260. Stev.
Ishajt? rasen nc:s?«?j fn (jps2nSEts'J v n a k dan ob 10. uri tfopcidBS.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankivati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi ec ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
PoSinina platana v gotovim.
Llublisnl, v sredo 16. novembra 1921.
0issS!o lugeslov. secilelno
Posamezna stev. so §sar = K 1*20,
  	v.
Telefonska gt. 312.
Naročnina: Po pošti ali % dostavljanjem na dom za celo leto K 33G, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 510.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo jc v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
line stranke.
Kriza v belgrajski vladi.
Neka tajna vlada nad politiko v Belgradu. Oficielna glasila demokratske in radikalne stranke skrivnostno šepetajo o kombinacijah iz-premembe v vladi. Iz vsega šušte-nja posnemamo, da se bojuje med radikalci in demokrati precej hud boj, ki je pa še vedno neodločen.
Pribieevieu ponujajo »važno mesto«, Pašič sestavi novo vlado le, če sc sestavi sedanja vlada s sedanjo koalicijo. Radikalci zahtevajo zase ministrstvo za notranje stvari in tako dalje. To so dokazi za to, da gre za važne izpremembe in da bi radikalci radi izrinili Pribičeviča iz ministrstva za notranje stvari.
Roj za vlado je .torej velikega političnega pomena. Če Pribičevča odstranijo z dosedanjega mesta, pome-, ni to, da je zlasti slovenski demokratizem dobil hudo moralno zaušnico, ki bo zvenela s svojimi posledicami precej krepko. S Pribiče-
vičevim padcem ne nastane nova deba svobode, zakaj tudi od radikalca ne moremo pričakovati zlatili časov, pač pa bo velik uspeh v tem oziru, da izgube v Belgradu vpliv oni ljudje, ki danes strahujejo sko-ro celo Slovenijo in jemljejo delavstvu svobodo, kratijo njegove pravice in zagovarjajo izrečno protide-lavske naredbe in ukrepe, dasi imajo na jeziku »socijalno pravičnost« pravtako kakor demogoški klerikalci.
Blok reakcije, ki dela sam ali pa pod patronanco velegospodarskih krogov, bo z izpremembo v vladi izpremenjen, bo postal intimnejši in bo nadaljeval delo, ki ga sedaj izvršuje. Nedvomno bo pa zavra tnost in neobzirna agresivnost vsaj nekaj utrpela.
Preden pa se sedanja politika, tudi gospodarska, izčisti, bomo pa imeli še velike boje.
Aid maščevanja.
Demokratsko glasilo je prineslo včeraj izvirno vest, da je ministrski svet sklenil razpust načelstva bolniške blagajne v Sloveniji. Kot glavni vzrok navaja to, da niso bili ta-kozvani zunanji kraji zastopani v načelstvu ter da imajo delodajalci mnogo pritožb, ki se niso upoštevale. Ti argumenti seveda so izmišljeni, zakaj, če bi sc podjetnikom godila krivica, so vedno imeli pravico pritožbe na nadzorno oblast. Neštcvilne pritožbe, ki so bile zavrnjene, so dokazale prejasno, da so .očitki večinoma neutemeljeni.
Kar se tiče zastopstva zunaj L jubljane, je pa bila stvar rešena že pred enim mesecem, in je načelstvo £e mnogo prej hotelo rešiti to vprašanje sporazumno z interesenti. Razlogi torej, ki jih demokratsko izvirno poročilo navaja, so taki, da jim resen človek ne more verovati, še manj pa, da so iskreni.
Razpust načelstva bolniške blagajne je dejansko samo atentat na zavod, v katerem so imeli delavci po avstrijskem zakonu večino, ki |o izgube po novem zakonu, ki je bil sklenjen v Belgradu. V načelstvo bo voljenih polovica delodajalcev in polovica delojemalcev, če sprejme skupščina načrt; doslej pa so imeli delojemalci dve tretjini zastonni-kov. S tem hoče vlada bolniško blagajno za desetletja iztrgati delavcem h, rok, delavski zavarovalni zavod, na katerem delodajalci dejansko nimajo prav nobenega interesa, razen, da ovirajo razvoj teli zavodov s fiskaličnega stališča.
Dvainštirideset let so vodili delavci te zavode in sedaj pride vlada, ki temu ugovarja, ki hoče delavstvo oropati te pravice.
Vlada imenuje komisarja zavodu in J 2 sosvetnikov. Sosvctnike mora vlada sicer imenovati po dve-tietiini delojemalcev in eno tretjino delodajalcev, ki pa je le prehodnega pomena.
Naglašali smo zgoraj, da so navedeni razlogi jako neiskreni, ker so demokrati in še nekatere posamezne osebe grozile, da se bodo za-] radi sojalnodemokrutičue politike v Ljubljani maščevali nad delavskim zavodom. To je pravi vzrok.
Gospoda bi popolnoma prav storila, če bi to tudi javno povedala, kar je šepetala posameznikom na ušesa.
Kako velikega pomena je reorganizacija bolniškega zavarovanja, bi delavstvo čutilo šele pozneje. Veliki načrti so še v povojih, reorganizacija sc v tem času še ni mogla popolnoma izvesti. Kako bo to delo napredovalo pod novim vodstvom, je veliko vprašanje. Vprašanje jc. če bo novo zastopstvo tudi prav umevalo velikopotezne namene socijalnega zavarovanja, če ga cclo vodilni političarji tako slabo umevajo.
Udarec za udarcem prejema delavstvo od tistih ljudi, ki vedno govore o demokratizmu in veliki skrbi za socijalni položaj delavstva. Toda te udarce bo delavstvo občutno pa-riralo, ko pride čas za to. Ta čas ni več doleč.
PoBgfliiie vos tl.
+ Zoper nameravano ukinjenjc
ministrstva za socialno politiko je protestirala na pristojnih mestih tudi organizacija jugoslovanskih do-brovoljcev.
+ O novem volilnem redu za parlament poroča »Sl. Narod« še naslednje: Načrt novega volilnega reda bo sprejet v narodni skupščini po krajšem postopanju. Kakor določa § 141. ustave, se mora uvedba novega volilnega reda izvršiti potom skrajšanega postopanja v smislu § 133. ustave, ki določa, da lahko narodna skupščina izenačene zakone sprejme s poimenskim glasovanjem enkrat in v celoti ali na jih odkloni. Debata je zelo skrajšana in sme govoriti samo po en zastopnik ene parlamentarne skupine. Novi volilni red določa: 1. Na vsakih 40 tisoč prebivalcev odpade 1 poslani-ski mandat. 2. Uvaja sc nov propar-cijski sistem s kombinacijo okrožjie-ga ni državnega proporca. Poleg OhTOznm Kandidatskih list se uvede-jo tudi državne liste posamnih strank, la volilna kombinacija je nekoliko po vzorcu italijanskega volil-
nega reda. 3. Dosedanji kvalificirani kandidati odpadejo. 4. Razdelitev okrožja ostane ista.« — O stvari bomo še poročali.
-i- Splošna kovinarska stavka v tržaških in tržiških ladjedelnicah še vedno traja, ker lastniki ne popuste od svoje zaliteve, da se plače znižajo. Delo počiva. V tržiško ladjedelnico sc je nekaj fašistovskih stavkokazov hotelo vrniti na delo, pa niso uspeli, ker obrat z nekaj ljudmi ne more upostaviti.
+ Občinske volitve na Primorskem se bodo vršile januarja 1922.
-r Avstrija zaseda Zapadno Madžarsko (Bursko). Avstrijska zvezna vojska je pričela dne 13. t. m. zasedati Burško. Zasedla bo vse nakazano ji ozemlje razen plebiscitnega okrožja šopronjskega.
-I- Izid novih voiiiev v nemški državni zbor je pokazal, da so socialistične stranke izgubile dosedanjo večino nad meščanskimi strankami. Socialistične stranke so dobile 124.000 glasov, meščanske pa 130 tisoč glasov. Izgubo socialističnih strank je treba pripisati neugodni rešitvi gornje-šlezkega vprašanja in intenzivnejšega gospodarskega pri-
tiskanja antante na Nemčijo, vsled česar je nacionalistična propaganda in reakcija pridobila zopet novih tal. Antanta torej sama podžiga v Nemčiji duh nacionalistične osvete.
+ Francoske nakane proti Rusiji, Kakor javljajo iz Ženeve, je maršal Joffre odpotoval na Japonsko. Nemški listi pišejo, da se zdi, da Francija poizkuša sedaj rešiti ruski problem preko Japonske, ker se ii na drug način ni posrečilo. Potovanje Joffra je v zvezi s tem francoskim prizadevanjem.
-f Prihodnja konferenca mednarodnega delovnega urada se bo vršila v oktobru 1922. Tako so določili na zadnji konferenci v Ženevi.
+ Zveza narodov se danes se sfanck seji v Ženevi. Pretresala bo v prvi vrsti albansko vprašanje.
+ Mnenje angleškega socijalista o washingtonski x*azorožitvenl konferenci. Delavski voditelj Ramsey-Maedonald je izvajal v svojem govoru v Londonu:	Washingtonska
konferenca je samo ponovitev haag-ške konference. Ako se ne bo delalo energično, bomo imeli novo strahovito vojno, ki bo še bolj uničevalna in pravtako brezsmiselna kakor poslednja.
-i- To bi jim bilo po volji. Meščanski^ listi poročajo iz Revala, da so boljševiki pretekli teden v Moskvi in drugih sovjetskih mestih iz-, nova začeli s preiskavami, zasledovanji in aretacijami. Žrtve naj bi bili zopet menjševiki. Med znanimi ljudmi, ki so bili zaprti, imenujejo — Lunačarskega in Sklianskega , . . torej notorične komuniste . . . Tako izgledajo meščanska poročila iz Rusije.
_ + Angleška pa ne gre na ameriški lini. Angleški finančni minister je izjavil, da je Angleška nasproti ameriški ponudbi, da se dolgovi evropskih držav Ameriki še ne izplačajo, pripravljena svoj del povrniti. Torej pri najvplivnejši evropski državi Washington s svojimi finančnimi špekulacijami ne bo uspel.
-r Omejitev oboroževanja. Po programu državnega tajnika Zedinjenih držav ameriških, Hughesa, za omejitev vojnega oboroževanja na morju bi ustavila Anglija gradnjo štirih novih enot tipa »Hood« in gradnjo vseh oklopnih ladij prve in druge vrste tipa »King Geoge V.« Japonska bi se morala odreči graditvi dveh oklopnih ladij in štirih oklopnih križark ter treh enot prvega razreda kakor tudi štirih oklopnih križark, ki so že v ladjedelnicah, razen tega tudi desetih dreadnougthov. Zedinjene države bi morale opustiti gradnjo 15 oklopnih ladij, ki sc že nahajajo v delu in petih oklopnih ladij, ki so projektirane.
Zadnji dnevi rdečega tedna so tu. Sodragi! Zaupniki! Organizacije! Ste-11 napravili vsi svojo dolžnost? Ako še niste, pojdite te zadnje dni s podvojeno silo na delo!
Vsak sodrug bodi naročnik »Na-preja«! Dnevnik stane mesečno 7 din; kdor tega ne zmore, naj naroči tednik »Napreja«, ki izhaja vsak četrtek skupno z »Enakostjo« in ki stane mesečno samo 1.50 din.
Prispevajte za tiskovni sklad »Napreja«!
Dnevne vesti.
Nepričakovano je priskočil na pomoč s svojo reklamo za rdeči teden za naš list »Naprej« včeraj na večer gospod ljubljanski cenzor, ki nam je zaplenil vso preostalo naklado lista zaradi našega članka »Kako iz blata«. Policaji so hodili naokrog po ljubljanskih ulicah in kavarnah in so odjemali kolporterjem in kavaniarjem list. — Sodrugi! Zaključimo torej akcijo našega rdeče-
ga tedna s trajnim, intenzivnim nabiranjem naročnikov in razširjanjem lista!
Železničarjem! V soboto so bili Mariboru nalepljeni listki, s katerimi se je vabilo »tovariše« na »zaupen« sestanek v »Narodni dom«. Dnevni red:	Pragmatika. Poroče-
valec g. DržičJ Zaupni sestanek! Pragmatika! Gospod Držič! Kaj to pomeni? Mnenja smo, da gre za pragmatiko za vse osobie in ne samo za prijatelje gospoda^ Držiča! Ker pa vemo, kako jc Držičevemu otroku ime, zato sumimo, da stvar s pragmatiko ni taka, da bi se ^gospodje upali v javnosti. Prejšnjo nedeljo so sklicevali gospode uradnike na tak »zaupni« sestanek. Človek bi po tem sodil, da bo ena pragmatika za uradnike in ena za ostalo osobje. To pa nam tembolj potrjuje dejstvo, da sta se dva uradnika — po tistem uradniškem »sestanku« — pogovarjala, pri čemer je eden na-glašal, češ, pragmatika se bo izboljšala in bomo mi uradniki dobili zopet odvzeto stanarino. Tako torej! Samo uradniki morajo dobiti stanarino, drugi je menda ne potrebujejo, kaj!? Sicer pa je to vse mogoče in tudi verojetuo. Kakor se je n. pr. izvedlo regulacijo plač Iz kron v dinarje, to je, da so dobili višji uradniki po 600—1200 dinarjev več kot so imeli preje kron, do-čim so dobili poduradniki in sluge, katerih plače so itak bile zelo nizke, manj dinarjev kot so imeli preje kron. Seveda uradniki imajo poslanca. ta se menda ne zaveda, da je bil izvoljen po večini z delavskimi ter glasovi uslužbencev! Toda od tega jc že dolgo in novih volitev še menda tako kmalu ne bo! Do tistega časa pa bodo Janezi spet vse pozabili in bodo šli menda zopet na led. Lansko leto je g. Držič še javno, in sicer na prav cirkuški način nastopal, ter hvalil svojega otroka, t. j. pragmatiko, sedaj pa ne upa več na svetlo, marveč sklicuje konven-tikle! Gospod se dobro zaveda, kakšno razpoloženje vlada pri veliki večini zvezarjev! Sicer polagoma, toda vedno v večji meri izpregledtt-jejo oni, ki so Zvezo smatrali polnovredno delavsko strokovno organizacijo. Svaka sila do vremena!
Begunci! Oddelek za socijalno skrb opozarja s tem vse begunce, da ugodnost brezplačnega prevoza zanje in njihovo selitveno blago v staro domovino preneha nepreklicno z 31. decembrom 1921. Kdor se torej še namerava izseliti, naj sc po-žuri in ne zamudi te zadnje prilike, ker se poznejšim prošnjam nikakor ne bo moglo ugoditi. Pripominja sc tudi, da se mora odslej vsak begunec, ki je italijanski državljan, pismeno obrniti na italijanski konzulat za potni list, ki ga naše oblasti potem le vidirajo, ker dosedanjih pro-pustnic ne smejo več izdajati. Uradni Ust št. 127 z dne 22. oktolra 1921.. naredba 315, čl. 28.
Ljubljanski dopisni urad namerava vlada ukiniti baje s 1. januarjem 1922. Vzrok: štedenje! (Štedi se seveda pri par tisočih, pri milijonih pa ne!) V interesu novinarstva mi to_ namero najodločnejše obsojamo. Že sedaj je slovensko časopisje vsled slabe organizacije poročevalske službe v Jugoslaviji cclo v domačih zadevah slabo informirane, potem pa naj bi se ukinil še ta urad, ki mimogrede povedano še najboljše funkcijonira v vsej Jugoslaviji, čeprav velja državo le nekaj tisočakov na leto! Kakor se zdi, za izgovorom »štedenja« tiče zopet — intrige! Kam za božjo voljo plovemo, če sc bo vse delalo z intrigami, korupcijami in podobnimi .čednostmi?!
Za zgradbo tehniški fakulteti nul verze v Ljubljani služečih pokopi.} se jc ustanovilo posebno društvo. Pravila društva je pokrajinska uprava v Ljubljani že potrciia m ima društvo svoj ustanovni občni
zbor v novi društveni zgradbi na Aškerčevi cesti (na Mirju) po*eg obrtne šole v dvorani št. 20/1., in sicer v četrtek, dne 24. t. m. ob 17. uri.
Nekaj stare obleke za moške razdeli mestni magistrat ljubljanski med najrevnejše reflektante. V, Ljubljano pristojni reveži naj sc zglase pri magistratnem ubožncin referatu v četrtek, dne 17. novembra in v petek, dne 18. novembra in v soboto, dne 19. novembra popoldne od 1.—2.
Poročil se je v Ljubljani arhn tekt g. Ivan Zupan z gdč. Miro Stopar jevo iz Spodnje Šiške. Obilo sreče!
jugoslo vensko novinarsko tidru-ženje, sekcija Ljubljana priredi ob priliki obletnice ujedinjenja SHS dne 1. dčcernbra t. 1. v veliki dvorani hotela »Union« velik koncert' zveze ljubljanskih pevskih društev, pri katerem sodelujejo vsa ljubljanska pevska društva, operne moči in orkester dravske divizijske oblasti. Opozarjamo na to prireditev vsa društva, ki se naprošajo, naj na ta dan ne prirode drugih zabav. Podrobnejši spored se objavi pravočasno.
Mezdno gibanje grafičnega delavstva. V Zagrebu je imelo te dni grafično delavstvo veliko zborovanje. kjer se jc sklenilo, da se delodajalcem dne 1. januarja 1922. predloži nova plačilna tarifa.
Marinkovič, ki so ga zasledovali radi atentata na regenta in o kate-. rem so listi poročali, da ga je grška' policija v Solunu izročila našim ob-< lastim, ni bil prijet. Namesto njega' so Grki izročili nekega drugega človeka, ki sc imenuje Voljkovič. O' Marinkoviču sploh ne vedo, kje se; nahaja.
Medzavezniški invalidski kongres, ki bi sc imel po sklepu za in-> validsko vprašanje posebno nastav-i ljenega odbora v Parizu vršiti v, Belgradu, je bil radi sedanjih težkih razmer preložen na prihodnje leto.
Kulturni tresttoEgt.
,,Die Arbeiter - Jugend - Inter-nationale“. Spis, katerega je izdala delavsko-mladinska InternacijonaU v Berlinu opisuje postanek, razvoj ia cilje delavsko mladinske interna-* cijonale. y uvodniku lepo opisuje holandski sodrug V. Voogd, kako so se zbirali med vojno zastopniki Danske, Švedske, Holandske Belgije, Francije in Nemčije v Kielu, VVeimarju, Amsterdamu in Biele-feldti zastopniki delavske mladine držav, ki so si bile med seboj v bo-< ju po volji buržuazije, in v medse-, bojnem prijateljstvu in zaupanju po« stavljali temeljno idejo del a vrl: o-mladinski internacijonali in s tern pričeli pripravljati pohod novi, so-sijalistični družbi. Nadalje najdemo v brošuri popis sestanka v Kielu in njegovega poteka, poročilo o konferenci v Hamburgu, ki je zborovala 18. in 19. januarja 1921. in poro^ čilo ustanovni konferenci v Amsterdamu, ki sc je vršila 30. maja 1921. leta. Na amsterdamski ustanovni konferenci je bila sprejeta pro-klamacija delavsko mladinske in-ternacijonale _ ki se deli v sledečo točke: Manifest, principijelna izjava, vzgojni in varstveni program, boj zoper vojno in militarizem (holandska resolucija in belgijska resolucija), Statut, opravilnik. — Delavsko mladinska internacionala je z oktobrom pričela izdajati svoj in-, tcrnacijonalni mesečnik za socijali-i slično mladino.
»Zbornik znanstvenih razprav«. Ravnokar je izšel 1. letnik ?Zbor*. nika znanstvenih razprav«, ki ga izdaja profesorski zbor juridične fa-* kuiiefe v Ljubljani v samozaložbi, z naslednjo vsebino: 1. prof. Bilimo-vič: Nekoliko misli o narodnogospodarski vedi; 2. prof. Dolenc J
Fravosodstvo pri novomeškem in-korporiranem uradu nemškega viteškega reda v letih 1721. do 1772; 3. prof. Jasinski: Kaj je najpotrebnejše za slovensko primerjalno pravno zgodovino; 4. prof. Krek: Pomen rimskega prava ^ nekdaj m sedaj; 5. prof. Ktišcj: Codex iuris canohici in njegov pomen za cerkev in državo; 6. prof. Lapajne: Kolizij-ske norme civilnega medpokrajiu-skega prava v kraljevini Srbov, Hr-vatov in Slovencev: 7. prof. Pita-niic: Nove smeri v pravni filozofiji; S. prof. Skumovič: O dokazni moči trgovskih knjig; 9. prof. Škerlj: Uredba o zaščiti industrijske svojine. Knjiga se naroča pri knjigarnah v Ljubljani ali naravnost pri dekanatu juridičue fakultete.
NalnoveSš®.
PRORAČUN KONČAN.
LDU. Belgrad, 15. nov. Te dni so bila končana proračunska dela za leto 1922. V proračunu je doseženo popolno ravnotežje. Proračunski načrt bo predložen narodni Skupščini 19. t. m. v razpravo.
POGAJANJA V VEČINI.
LDU. Belgrad, 15. nov. Ko se bodo končala pogajanja med radikalci in demokrati radi prcosnove kabineta, se bodo začela pogajanja z muslimanskim klubom in slovensko samostojno kmetijsko stranko.
TO BODO ZARADILU
LDU. Belgrad, 15. nov. Gospodarsko finančni komite ministrov je sklenil na svoji zadnji seji, da se dražbi za promet z mesnimi izdelki v Zagrebu odstopi živino in ovce, ki jih ima naša država prejeti na račun vojne odškodnine iz Nemčije. Družbi se odstopi ves drugi kontingent, ki ga ima prevzeti v Salzburgu. Kakor se dozriava, bo cena jpri govedi 1500 dinarjev za glavo, pri ovcah pa 45.50 dinarjev za kos. Sklenjeno je tudi, da družba ne plača uvozne in prevozne carine, ako bi bilo treba živino uvoziti ah speljati preko naše države v kako drugo državo.
PODRŽAVLJENJE STElNBE*SO-VIH PODJETIJ.
LDU. Belgrad, 15. nov. V ministrstvu za trgovino in industrijo sc bo vršila enketa, ki bo proučila vprašanje pooržavljenja celokupne Šumske industrije Steinbeisovega podjetja v Bosni.
'JUGOSLOVANSKO ZASTOPSTVO PRED SVETOM ZVEZE NARODOV.
LDU. Belgrad. 15. nov. Ministr-'skl predsednik Pašič je odredil, da zastopa našo državo pred svetom zveze narodov glede Albanije pol-tiomnčni minister in vodja naše delegacije v reparacijski komisiji Malo Boškovic. Kot eksporta sta mu dodeljena Miljutin Jovanovič, naš poslanik v Bernu in Tiča Popovič, pomočnik zunajega ministra.
STAVKA AMERJKANSKRI OBLAČILNIH DELAVCEV.
LDU. Nevv York, 14. nov. 60.000 delavcev oblačilne industrije v Nevv ;Yorku je stopilo v stavko.
topodentoo.
= Poštni čekovni urad v Ljubljani objavlja vsem svojim računo-. imetnikom in vsemu občinstvu, da je minister za pošte in brsojav s svojim odlokom z dne 5. novembra 1921, br. 69.495 dovolil, da smejo čekovni zavem in postu : in '.i.vmi-ca izstavljati čekovne nakaznice za zasebne stranke do 20.000 dinarjev, za državna oblastva pa do 100.000 dinarjev. Na podlagi cit. odloka smejo zasebni račuuoimeUiiki izstavljati čeke za izplačila v goto-, vini, kateri se izvrše potom čekovnih nakaznic, odslej naprej do zneska 20.000 dinarjev, drž. oblastva pa do zneska 100.000 dinarjev. Na dem se bodo pa kakor doslej dostavljale čekovne nakaznice z domujem le do zneska 1000 dinarjev.
= Naša valuta se dviga. Na vest o monopolizaciji prodaja deviz v kraljevini SHS je poskočil kurz dinarja v Ženevi za eno in pol.
—	Obraiuo ravnateljstvo južne železnice Ljubljana bo nabaviio za svoje uslužbence ca 800 dolgih hi 1500 kratkih kožuhov s sukuenp prevleko. Interesentje naj predložijo svoje oferte obratnemu ravnateljstvu odd. 1I1J4 Ljubljana, kjer dobijo potrebna navodila.
= Na ustanovitvi kouzument-skilt zbornic v Češkoslovaški, ki so zelo važna socijalua ustanova in pridobitev delavnega ljudstva, dela sodrug Ant. Srby, sedanji češkoslovaški minister za socijalno politiko. Konzumentske zbornice so zelo važna ustanova in orožje v rokah delavstva, katero onemogoča špekulacije in daje ljudstvu v roke kontrolo iti pravico soodločanja pri trgovini.
f
Po svatu.
— Novo Dantejevo delo? Francoz Castels je že leta 1881. našel veliko pesniško zbirko »11 Fiore« (Cvetlica), sestoječo iz 232 sonetov, v knjižnici v Montpelliera. Za avtorja takrat niso vedeli, vedeli so samo to, da se imenuje Durante (skraj-šanoa Dante) in da je zbirko spesnil v zadnjih desetletjih XIII. stoletja v Florenci. Sedaj je mogel italijanski uinetnški zgodovinar Guido Maz-zo li ugotoviti, da je delo ustvaritev sloivtega Danteja Alighierija, ker ima mnogo sličnosti z »Božansko komedijo;-,
— Bela gora. Dne 8. t. m. se je češkoslovaški narod spominjal svojega temnega 8. novembra 1620. leta, o katerem pravi zgodovina, da je bila ta dan pri Beli gori poražena vojska češke gospode po habsburški cesarski vojski. Ta dan jo za-plakal češki narod, a sovražni Ferdinand in rimski hiapci so si meli od radosti roke. To je bilo pred dobrimi tristo leti, a danes je češkoslovaški kakor tudi nemški narod v Avstrji prost habsburškega in rimskega fevdalstva in absolutizmu.
— Sodrugi v Nemški Avstriji so odločni nasprotniki komunizma. Obenem pravijo naši narodnjakarju da so avstrijski socijalisti sovražniki Slovanov. Dalje vemo, da je v Nemški Avstriji draginja in beda, da je
strah in groza. Vendar so nemško-avstrijski sodrugi že do 15. septembra, torej v poldrugem mesecu, nabrali za pomoč Rusiji 15 in pol milijona kron! V naših kronah znaša to poldrugi milijon kron ali 75.000 kilogramov pšenične moke, dočim smo mi za brate Ruse nabrali 500 kilogramov. Ali nas res ni prav nič sram?
Velika nezgoda. V Uouihovi tvornici v Dotrheimu v Wiesbadcnu na Nemškem je 14. t. m. opoldne eksplodiral bencinski tang v kleti. Štirinadstropno poslopje se je razrušilo in pokopalo pod razvalinami 5—6 delavcev. Vnelo se je olje; ognja do večera še niso pogasili. V nasprotni tvornici so bile razbite vse šipe in 100 delavk je deloma močno poškodovanih po steklenih drobcih. Mnogo škode je tudi v prostorih za streje.
Dopisi.
Jesenice. Dne 6. novembra smo spremljali na zadnji poti dolgoletnega člana sodruga Lasnika, ki je bil zaposlen v žicami. Bolehal je več mesecev in je. zapustil ženo in še-stero nepreskrbljenih otrok. Gospod župnik iz Koroške Bele .ni hotel spremljati na poti pokojnika, ker smo se udeležili pogreba društve-niki strokovne organizacije z vencem in godbo kovinarjev ter pevskim društvom »Sava«. Mlad sinko pokojnikov, star 16 let, je bil vprašan od gospoda župnika, ako hoče, da bo ata pokopan krščansko, naj se odstranijo trakovi. Fant pa je odgovoril: »Gospod, moj oče je spoštoval vse to, in s temi znaki bo tudi na lastno željo pokopan.« Gospod župnik, presenečeni ste bili nad mladim našim vzgojencem, uvideli ste, da’ vera razredno zavednega proletarca k osvobojenju pod našim geslom tudi ob smrti ne preneha. O, da, da, tudi grobovi bodo še govorili! Iskrena hvala godbenikom, kovinarjem, društvenikom pevskega društva »Sava« in vsem spremljevalcem, ker so vztrajali v tako slabem vremenu. Iskrena hva-la tudi sodrugu Paplcrju iz žičarne, ker je preskrbel za družino in zbral dvakratno podporo za bedne zaostale. iskrena hvala v imenu družine tudi vsem darovalcem za vsoto 878 K in tudi darovalcem za prejšnjo podporo. — Blag spomin nam ostane na pokojnika.
Celje. Dne 7. nov. t. 1. so se vršile sodnijske obravnave pred okrajnim kot obrtnim sodiščem zoper tvrdki »Zlatarka« in gosp. Ivo Ca-ter. V obeh primerih je šlo radi nc-izplačanja mezd. Delavce je zastopal g. dr. Šiler iz Celja. Gospodje kapitalisti so imeli vsak svojega doktorja, ki sta zagovarjala storjene krivice kapitalistične, seveda nista imela nobene stvarne podlage, ker je vse napade g. dr. šiler zavrnil. Raditega sta se sklicevala na nepristojnost sodišča. To bi jim seveda najbolj ugajalo, da ne bi bil nihče, ne oblast, ne nobeno sodišče pristojno kapitaliste Čaterjcvega kalibra kaznovati. (Opomba uredništva. Lepo in dobro socialno zakonodajo imamo v Jugoslaviji. Kapi-
talisti smejo ljudi (delavce) impor-tirati, jih brez odpovedi odpuščati in nadure ne plačevati itd. Imamo Inšpekcije dela in naredbe, kako naj nadzorujejo obrate, a nimajo na-redb, kako naj kaznujejo kapitalistične zločince, če kršijo obstoječe zakone. Imamo okr. glavarstva, ki nosijo jugoslovanski naslov, a delajo po staroavstrijskem zakonu, ki ni naperjen proti kapitalistom, in vsebuje tako malenkostne kazni, da je naravnost smešno. Veljavne naredbe oz. zakone imamo naperjene savno proti delavcem (Glej zakon o zaščiti države) in ti se izvršujejo.)
U stranke.
Za gladujoči ruski proletarijat! Vse organizacije prosimo, da pospešijo svoje zbirke za pomoč gladu-jočim ruskim nesrečnežem. Čeprav je beda tudi pri nas, vendar bo vsaj kako malenkost lahko vsak utrpel, kdor ve, kaj je glad. Sicer je pa potrebno ob takih prilikah tudi razširjati zmisel za solidarnost, tudi naše ljudstvo moramo že enkrat navaditi nanjo. Ce vam kdo reče, da ga Rusi nič ne brigajo, ga opozorite na to, da tudi mi nismo med vojno prav nič brigali tistih, ki so nam pošiljali tupatam kak prigrizek vsaj za šolske otroke in bolnike. Pa so se vendar spomnili na nas, čeprav nas niso niti poznali, samo slišali so o nas, da stradamo. Pa nismo stradali tako strašno, kakor zdaj stradajo naši bratje na Ruskem. Zena se pa kaj podobnega zopet pripetiti, saj nikdar ne vemo, kaj nas čaka. Kdo sc bo takrat spomnil na nas lažje kakor tisti, ki bodo vedeii, da smo jih tudi mi poznali v nesreči? Kadarkoli se naješ, se spomni, da umirajo na Ruskem stotisoči od lakote in strašnih nalezljivih bolezni, ki spremljajo lakoto.
Diskusijski večer v Spodnji Šiški. Danes začne v bivši nemški šoli v Spodnji Šiški točno ob 19. uri 30. diskusijski večer. Dnevni red: Osebni dohodnlski davek. (Koliko mora danes vsak plačati in koliko sc lahko rekurira). Ker so plačilni nalogi, ki jih razpošilja davčna oblast, precej nejasni, je dnevni red zelo važen. Zato prosimo vse, ki se
za to vprašanje zanimajo, za točno
udeležbo. — Odbor.
SocijaHstščna nesebičnost. Neki sodrug, ki plačuje progresivni starn-kin davek že skoro poldrugo leto, je plačal te dni stranki tudi posebni progresivni davek od zapuščine, ki jo je prejel. Plačal je 1% prejetega zneska. Kakor vidimo, se misel družabne skupnosti v socijalističnem zmislu prav lepo razvija. Posnemajte!
iz strok. Grsamisacii@*
Seja centralnega odbora kovinarjev se vrši v nedeljo dne 20. t. m. dopoldne. Pričetek točno ob 9. uri. — P. n. Tajništvo O. D. K.
Dobra žena in mati ima vedno
nekoliko steklenic lekarnarja Feller-ja prijetno dišečega »Elsafluida« pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot ko-
Začasna delavska zavarovalnica zoper Kftsgede in ©Krajna bolniška
Magajna za Slovenile V Ljubljani nameravata zgraditi v Ljubljani na stavbiscu ob Miklošičevi cesti nasproti juslične palače Skup!?© UPSCiKO p©sS©PžQ in razpisujeta za pridobitev načrtov
Javen natečaj,
ki je omejen na srhltskifi prebivajoče v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Udeležiti se morejo natečaja tudi inozemski arhitekti, morajo pa biti jugoslovanske narodnosti. _
Osnutki, Id jih je v zmislu razpisnega programa in pogojev izdelati v merilu 1:200, morajo biti izročeni do dno 15. januarja 1922 cb dvanajstih gradbenemu odseku v Ljubljani, Šolski drevored 2, I. nadstropje v zapečatenih ovojih z geslom.
V presojevalno komisijo so izvoljeni sledeči gg.;
Ing. Anton Kiinar, gradbeni direktor, kot predsednik; dr. Dem eter Bleivveis, čef zdravnik Okr. bolniške blagajne; . ing. Jaroslav Foerster, namestnik ravnatelja tehniške srednje sole; ing. Ciril Koch, mestni gradbeni svetnik;
Ivan Kocmur, ravnatelj Okrajne bolniške blagajne;
dr. ing. Alojzij Krdl, univerzitetni profesor;
ing. Matko Prelovšek, mestni višji gradbeni svetnik;
dr. Anton Sagadin, ravnatelj Delavske zavarovalnice;
ing. Viktor Skaberne, višji gradbeni svetnik (vsi stanujoči v Ljubljani).
Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše, so določene tri nagrade, In sicer:	g, »agraefa v znesita 1CL000 ©in«,
H. nagrada v znesku	7.SG® ©Sn.,
lil. nagrada v snesku	5.0S0 ©in«
Za eventualni nakup nadaljnih treh osnutkov, ki	sicer ne bi bili	odlikovani, pač pa od pre-
eojevalno	komisije v	nakup priporočeni, je določenih trikrat po 2 500 DsS»«
Za izgotovitev konkurenčnih načrtov potrebne pripomočke, razpisne pogoje m druge podatke dobijo interesenti poštnine prosto pri podpisanem gradbenem odseku.
V Ljubljani, dne 14. novembra 1921.
Gradbeni odsek
©elavskc zavarovalnice zoper nezgode in Okrajne bolniSke blagajne,
Citajte velezanimivo študijo ©r. ©to Ksver - Urafnik
Pot k Socializmu.
Cena K 2*—
Naroča so v upravi »NAPREJ".
Tovarna
[vati Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
H Izborna konstrukcija In
... J siroti elegantna izvršitev iz to
varne v Line«. - Ustanovljena leta 1867. Vezenje' poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Adler“.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovareo.
Dtirkopp, Styria, Waifenrad. Začasno znižane cenet
smetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvoj-nate steklenice ali 1 špecijalno steklenico skupno z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Fel-ler, Stubica donja, Elsatrg št. 252, Hrvaško.
oe
Poslano.*
»Slov. Narodu« (cd torka) v pojasnilo.
Sem odgovorni urednik »Avtonomista«. Kjer je izdajatelj lista agilen in svež, odgovorni urednik nima vpliva na pravec in smer lista. Odgovorni uredniki vplivajo na tendenco listov le, če so glavni uredniki zaspani in za nič. — Republikansko gibanje me ne zanirna. Republikanski prapor prepuščam v, varstvo kakemu bivšemu zastavonoši, če se kdo oglasi. — Podatki glede moje osebe so točni in jasni, Naj dodam še: Dr. Šušteršiču pišem trikrat na dan rckomandirano, Dokaz; vpisna knjiga na ljubljanski glavni pošti. V Zagreb se peljem trikrat na teden. Ali k Radiču, ali v kak hotel v bližini tvcrnice. usnja, je za javnost postranska stvar. Od Karla Habsburškega pričakujem te dni nov naslov. Svojega sem že odposlal, naslov namreč. Bratu v Ameriki pišem enkrat na leto po dolarje. Pa jih ne da. On nima prav. — V Moste pri Ljubljani hodim dvakrat dnevno. Tam me čaka žena. Ali s črno kavo, ali pa Z. metlo. Večkrat z metlo. Toda ljubezen vse prenese. — Za slovensko: politiko se no brigam. Skrbim samo za svojega petelina. — Poklon, gospodje, in čast in spoštovanje.
J. Petrič,
president de la Rčpubliquc indepeu-
dante des Slovenes de tous les pnys.
* Za vsebino je uredništvo odgovorno le v zmislu tisk. zakona.
IIP
...
\Zdktevajte fpomd mmo 10IA OTROKE-'
C
1 ihatola K
NaJb&ilša hrana za doianška!
I®io ojakuiolg sredsšve eo bolns na žeSosteu, rekonva* EesssnSa in ©sobSto m p?©-malo hranjsn© tar t? ©j?ž® sša&® ©salse vsaka starosti.
DOBI SE POVSOD.
Tovarna hemiCklh predmetov hrana
..SALUBRA” D. D« ZAGREB ’
Boikoviiesa UL 23, Islcion 7-51.
Tvernica: KOVA GRAOIŽKA
Barva
vsakovrstno - * .........blago.
Kemično čisti
obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
  —-—-— Podruinlce
Novomesto
Sveilolika "““■“•“t-
stnice in srajce.
Maribor
Gosposka ul. 38
Glavni trg
Koeevje
št. 39.
Avg. Agnola
jan, DunajsHs mta 11
priporoča svojo zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi.
11
F. BRUMAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestno trg 25.
Naj velja zaloga
se priporoča za na-. kup najboljših instrm 1» men tov izvrstnih to-
nu nnMT*~i*% ■ ur"•» š n jm ■ IT AmTfP varn P° nalsolidnejsih
TVRDKA J. D O L E $0 €»—^TT^Ih
5n ni »lr ih c ena II.
Ljubljana, Hilšarjeva ulica it, 5 111 Ul^—---------;
" ■; in pni K
Izdaja teli; Ivan Mlinar,
[Tisk Učiteljske tiskarne y, Ljubljani,
Gdgovorni urednik: Maks Žagaft