TABORNISKE NOVICE Ob konferenci ZTO 78 000 tabornikov na akciji Pisali smo že, da sodijo naši taborniki med najaktivnejše v republiki. Pred dnevi je izšel prvi zvezek občinskega glasila STOR, ki je namenjen delegatom odredov za letošnjo vo-lilno programsko konferenco občinske zveze tabornikov. Na 50 straneh taborniki analitično ocenjujejo preteklo delo, za katerega načrtu-jejo v bodoče še boljšo aktivnost. Zanimivi so podatki, ki pravzaprav podrob-neje prikazujejo to našo zvezo, njene razsež-nosti in bogato vsebino delovanja. V poročilih malce moti odnos do »relativno« aktivnih čla-nov organizacije. ZTKO namreč uvršča tabor-niško dejavnost tako smešno, da se še pozna-valci raznih kriterijev več ne znajdejo. Iz dokaj točnih podatkov vseh pelih šišen-skih taborniških organizacij ]e razvidno, da je npr. lani vsak tabornik POPRECNO preživel najmanj 60 dni, torej na 60 akcijah svoje orga-nizacije. Pri tem niso upoštevani številni zbori, množične manifestacije taborniške organizacije, sodelovanja z osialimi, česar ni tako malo in podobne oblike udejstvovanja. ZTKO pa v svojih kriterijih (podobni so še za planince) določa »normativ vadbene skupi-ne« ne »40 X 2 X 1 ura, ampak 24 tednov X 1 akcija letno«. Torej najmanj trikrat slabše kot za kogarkoli drugega. To ne bi bilo nič hutle-ga, če bi poznavalci oziroma nepoznavalci ta-borništva take kriterije in izračune dclali iz lastnega dolgocasja ali pa za ne vem, kakšne analize, pač pa je to osnova za vrednotenje de-la, torej kot temu pravimo pri nas MENJAVA DELA. Sistem dela v taborniškem vodu, klubu, skupini, četi, družini.. . zahteva manjše število otrok, ki jo vodi vodnik ob pomoči mentorja, inštruktorja ali starešine čete, družine ozrroma odreda. Torej je ob vzgoji taborniškega otroka in mladihca vključen poleg vodnika najmanj še en strokovni sodelavec. Take skupine pa šte-jejo v naši občini poprečno 10 otrok! Torej gre povsem za drugačno kvaliteto dela kot v pri-merih, ko se otroci npr. na taborniških taborih podijo za žogo, tekmujejo v topografiji in ori-entaciji, signalizaciji, postavljajo šotore, kurijo ognje, streljajo z zračno puško itd. Žato tudi taborniški vodnik ne more postati v letu dni, ampak je potrebna daljša vzgoja, pa še taborniki niso zadovoljni z znanjem. Gre namreč tudi za to, da so šišenski odredi še pred leti spoznali pomen načrtne vzgoje strokovnih kadrov. Sama občinska zveza pa skrbi za izo-braževanje vseh profilov vodnikov, načelnikov, inštruktorjev, specialistov in drugih svojih operativnih funkcionarjev. Zato tudi vlaga več sredstev v razne oblike izobraževanja. Samofinanciranje v taborniški organizaciji je nujno zaradi samega načina dela. Dotacije, kolikršne že so, se hitro izgubijo v delovnih pripomočkih — šotorih, šotorskih krilih, poste-ljah, orodju, tehničnih in športnih rekvizitih, v kuhinjski opremi, kompasih idr. Posamezne enote so lani npr. ustvarile od 1.040 do 3.919 dinarjev dohodkov na člana. Za vzgojo kadrov pa so poleg namenskih sredstev, . ki so jih uspeli dobiti kot sofinanciranje programov, iz-ločili še do 200 dinarjev na člana organizacije v občini. Nabava opreme predstavlja največjo postavko, saj je v posameznih odredih tudi prek 600 din na člana (brez upoštevanja na-menskih sredstev!). Najzahtevnejše akcije so večdnevna biva-nja v naravi, bodisi na pohodih, bodisi kot zi-movanja in taborjenja. Okrog 200 tabornikov je zimovalo skupno 1.256 dni, skoraj 800 članov organizacije pa je lani taborilo skupno 7.333 dni na taborih v Ribnem pri Bledu, v Bohiriju in predvsem ob morju v Rovinju. Osnovna dejavnost poteka na vodovih se-stankih in drugih vodovih akcijah. Skoraj 30.000 otrok je sodelovalo na 3.376 sestankih mfid tednom, 6.401 se je udeležil 301 četnega sestan- ka, 8.087 se jih je udeležilo 802 izletov, 676 jih je sodelovalo na 51 pohodih in 1.405 se jih je udeležilo 166 ostalih pomembnejših akcij. Tako ugotavljajo, da je lani sodelovalo 78.402 tabornikov na 5.496 akcijah, torej po-prečno 14 oseb na vsaki akciji. Ta podatek po-trjuje vodov sistem dela, torej delo po manj-ših skupinah, ko vodja lahko kontrolira in ne-posredno sodeluje z vsakirn otrokom posebej. Sportne organizacije bi po svojih kriterijih razdelile taborniške otroke, ki jih evidentirajo odredi v naši občini, v razne selekcije. Tu pa so se odločili zaradi odgovornega in zahtevne-ga dela razdeliti člane na aktivne in delno ak-tivne, kajti neaktivni nimajo mesta v organi-zaciji. Morda to ni najbolje,. vendar prostor-ski problemi ne dovoljujejo take širine. Neka-feri odredi še evidentirajo delno ali manj delovne člane. Slednji so predvsem iz vrst srednješolske mladine in starejši, raedtem ko so osnovnošolski otroci zelo marljivi in ni po-sebnih težav z njimi. Tako seveda naraste šte-vilo članstva v posameznem odredu npr. od 447 kar na 620 ipd. Struktura članstva je za taborniško organi-zacijo v povojnem obdobju zanimiva. Medtera ko so nekdaj bili člani takih organizacij sta-rejši, torej starejši od 10 let, predstavlja os-novnošolska mladina bistveno višji odstotek članslva. Lani so zabeležili: murni — predšolski otroci 2 %, medvedki in čebelice (7—11 let) 36% mlajši taborniki-ce (12—15 let) 16% starejši taborniki-ce (15—19 let) 25% klubovci (20—27 Iet) . 15% starejši od 27 let 5 % Struktura šišenskih enot je nekoliko dni-gačna od p&prečno slovenske ali jugoslovan-ske in daje naši organizaciji poseben pečat. Nikjer drugod npr. ni vključenih toliko mladih, slarih med 12. in 19. lelom starosti. To si šteje-jo naši taborniki kot poseben- uspeh. Poseben delovni pristop k mladini te starosti se je obre-stoval. Stevilne akcije ne bi tako uspele brez omenjenih mladincev in mladink v taborniških krojih. Ob tem velja poudariti, da so se funkcio-narji vseh organizacij tabornikov iz občine zbrali na trodnevnem posvetu in proučili sla-nje povsod dokaj delikatnega članstva. To je mladina, ki zahaja v 7. ali 8. razred osnovne šole. Zadnje leto pa se njim priključujejo še srednješolci. Usmerjeno izobraževanje predstav-ija za organizacijo poseben problem; precej otrok se vozi dalje v šolo. Solski programi so prezahtevni za otroke, ki se niti niso mogli najbolje odločiti, kaj bodo študirali, pa so zato nezadovoljni, pogosto apatični, nimajo volje do izvenšolskega udejstvovanja, ker jih šolski po-uk kar precej izčrpa. Le redkim uspe normalno nadaljevati šolanje v srednji šoJi. Zato taborniki že poskušajo prilagajati svo-je delo novim delovnim pogojem s konkrel-nejšimi akcijami, s poudarjenim družbenim živ-ljenjem, z izleti v naravi ob prostih dnevih itd. Prav o tem so načrtovali in izmenjavali iz-kušnje načelniki enot na trodnevnem posvetu naših tabornikov. Marsikaj so ugotovili. Tudi to, da niso v vseh predelih (krajevnih skupno-stih) enaki pogoji za razvoj organizacije, dalje da je vedno več članstva iz organizacij zdru-ženega dela, ki imajo tudi svoje domove in da ni najboljše sodelovanje s krajevnimi skup-nostmi. Večina se bori s prostorskimi težavami, kadrovske pa so tako vedno bolj prisotne, ko gre za amatersko delo. PRIPRAVA NA SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE Sam sistem dela, delovni program orga-nizacije, vezan v pretežni meri na gibanje v naravi daje organizaciji tabornikov poseben pečat. Zivljenje v naravi zahteva konkreten pristop. Ne dovoli govoričenja, ampak kon-kretno akcijo. Narava je človeku zaščitnica in hkrati sovražnica. Zato se mora tabornik znajti v vsakem primeru, na kar pa se na vodovih sestankih pripravlja, na sobotnih in nedeljskih izletih, pohodih, tekmovanjih in na taborjenjih pa v praksi preizkuša in utr-juje že osvojeno znanje. Erav zaradi tega so si taborniki ob ustanovitvi pred 31 leti za vzornike vzeli partizane; tudi ti so se mo-rali boriti hkrati z naravo in proti okupa-torju. Taborniška organizacija ima že po sami naravi dela okrog 80 % elementov, ki pri-pravljajo člana na splošni ljudski odpor in na družbeno samozaščito. V današnjem svetu je zato znanje, kako se obdržati, še kako po-membno. V delovnih programih je poleg raz-vijanja bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije predvsem močno po-udarjeno negovanje in razvijanje revolucio-narnih tradicij. Znano je, namreč, da vsaka revolucija velja toliko, kolikor njene dosež-ke tudi še nadalje razvijamo! In ta dejavnost se prepleta v vseh taborniških programih. Obramba in zaščita domovine je tudi v ta-borniški organizaciji brez posebej izdelanih programov integralni del vzgojnega sistema. Te dejavnosti pa so še neizkoriščene glede na možnosti, kijih ponuja sam delovni pro-gram organizacije. V Siški so taborniki ponekod že uspeli prepričati hišne svete, da so jim odstopili prostor za sestajanje in opremo. Taborniška oprema se namreč ponuja kot takojšnja po-moč ob strokovnem rokovanju, ko gre za ele-mentarne nesreče. Kaj je boljše tudi za ci-vilno zaščito v zgradbi, če že razpolagajo npr. S šotorsko opremo, ležišči in drugimi pripo-močki za takojšnjo postavitev začasnih biva-lišč pod šotorskim platnom za 50 in več oseb. Vsak otrok, vključen v taborniški vod, zna postaviti šotor. Vsak odrasel ga ne zna. Vsak otrok zna hitro zakuriti ogenj, zna pogasiti požar s preprostimi pripomočki. 2e 7-letnik zna nuditi prvo pomoč, narediti zna nosila iz naravnih pripomočkov ali iz obstoječega gra-diva itd. V naši občini imajo taborniki tudi posebej izšolano intervencijsko skupino, ki je v najkrajšem možnem času sposobna po-staviti taborno naselje za pi-ek 200 oseb! Sku-pine za take hitre akcije za posebne primere se še formirajo in bo že letos ta mobilna spo-sobnost, če bo seveda dovolj šotorske opre-me, usposobljena za postavitev tabornega na-selja za prek 1.000 občanov. To že predstav-lja pomemben faktor, ki se ga pri nas ne za-vedajo na vseh nivojih, kjer bi morali tudi pomagati pri usposabljanju kadrov za take naloge in hkrati zagotavljati kvalitetno opre-mo. Tu gre pa za materialni in že obstoječi kadrovski potencial, ki ga je treba le še upo-rabiti, mu pomagati in ga razvijati. Krajevne skupnosti imajo prav v taborniškem delu močnejšo oporo za izvajanje svojih progra-mov, ko načrtujejo razne akcije preverjanja usposobljenosti za ukrepanje v izrednih pri-merih. To nalogo toliko poudarjamo, ker je bila marca letos v Sarajevu jugoslovanska konfe-renca tabornikov iz vseh predelov Jugosla-vije, na kateri so sodelovali tudi predstavniki JLA, sekretariatov za narodno obrambo iz vseh republik in pokrajin ter predstavniki specializiranih organizacij, ki se tudi aktivno vključujejo v naloge ljudske obrambe in druž-bene samozaščite. Taborniški organizaciji je bila poverjena odgovorna nologa; razvijati tudi v bodoče tiste dejavnosti, ki koristijo celotni družbeni skupnosti pri odpravljanju posledic elementarnih nesreč oziroma pri hitri pomoči ponesrečenim in še pri številnih podobnih nalogah. Na tem jugoslovanskem posvetovanju so s koreferati sodelovali tudi šišenski taborniki, ki imajo bogate izkušnje s praktičnim delom vseh kategorij članstva. ST