Izkanšcevalci in pijavke. Oblastniki Pašičeve vladc so vrgli sedaj, ko je njih režim že blizu konca, vse obzire na stran in dan na dan se razkrivajo umazanejše in ostudnejše nakane teh ljudi, ki nimajo pojma o odgovornosti in poštenju. Marsikaj smo že doživeli, kaj takega pa še ne. Evo, nekaj kričečih primerov iz zadnjih dni! Kakor da si hočejo oskrbeti dobro penzijo, tako so si oblastniki po Pašičevih navodilih oskrbeli ogromno svoto denarja pod imenom kredita za oboroževanje in opremo vojske. Vladni poslanci, ki ne tvorijo niti dobre tretine parlamenta, so izglasovali vojni kredit v iznosu od 3 miUjard in 200 milijonov kron in k terau hočejo še priklopiti 2 milijardi posojila, ki ga daje francoska vlada in ki se bo porabilo kot plačilo dosedanjih naba\ za vojsko. Na račun vojske in pod pretvezo vojažkih potreb se je v Srbiji že od nekdaj in sicer največ goljufalo. Oblastniki so venomer prikazovali narodu nevarnosti od vseh strani in ko so ga dovolj zbegali, so si nakazovali kredit za kreditom, narod je pa ob pravi nevamosti vedno raztrgan in nepreskrbljen nosil glavo na sejm. Tako je ob umiku črez Albanijo večina od 30.000 rekrutov pomrla najstrašnejše smrti, ker pri vseh kreditih, ki sc jib pobasali Pašič in drugi oblastniki, ni imela ne obleke in ne hrane, tako so v balkanski vojni dobili srbski vojaki mesto kožnatih — papirnate opanke, tako je dobivala srbska vojska v svetovni vojni s peskom pomešano moko, pokvarjen in zastrupljen fižol ter vsemogoče pokvarjeno in slabo, samo ne najpotrebnejšegs radi dobičkaželjnosti in grabežljivosti svojih oblastnikov, ki so z brezvestnimi špekulanti sklepali brezvestne kupčije na račun naroda ui njegovih sinoy-vojakov, Nekdaj je bil srbski, danes je pa SHS vojak raztrgan in lačen, vlada pa spravlja vedno večje svote iz narodnega premoženja in davkov na stran pod imenoro kreditov za vojsko. Celo izkoriščevalno družbo vodi ministrski predsednik Nikola Pašič. Ko so pred kratkem pregledovali seznam izdanih koncesij — oblastnih dovoljenj za raznovrstne posie in podjetja, so tolikokrat naleteli na Pašičevo ime, da jih je začelo zanimati. Šteli so in šteli ter našteli, da se je staremu in mlademu Pašiču izdalo v teh letih vsega skupaj — 167 koncesij za raznovrstna podjetja. Tu izkoriščanje državnih gozdov, tam rudnikov, tu mlini in žage, tam lov, tu zastopstvo kakega tujega bančnega ali trgovskega podjetja, poteru uvoz in izvoz in tako dolga vrsta mastnih špekulacij. Še več se pa zasluži s tem, kar je delal in še dela Pašič brez vseh koncesi j. Ni še bilo nabave sli liferacije v naši državi, da ne bi bil pri njej z velikim profiton udeležen sam Pašič, ali pa njegov sin Rade. Ob velikein vojnem plenu in vojnih odškodninah so ostale vojne sirote praznih rpk, tasič si je pa velikanske ;svote pridjai k svojemu velikemu premožcnju. Dohodki iz od državnih organov upravljanih posestev tujih državljanov ali sekvestur so bili določeni za podpore invalidov, vojnib -oškodovanccv in sirot, pa vsi ti reveži so od tega le rnak> dobili. Nekaj časa sp se izdajale podpore največ po iOOO dinarjev za revcže, ki so v vojni vse izgubili, pa tudi to se je kmalu uslavilo, češ, da so vsa sredstva že izčrpana. Z vojnim plenom in z vojninii odškodninami je upravljal Pašičev prijatelj pravosodni minister di'. Markovič in doznalo se jc, da so bili samo njegovi in Pašičevi prijatelji dcležui velikih podpor iz teh zakladov in dohodkov. Med imeni teh «revežev in oškodovancev« najdemo celo vrsto srbskib in židovskih bankirjev. podjetnikov in raznovrtsnih verižnikov. Ko so invalid začeli groziti, da napravijo vladi veliki škandal, ki bo odmcval po celem svetu, če ne izpolni svojih obljub in ne reši invalidskega vprašanja, je Pašič le našel toliko deiiarja, da je začel invalidskim odbornikom, ki so se utaborili pred vlado, izplačevati dnevnice — najprej po 80, potem pa po 100 dmarjev. S tem je hotel invalidske odbornike pridobiti na svojo stran in če bi padla njegovavlada, bi jini sladko in otožno dejal: «Vidite, moji dragi, vse bi vam bil dal, a sedaj pa ne morem, ker pada moja vlada. Dnevnicc sein yam dajal in iz tega lahko vidite, kako dobro sem mislil z vami . . .« Seveda, če bi Pašičeva vlada trdno stala, bi tudi invalidski odborniki v Beogradu brez dnevnk stradali in trpeli, kakor pač vsi drugi invalidi v naši državi. Iz strahu pred koncem današnjega režima se je tudi toliko skrbelo, da pride čimprej jnilijardni vojni krcdit pod streho. Pašie se je bal, da izgubi svojc ljudi, <v ne vidijo pri njemu polne vreče denarja in če ne moiv nastopati kot dober Miklavž z bogatimi darili za vsako podporo njegove politike in vlade. Izglasovanje kredila ni delalo skrbi. Vlada inia svojo glasovalno rnašino v zbornici irr da ta zadostuje, se je oskrbelo z znano nezaslišno odstranitvijo 59 komunističnih poslancev in s politiko Beograda proti Hrvatom. Važnejši je bil liferant, ki bi dal oblastnikom dovolj zaslužiti, in tudi ta ise je našel, da pa stvar v javnosti lepše izgleda, so tako-le postopali pri njegovi izbiri: Po sprejemu kredita se je sestavil poseben nimistrski odbor, ki naj bi proučeval razne nabavne ponurlbe. Pojavila sta se dva agenta, neki Kondič in nekiArangjelovič, kakor da - - zastopala vsak svoje podjelje iii ministri so modrovali, kateio bi hilo bolje, končno so se pa odločili za Kondiča. Pozneje se je pa dognalo, da oba agenta zastopata eno in isto tvrdko, ki je bila seveda že poprej dogovorjena s Pašičem in vojnim ministrom, da bo ona sama «lifrala« in da bo dala tudi primemo zaslnžiti. Izblranje in proučevanje ponudb v ministrskem odboru je bila navadna, dogovorjena igra in ministrom, ki so jo igrali, bo gotovo kaj izdatnega odpadlo. Dobrih pet milijard sprejetcga vojnega kredita s francoskim posojilom vred, to je mnogo denarja, dosti izkoriščevaleev in pijavk se bo nasililo, Pašič je pa tudi za druge poskrbel. Ko so se pajdašem iz širšega kroga cedile sline po liierarijab, ki si jih je za sebe, za svojega sina in za svoje najožje zaupnike pridržal, je našel Pašič takoj tolažljivo besedo: Ne bojtc se, bračo radikali in demokrati, to še ni vse! Zidali bomo v Bosni veliko fabriko za orožje in za njo se bo «lifralo« lahko še leta in leta, predno se vse uredi in tudi potem ne bo manjkalo zaslužka.« Tako vlada sedaj splošno zadovoljslvo v vladnem taborju, pijavke so site in da jih v siti lenobi ne bi motila neprijetna misel na hrvatski blok in na celokupno opozicijo v parlamentu, so tudi skupščino poslali na počitnice do 2. decembra.