59 Čoketa Gallinago media Great Snipe  – one individual flushed from grasslands near Bevke, Ljubljansko barje (UTM VL59, C Slovenia) on 10 May 2020; sixth record for the site and twentieth for Slovenia Dne 10. maja 2020 sem že v mraku začel pohod čez svoj kvadrant za repaljščico Saxicola rubetra nekoliko vzhodno od Bevk na Ljubljanskem barju. Na samem začetku popisa sem iz melioracijskega kanala splašil samico čapljice Ixobrychus minutus, ki sem jo pred tem na Barju (z izjemno nekaterih ribnikov) videl le dvakrat. Dobro uro pozneje, okrog sedmih, sem skozi mejico stopil na velik vlažen travnik in prepodil nekaj srn, da so stekle proti nasproti ležeči mejici. Pri tem so iz visoke trave splašile srednje velikega pobrežnika, ki je za nekaj metrov poletel tik nad tlemi ter se hitro usedel nazaj v kritje. Že med njegovim pristankom sem bil prepričan, da opazujem čoketo, zaradi enotne obarvanosti ter beline v repu ter perutih (belo obarvani konci krovnih peres). Ptico sem še enkrat splašil, ko sem nadaljeval s popisom, in v letu mi je uspelo narediti dva dokumentarna posnetka (slika 8), na katerih je videti temno podperutje in trebuh, kot tudi izostanek belega zadnjega roba peruti, ki ga opazimo pri kozici. Tudi oglašanje splašene ptice se ni ujemalo z oglašanjem kozice. Čoketa je v Sloveniji redka selivka, ki ni opažena vsako leto. Na Ljubljanskem barju je bila opazovana šestkrat, od tega trikrat spomladi in trikrat jeseni (Hanžel 2014, Hanžel 2016, Hanžel & Denac 2018, Hanžel & Šere 2012, Komisija za redkosti 1993). Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti (KRED). Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI–1315 Velike Lašče, Slovenija, e–mail: mitja.denac@gmail.com Črnoglavi galeb Ichthyaetus melanocephalus Mediterranean Gull – 71 individuals observed at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) on 26 Jun 2020; the largest number in continental Slovenia Črnoglavi galeb se v Sloveniji v večjem številu pojavlja samo na Obali, kjer je bilo največ zabeleženih 780 osebkov (Denac et al. 2011). V notranjosti Slovenije se črnoglavi galeb redno pojavlja na Ptujskem jezeru, kjer gnezdi (Denac & Božič 2019), ter na zadrževalniku Medvedce (Bordjan & Božič 2009, lastni podatki). Na obeh območjih je najvišje zabeleženo število občutno nižje kot na Obali, le nekaj deset osebkov. V juniju in juliju se na Zadrževalniku Medvedce redno pojavlja na selitvi skupaj z rečnimi galebi Chroicocephalus ridibundus. 26. 6. 2020 sem v popoldanskem času zabeležil 71 črnoglavih galebov. Med temi sem zasledil le tri spolno nezrele osebke. V več jatah so prileteli iz V, na zadrževalniku za kratek čas pristali in nato odleteli proti JZ. Nekaj osebkov je skupaj z rečnimi galebi tu tudi prenočilo. Gre za največje število opazovanih črnoglavih galebov v notranjosti Slovenije. Dejan Bordjan, Oddelek za gozdarstvo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani, Večna pot 83, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Kozača Strix uralensis Ural Owl  – a male heard on 3 May 2020 on the southern slope below Kamniški vrh (UTM VM62, N Slovenia), where the species was first observed on 27 Apr 2020 Kozača je pri nas pogosta sova, z jedrom populacije v južni Sloveniji. V Alpah je še vedno dokaj redka. Tam glavnina populacije živi na planotah Julijcev (Vrezec 2019). 3. 5. 2020 sem se odpravil skozi dolino Korošice proti Kompoteli v Kamniško- Savinjskih Alpah. V temi pred jutranjim mrakom sem v zgornjem delu doline slišal oglašanje treh samcev lesnih sov Strix aluco. Ko so potihnili, sem s severnega pobočja Kamniškega vrha zaslišal oglašanje samca kozače. Vrsta na območju Kamniškega vrha v okviru novega Atlasa ptic ni bila zabeležena (Vrezec 2019), je pa bila na podobnem mestu opazovana 27. 3. istega leta (Atlas ptic 2020). Čeprav je bila vrsta med Slika 8/ Figure 8: Čoketa / Great Snipe Gallinago media, Bevke, Ljubljansko barje, 10. 5. 2020 (foto: M. Denac) Acrocephalus 41 (184/185): 55–66, 2020 60 popisi mnogokje najverjetneje spregledana, se ta tudi prostorsko širi (Vrezec 2019). Dejan Bordjan, Oddelek za gozdarstvo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani, Večna pot 83, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Modra taščica Luscinia svecica cyanecula Bluethroat  – adult male ringed on 2 Jun 2020 at Lake Pernica (UTM WM56, NE Slovenia); although caught in a suitable breeding habitat, breeding was not confirmed later on V trstišču zgornjega dela Perniškega jezera sem 2. junija 2020 obročkal ptice in bil nemalo presenečen, ko se je okoli 9. ure v mreži pojavil samec modre taščice, z belo piko na prsih podvrste cyanecula. Pojavljanje modre taščice v gnezditvenem času in v primernem habitatu prav gotovo pomeni sum na gnezditev. Pri nas je znanih kar nekaj opazovanj in obročkanih osebkov iz spomladanskega obdobja, ki se nanašajo na selitev v marcu in aprilu (Šere 1982, Šere 1994, Geister 1983, Kazmierczak 1987, Ciglič & Trebar 1998). Tudi NOAGS te vrste kot gnezdilke ali možne gnezdilke ne omenja (Mihelič et al. 2019). Celo Reiser (1925) gnezditev modre taščice ni potrdil, čeprav bi naj bila v tistem času opazovana na gnezditvi v mrtvici Črna mlaka na levem bregu Drave v Dupleku. Danes velike dravske mrtvice ni več, nekdanje poplavno območje pa je v celoti pozidano. Vse zgodovinske podatke o modri taščici je pred leti analiziral tudi Geister (1993). Podobna pojavljanja v gnezditvenem času kot v Pernici zasledimo pri naših sosedih na avstrijskem Štajerskem, kjer je teritorialni samec v primernem gnezditvenem habitatu celo pel, a gnezditev kasneje ni bila potrjena (Albegger et al. 2015). Najbližje Sloveniji modra taščica gnezdi na Nežiderskem in Blatnem jezeru (Dvorak et al. 1993, Magyar et al. 1998). Pojav modre taščice v gnezditvenem času me je zelo presenetil, kajti v Sloveniji nima gnezditvenega statusa. Resnici na ljubo, bil sem tudi malo v dvomih glede gnezditve. Kajti, če bi šlo za gnezditev, bi jo prav gotovo ujel že mnogo prej, saj sem v perniškem trstišču pogosto lovil in obročkal tudi spomladi. Da bi vendarle razvozlal uganko, sem 7. in 12. junija znova obiskal trstišče in preverjal morebitno navzočnost modre taščice s predvajanjem njenega petja ter opazovanjem in poslušanjem možnega odziva. Odziva ni bilo. Dne 14. junija sem poskusil znova z lovom z mrežami, ki se v trstičju najbolje obnesejo za preverjanje morebitne navzočnosti skrito živečih vrst. A tudi tokrat in kasneje v juliju o taščici ni bilo sledu. Modra taščica lahko gnezdi tudi nekoliko kasneje, zato pazljivost seveda ni odveč. Tako je pri nas na primer 5. avgusta 1992 na ornitološki postaji Vrhnika bil ujet povsem grahast mladostni osebek, 2 osebka pa še 29. avgusta istega leta na Cerkniškem jezeru (Šere 1994). V perniškem primeru gre verjetno za klateški osebek, dogodek pa je nadvse razburil naše duhove. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI–2000, Maribor, Slovenija, e–mail: franci.bracko@hotmail.com Slika 9 / Figure 9: Modra taščica / Bluethroat Luscinia svecica cyanecula, Perniško jezero, 2. junij 2020 (foto: F. Bračko) Šmarnica Phoenicurus ochruros & pogorelček Phoenicurus phoenicurus Black Redstart x Common Redstart – a hybrid between the two species recorded on 23 May 2020 near Rogla (UTM WM24, NE Slovenia) Med popisi za vetrne elektrarne na Rogli sem 23. 5. 2020 na Jurgovem poslušal petje šmarnice. Ker v tistem trenutku ni bilo preleta, sem v ptico na žici usmeril teleskop. Sprva sem bil začuden, ker ptica ni bila videti kot šmarnica, ampak bolj kot pogorelček. Imela je zelo svetel, bel zgornji del glave, črno grlo in prsi, od prsi navzdol pa je bila oranžna. Po nekajminutnem brskanju po spletu sem prišel do zaključka, da sem opazoval križanca med šmarnico in pogorelčkom. Alen Ploj, DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Tržaška 2, SI–1000 Ljubljana, e–mail: alen.ploj@dopps.si Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook