konvikta, bodo pa naši potoraci, ki nam bodo hvaležni za to, [kakor smo hvaležui mi našim prednikom, ki so nam zasnovali in ustanovili Vdovsko učiteljsko društvo, čeprav večina njih ni imela nikake koristi Jod tega. Mi smo jim pa hvaležni za to požrtvovalnost na korist učiteljstva in jih bomo mi in iiaši potomci ohranili v blagem spominu. Poudarjalo se je tudi y politiškem listu, ki ni naklonjen učitel.jstvu, naj bi se vsakoletne obresti porabile za kakih 20 ali 25 ustanoy po 100 E za učiteljske otroke, ki se šolajo v raestu, češ da bo tudi sedanji učiteljski rod imel kaj koristi od društvenega imetja. To so jako vabljive besede, ki bi utegnile tega ali onega v prvem hipu navdušiti za tako mneaje. Ali to je naravnost nedopustDO, in sicer po § 25, društ?enih pravil, ki pravi, da se konvikt ne srae uikoli odtegnUi nameou, določenemu v § 2. društvenih pravil. Naše društveno imetje je že toliko naraslo, da upoštevajo to imetje tudi naši neprijatelji in se jim cede sline po njem. Ce bi mi napravili ustanove, ne pridemo potem nikdar do zaželjenega smisla in zato bo odbor slej ko prej stal na stališču društvenih pravil ter iavual po določilih § 2. svojemu smotru. Namen takib dopisov zoper naš konvikt je t prvi vrsti, razdvojiti učiteljstvo in nahuj- skati ga zoper odbor, ki je y šestnajstih letih nabral toliko imetja, da smo lahko ponosni na ta uspeb. Nabrani denar se zanesljivo in plo- donosno na'aga: nalaga se pa tam, kjer dobivamo večje obresti. če pa s tem denarjem podpiramo v obliki vlog in posojila tudi svoje gosi'odarsko organizaeijo, je tako delovanje tem hvalevrednejše. Edo sme zameriti odboru, 6e je dal podlago y obliki vlog s 5% obrestmi naši uspešno delujoči in razvijajoči se posojilnici in hratiilnici, ki bo svojčas y sraislu prayil velika zaslomba ia podpora učiteljskemu konviktu! Edo nam more očitati slabo gospodarstvo, če smo v obliki posojila s 5o/o obrestmi priskočili na pomoč naši tiskarni, ki se, hvala Bogu lepo razvi.ja in katere imetje je vredno med brati nad 350 000 E. In pray naša tiskarna, ki jo imamo edino mi slovenski učitelji med vsem avstrijskim učiteljstvom, je naš ponos in znak našega deloljubja in požrtvovalnosti na čast in korist našemu stanu, zakaj gotovo je, da bo donašala že v bližnji bodočnosti stalno podporo učiteljskemu konviktu. 2. Letosnji darorl In članarlna. Po teh uvodnih besedah, ki so se mi zdele potrebne, pridem k svojemu porožilu. Oftitalo se je odboru v politiškem listu, da je navdušenje za nabiranje denarja močno ponehalo. V koliko odgovarjajo ti očitki resnici, naj bodo v dokaz letošnji darovi. Navzlic neznosni draginji in navzlic našim sramotno nizkim plačam je prišlo blagajniku y roke letos 4381*93 K in to brez obresti naložene glavnice. 3. Letošnjt izdatkt in prirastek. Seveda je to kosmati doiiodek; uprava vsakega društva je pa v zvezi tudi s stroški in tudi naše društvo ni brez izdatkov, saj zalagamo knjige in jih mpošiljamo križem domovine. Letos smo založili pryi zvezek druge izdaje Janko Žirovnikovih narodnih pesmi za šolsko mladino, in sieer v 30.000 izvodih. Tiskarski m knjigoveški stroški za ta zvezek so znašali 1403-80 E, ki so se pokrili iz letošnjih dohodkov. Iz letošnjih dohodkov so se izplačale tudi tri G F. J. I. jubilejske ustanove, kar zuaša240E Za to vsoto seje pa zaradi tegapomnožilaglavnica te naše ustanove. BSloyenecu je pisal dne 17. decembra 1.1., da od yseh učiteljskih organizacij nima učiteljstvo prav nobenega dobička. ampak imalenekaj oseb koristi. Očividno ima v mislih tiste borne nagrade, ki jih prejemajo nekateri odborniki za upravo in vodstvo društev. Tudi občni zbor našega društva je 1. 1905. sklenil, da naj dobodo trije odborniki za njih trud, ki ga imajo z vodstvom društva, upravo imetja in z zalogo knjig, kar da mnogo posla, vsi trije 350 E nagiade. Za tiskovine, kimrte, znamke, položnice, davek in druge potrebščine smo pa izdali 29630 E. Skupni letošnji izdatki znašajo torej 2290#10 E; če jih odštejemo od prejemkoy nam ostane prebitka 2091 E 83 t. 4. Obresti. E temu prirastku je pa treba še prišteti letošnje obresti, ki znašajo 3163 K 26 t. 5. Sknpni letošnji prejemki t gotovini. Oe seštejemo letošnje čiste prejemke, t. j. 2091-83 K, in letošnje obresti, t. j. 3163 Ž6 E, vidimo, da se je pomnožilo naše iraetje y denarju v letošnjem letu za 5255*09 K. 6. Prlrastek vrednosti zaloge knjig. Poleg tega je pa narastla letos tudi vrednost zaloge naših knjig; pomnožila se je ta vrednost z Žirovnikovimi narodnimi pesmami, ki je zuašala z zadnjim duem novembra 4490 E. če prištejemo to vrednost k letošnjim prejemkom in obrestim, vidimo, da znaša vesletošnji priras t e k 974509 K. 7. GUarnica. Glavnica je plodonosno naložena, in sicer imamo v Hranilnici in posojilnici učitfiljskega konvikta 21.983-66 E, ki se obre.-tujejo po 5°/o, v Mestni hranilnici Ijubljanski, ki obrestuje vloge po 474°/o, imamo 12.378 89 E; v Vrhniški posojilnici po 47, % 428'66 E, v Eraetski posojilnici ljubljanske okolice 5082 K po 4'/s % ; v posojilnici v Eopru 58'79 po 47» % ; vrednost treh srečk znaša 812-56 E, ki se obrestujejo po 3 % ; v poštni hranilDici imamo 15 E po %%, dye obligaciji vredni 300 E, se obrestujeta po 4% ; Učiteljski tiskarnije po 5% posojenih 28.000 E in 11 zadružnih dele/ev, ki 86 obrestujejo tudi po 5°/o, je pa vrednih 1100 E. Vsa ta gotovina znaša brez letošnjih obresti 70.154*56 K. 8. Sknpna gotovina. Ako seštejemo letošnje čiste 'prejemke (209183 E), letošnje obresti (3163 26 E) in glavnica (70.15456 E), znaša ob koncu 16. društvenega leta fikupna gotovina t denarju 75.409-65 K. 9. Inrentar. Vrednost inventara se ceni 200 K, in sicer omara, ki jo je zapustil r. Ivaa Škrjanec, 100 E, omara in predalnik za mladinske spise pa tudi 100 E. 10. Zaloga knjlg. Da bi se nabrani denar tpm bolje obrestoval, smo začeli izdajati tudi knjige, in sieer imarao y zalogi 1. zvezek GaDglovih, Eapetovih in Slapšakovih mladinskih spisov: E. Adamifievo spevoigro nSlaya cesarju!" z besedilom v posebni knjižici in 1. zvezek Žirovnikovih narodnih pesmi E. Adami5eye sp«voigre smo založili 1000 iztisov, besedila 5000, mladinskib spisor vsakih po 3000 in narodnih pesrai po 30.000 iztisov. Tiskarski stroški za vse te knjlge so znašali okroglih 4000 E, knjigowški 2000 E io ilustracije in klišeji pa blizu 500 E, torej skupaj okroglo 6500 E Vsi ti stroški so seveda že plačani. Vrednost vseh knjig, kar jih imamo še danes v zalogi pa zuaša nizko cenjeoa 11.700 K. Ležeče je na učiteljstvu samem, da pridemo čimpreje do tega denarja. Letos srao iztržili za Adami6eyo spevoigro z besedilom vred 232-47 E, za mladinske spise 54236 E in za Žirovnikove Narodne pesmi pa 72960 E. 11. Nove knjlge. Pravkar se pripravlja za tisk 2. zvezek Slapšakovih spisov ia takoj po novem letu bomo izdali 2. zv, Žirovnikovih aarodoih pesmi; Na ta način podpiramo koavikt in bkrati pa tudi našo tiskarno, ki ima pri tein svoj zaslužek. 12. Sknpno draštreno imetje. Oe prištejemo k gotoviai v denarju (75.409 65 E) vrednost iny«ntarja (200 E) in vrednost zaloge knjig (11.700 K), znaša potemtakem ob koncu tekočega leta yse društveno imetje 87.309-65 K. 13. Jnbilejska ustanora. Cesarja Franca Jožefa I. jub i 1 e j 8 k a ustanova za učiteljske sirote na Eranjskem, ki smo jo ustanovili y spornin na vladarsko 50letnieo našega cesarja, znaša 7295-86 K. Letos ji je priraatlo 320-19 E. Izplačalo se je dne 2. decembra učiteljskim sirotam Mariji Osana, Mariji Ealingerjevi in Pavli Peganovi po 80 E, skupaj 240 E. Ta ustanova je last našega društva, ki mu jo je podarilo Slovensko deželno učiteljsko društvo y Ljubljani; pomnožila se je 1. 1907 z zapuščino našega dobrotnika f tovariža Josipa Travna za 3586-63 K. Do daoa&njega dne smo izplačali iz te ustanove trem učiteljskim sirotam 1680 E. 14. Jnbilejski dar. Da proslavimo plodonosno vladarsko 601etnieo Nj. Veličanstva cesarja Franea Jožefa I., smo začeli na predlog tovariša E. G a n g 1 a zbirati pred tremi leti darove pod naslovom BJubilejski dar". Letos završujemo zbiranje teh darov. Leta 1908. smo nabrali za ta dar okroglo 4000 K, 1. 1909. 3000 E in letos pa 2000 E; torej v tej triletni dobi okroglo 9000 K. Ta vsota je nalcžena y naši hranilnici na ime BJubilejski dar". 15. Člaui; Pokroviteljoino so letos plačali učitelji risarskega tečaja na obrtni strokovni šoli (zastopnik tov. Jos. Šepič, nadučitelj v Buzetu) in Učiteljsko društvo za Trst in okolico je plačalo zadnji rok (50 E). Vseh pokro-viteljer imamo 7 3, in sicer na Eranjskem 58, na Ptimorakem 12 in na Stajerskem pa 3! Na račun pokroviteljnine je plačalo županstvo na Viču 3. rok, in sicer 50 E. L e t n i h (pravih) članov je letos 271, in sicer na Eranjskem 170, na Štajerskem 61 iu na Primorskem pa 40. Podpornih članov (dobrotnikoy) imamo približno 120. Največ|a dobrotnika in podpornika našega drustva sta mestua občioa ljubIjanska iu pa tvrdka Grubbauerjeva v LincUi Prva je darovala društvu 500 E, druga pa 610 E. Iztned denaroih zavodo? nam je dala Posojilnica- v Dolu pri Hrastaiku 10.E, Poso- jilnica v Zagorju ob Savi 20 E, Posojilnica y Litiji 20 E, Posojilnica v Framu 10 E, Notranjska posojilnica v Postojni 50 E, Emetska posojilnica ljubljanske okolice 50 E in Učiteljska hranilnica in posojilnica pa 100 E. S tem sem pri kraju s svojim kolikor mogoče natančnim poročilom; le še nekaj hočem odgovoriti. nSloveuec" vprašuje v svoji letošnji 287. številki: BEaj pa ima zdaj učiteljstvo od denarja, nabranega za učiteljski konvikt?" BNič!" odgovarja sam sebi in pristavlja: nIn pri takem gospodarstvu ga bržčas tudi nikdar ne bo imelo". Temu odgovarjam, da imamo 87.309-65 E, ki smo jih zbrali iz 1 a s t n e m o č i, ne da bi se Bna vse grlo drli in vpili na pomoč", kakor y Jarku ležeči človek", s katerim nas primerja BSlovenec". Na to vsoto je odbor ponosen in ponosno sme biti tudi vse slovensko učiteljstvo, zakaj čim močnejša bo naša gospodarska organizacija, tem močnejši bomo tudi mi in tem večja bo veljava naša in našega stanu v pošteni človeški družbi. Mi vstajamo iz lastne moči in njih pa, ki oam niso naklonjeni, preletava groza pred našim vstajenjem. In učiteljstvo, tisto značajno učiteljstvo, ki S6 tudi v današnjib kritičnih časib zaveda svojega zvanja ter se dosledno in neustrašeno bori za boljšo bodočnost svojo, svojih otrok ia svojega stanu, si piše z lastno kryjo zgodovino svojega življenja, a ta kri bo klicala na maščevanje vse tiste, ki vzdigujejo svojo sovražuo roko celo proti našemu konviktu. Odbor si je v svesti, da je z društvenim imetjem dobro gospodaril, in sicer v prospeh društya, v čast 8lovenskemu uSiteljstvu in na korist našim otrokom in sirotam! (Dolgotrajno odobravanje.) Tovariš V. B u"s, Tajniško in blagajniško porofiilo pričata, da se je odbor y polni meri zavedal svoje. dolžnosti in je tudi svojo nalogo vršil z T8O natančnostjo in previdnostjo. Tak delavni odbor zasluži, da mu izrečemo svoje zaupanje in priznanje. (Sprejeto z odobravanjem) Tovariš E e c e 1 j poroča v imenu pregledovalcev računov: Vsi računi in vse knjige so v najlepšem redu. Predlagam, da se izreče blagajniku abaolutorij. (Sprejeto.) Tov. Janko Ž i r o t n i k predlaga, naj se voli dosedanji odbor z vzklikom, tovariš S c h m e i d e k pa, da se volijo na isti način pregledoralci računov. (Oboje sprejeto soglasno.) Tov. Jakob D i m n i k je predlagal, da se uvedejo za pokrovitelje izkaznice v obliki diplom. Eo je tov. G r e g o r in predlog toplo priporočal, je bil soglasno sprejet. Potem je zaključil tov. predsednik XVI. občni zbor. * * * Takoj potem se je vršil XLII. občni zbor BDeželnega slovenskega učite^jskega društva". 0 tem poročamo prihodnjič.