>
Cd Pomen listovnika za karierni razvoj
Jana Podobnik-Kožic
a
s
Uvod
V zadnjem desetletju zasledimo v slovenski strokovni literaturi ve C razprav o profesionalnosti in profesionalni rasti vzgojitelja oz. u Ci-telja. K proučevanju profesionalnega razvoja pedagoških delavcev (vzgojiteljev, učiteljev, ravnateljev) lahko pristopimo z različnih zornih kotov. Eden izmed možnih pristopov je z vidika razvoja kompeten c. Pri tem je pomembno vprašanje, kakšnega vzgojitelja, učitelja, ravnatelja potrebuje današnji vrte c oz. šola, katere naj bi bile njegove kvalitete, znanja, kompetence. Pojem kompetenca nam ne pove le, kaj naj bi posameznik znal ali katere predmete naj bi absorbiral v svojem študiju, ampak kaj v resnici obvlada v teoriji in kaj je sposoben narediti v praksi (Razdevšek Pucko 2004).
Proces priprave na poklic, osebnostni razvoj in integracija so med seboj nelocljivo povezani. Pogojujejo drug drugega, zato je v dolocenem življenjskem obdobju profesionalni razvoj tako rezultat kot tudi sredstvo posameznikovega osebnostnega razvoja - za oba je bistven samorazvoj (Mitina v Žorga 2005).
Profesionalni razvoj ni mogoc, ce se vzgojitelj izolira med štiri stene svoje igralnice oziroma oddelka. Sodelovanje ponuja možnosti za uravnoteženo in popolnejšo interpretacijo prakse. Le v izjemnih primerih naj bi posameznika pustili pri tem razvoju povsem samega, predvsem to velja za vzgojitelje, ki so v svojem profesionalnem razvoju že dosegli zadnjo fazo razvoja in so sposobni svoja znanja deliti z drugimi. V ostalih primerih pa velja, da se profesionalni razvoj najbolj uspešno uresnicuje v pogojih kolektiva ali manjših skupin, kjer je omogoceno ucenje od drugih (Vonta 2005).
Jedro profesionalnega razvoja pa je nedvomno refleksivna praksa. Za to pa je potrebno razviti zmožnost za opazovanje in analiziranje posledic uporabe razlicnih pristopov in materialov ter njihovo stalno prilagajanje na osnovi sporocil, ki jih dobivamo od otrok (Vonta 2005). O koristih spremljanja vzgojno-izobraževalne-ga dela pišejo Bevc, Fošnaric in Setocnik (2002), ki navajajo, da strokovni delavec s spremljanjem med drugim vidi in spozna ucin-kovito (tj. dobro) prakso, dobi priložnost biti vkljucen in vplivati na institucionalne spremembe, razvije boljšo samopodobo, pridobi vec zaupanja vase na osnovi kakovostnih povratnih informacij o
VODENJE 3|2012: 77-85
svojem delu, izboljša prepoznavanje svojih mo cnih in šibkih podro cij, zna realno dolo citi cilje svojega razvoja in na crtovati svoj pokli cni razvoj.
V okviru kon cepta učiteljevega ali v našem primeru vzgojitelje-vega profesionalizma zasledimo tudi razmislek oziroma opredelitev plasti profesionalnosti. Tako npr. Marentic Požarnikova (2007) navaja naslednje plasti profesionalnosti od zunanjih proti notranjim in odnos med njimi:
•	Učne spretnosti, kamor sodijo posamicne na zunaj vidne spretnosti ali veš cine, ki se kažejo v tem, da zna vzgojitelj oz. ucitelj nekaj uspešno narediti ali izvesti med samim poukom pa tudi v fazi priprave - na crtovanja in evalva cije. Dober vzgojitelj oz. u citelj mora obvladati takšne in podobne spretnosti, v katerih se z vajo in leti izkušenj postopno cedalje bolj izpopolnjuje; vendar je nekaj ve c kot vsota posamicnih spretnosti.
•	Zmožnosti ali kompetence, ki predstavljajo nekaj širšega, kompleksnejšega, kot posamicne spretnosti. Skupno jim je, da se koncno izkažejo v (smotrnem, premišljenem) ravnanju, da ne ostajajo le na ravni teoreticnega znanja. Kompe-tence ali zmožnosti opredeljujemo na razne nacine; glede na vzgojiteljevo oz. uciteljevo vlogo je posebej primerna opredelitev, da gre za: »zmožnost posameznika, da aktivira, uporabi in poveže pridobljeno zanje v kompleksnih, raznovrstnih in nepredvidljivih situacijah« (Perrenoud v Rychen in Salganik 2001). Nabor podrocij kompetenc avtorica (Maretic Požarnik 2007) opredeljuje kot komunikacija in odnosi, ucinkovito po-ucevanje, organizacija in vodenje, sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem in profesionalni razvoj.
•	Osebna pojmovanja (prepričanja), ki predstavljajo naše osebne ideje o nekem pojavu. Pogosto so custveno in vrednostno obarvane, ne povsem zavestne, jasne in logicne, nam pa pomagajo razložiti svet in znajti se v njem. Zlasti pojmovanja o tem, kaj je bistvo ucenja, poucevanja in znanja, na primer mocno vplivajo na uciteljeve ucne odlocitve, tudi na to, katere svoje zmožnosti bo razvijal in kako.
•	Vzgojiteljeva oz. učiteljeva vloga in identiteta, ki je za delovanje izrednega pomena, v cem vidi svojo glavno vlogo; kaj zanj osebno pomeni biti dober vzgojitelj oz. ucitelj. Tudi tu se srecujemo z razlicnimi pojmovanji, ki jih je mogoce, sicer v poenostavljeni obliki, združiti v manjše število tipicnih
opisov oziroma podob - prispodob, kot npr. prenašalec znanja (dostavno vozilo, natakar), oblikovalec ali izgrajevalec samostojnega učenja (trener, kipar), mentor, moderator otrokovega oz. učenčevega samostojnega učenja (gorski vodnik), spodbujevalec razvoja otrokovih oz. učenčevih potencialov, njegove celovite osebnostne rasti (vrtnar).
• Vzgojiteljeva oz. učiteljeva osebnost - (»jedrne« lastnosti), ki nedvomno bistveno določa, kakšen vzgojitelj oz. učitelj je kdo, kako se v tej vlogi počuti. Je pa najtežje dostopna opredeljevanju in opazovanju. Nekateri jo primerjajo z ledeno goro, katere najmanjši del gleda iz vode. Tu se vsak posameznik sprašuje: Kakšen človek sem? Kaj me navdihuje, mi daje smisel, je vir moči mojega delovanja?
Ce povzamemo zapisano, bi lahko bistvo dobrega vzgojitelja oz. učitelja povzeli kot: Dober učitelj je tisti, pri katerem so plasti njegove profesionalnosti v soglasju, harmoniji (Laursen 2003).
Uporaba listovnika pri profesionalnem razvoju vzgojiteljev
Vrteč Škofja Loka je sodeloval v projektu Šole za ravnatelje So-finančiranje profesionalnega usposabljanje strokovnih delavčev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008, 2009, 2010 in 2011. S sodelovanjem v projektu smo želeli ozavestiti vlogo in odgovornost vsakega posameznega strokovnega delavča za lastni profesionalni razvoj kot tudi za strokovni razvoj vrtča skladno z vizijo vrtča. Na izobraževanju je na več delavničah sodelovalo med 40 do 70 strokovnih delavčev našega vrtča.
Udeleženči usposabljanja smo predelali različne vsebine, ki so ključnega pomena za profesionalni razvoj vsakega posameznika. Posredovanje vsebin je potekalo v obliki predavanj različnih strokovnjakov ter v obliki delavnič, kjer smo individualno, v tandemu oz. v skupinah strokovno razpravljali o posredovani tematiki. Med posameznimi srečanji smo imeli tudi vmesne naloge, ki smo jih postopoma vlagali v svoj listovnik.
Spoznali smo, da je listovnik čiljno organizirana mapa, v katero vlagamo različne dokumente. Z zbiranjem in vlaganjem dokumentov ima vsak posameznik pregled nad tem, kaj se je naučil, kako je prišel do določenih znanj in spoznanj, kaj je vplivalo na njegove odločitve, kako vidi svoj profesionalni razvoj in kakšen ima odnos do lastnega razvoja, si zastavlja kratkoročne in dolgoročne čilje. Kot sem že omenila, je listovnik stalno spreminjajoča se baza dokumentov in podatkov. Glavni namen listovnika pa je
ozaveš canje posameznika o lastnem ucenju in njegovem razvoju ter možnost in želja posameznika, da deli svoja spoznanja in izkušnje z drugimi.
Vsak listovnik je sicer edinstven, obstajajo pa priporo cila za zgradbo, ki vsakemu posamezniku pomagajo pri oblikovanju, in si cer (Er culj ur. 2009, 41):
•	moji osebni podatki in odnos do poklica vzgojitelja (zakaj sem se odlo cil, da postanem vzgojitelj, moje osebne lastnosti, moji dolgoro cni cilji in želje),
•	vrednotenje osebnih zmožnosti oz. kompetenc in moj nacrt profesionalnega razvoja,
•	nabor dokumentov oz. izdelkov z refleksijami,
•	zaključna kritična refleskija je sklepno razmišljanje o listov-niku, analiziranju in ovrednotenju uvajanja in ustvarjanja li-stovnika za posameznikov profesionalni razvoj, o ovrednotenju in na crtovanju zmožnosti oz. kompeten c na podlagi sa-moocenjevalne lestvice sedaj in v prihodnosti.
Sama v svoj listovnik vlagam fotografije, sezname literature, ki sem jo prebrala, potrdila o izobraževanju in o sodelovanju na posvetih, razna gesla za dostop preko interneta, pohvale, komentarje, voščila ipd. V listovnik zapisujem tudi svoja mocna in šibka področja. Naj povem, da sem imela na zacetku kar nekaj težav z zapisovanjem svojih mocnih podrocji, manj pa z zapisom šibkih podrocji. Ko se danes sprehodim skozi svoj listovnik, se lahko ob zapisovanju svojih prvih kratkorocnih ciljev samo nasmehnem in z veseljem ugotovim, da sem pridobila na samozavesti ter da so moji cilji veliko bolj konkretni in smiselni. Spremembe so se za-cele dogajati, ko sem si zacela beležiti kratkorocne in dolgorocne cilje ter ko sem si naredila nacrt profesionalnega razvoja. Ce bi mi kdo samo kakšno leto nazaj rekel, da bom v enem letu aktivno sodelovala na dveh posvetih, bi ga samo zacudeno pogledala in mu z gotovostjo zatrdila, da je to nemogoce. A se je to v zadnjem letu resnicno zgodilo.
Veliko pozornost pa namenjam zapisovanju refleksij, kjer vrednotim svoja znanja, spretnosti, kompetence, razmišljam o sebi, svojih odlocitvah, o svojem ravnanju, neuspehih, napakah ter razlogih, zakaj nisem dosegla vsega, kar sem si zastavila. Predvsem pa sem se naucila, da svoje neuspehe spremenim v izziv in željo po iskanju novih znanj ter nacinov k poglobljenemu pristopu in profesionalnemu razvoju. Tako se ne bojim novih izzivov, ampak
si jim upam zazreti v oci in jih sprejmem kot možnost za osebno rast in profesionalni razvoj.
Kako vodenje listovnika vpliva na karierni razvoj posameznika
Vrtec Škofja Loka posluje na osmih lokacijah v devetinštiridesetih oddelkih. Vprašalnik o vodenju listovnika sem pripravila in razdelila z namenom, da ugotovimo stanje oziroma mnenje strokovnih delavcev o profesionalnem razvoju. Poleg tega nas je zanimalo, Ce urejajo listovnik, ali si zastavljajo kratkoročne in dolgoročne cilje in kakšen je njihov odnos do refleksije.
Vprašalnik z vprašanji odprtega in zaprtega tipa je bil sestavljen iz treh delov: nagovor in splošni podatki, listovnik in pomen profesionalnega razvoja za zaposlene, zastavljanje ciljev in pomen refleksije. Vnaprej opredeljene trditve so strokovne delavke ocenjevale na lestvici od 1 (se sploh ne strinjam, ni razvita) do 4 (se popolnoma strinjam, zelo razvita).
K sodelovanju sem povabila strokovne delavke v Vrtcu Škofja Loka. Razdeljenih je bilo 110 anonimnih vprašalnikov, vrnjenih pa 62 vprašalnikov. Zanimivo je, da je najvec strokovnih delavcev, ki so odgovarjali na vprašalnik, starih med 45 in 54 let, slaba odzivnost je bila v starosti med 35 in 44 let. Vzroki za slabšo odzivnost v vecjih enotah so lahko razlicni: veliko novih zaposlitev v zadnjih nekaj letih, razlicen pogled na pomen profesionalnega razvoja, bolniške odsotnosti. Ti podatki pomenijo izziv, kako in na kakšen nacin motivirati strokovne delavce v enotah, da bi pristopali in zacutili pomen nacrtovanja profesionalnega razvoja.
V nadaljevanju bomo na kratko predstavili rezultate raziskave po posameznih sklopih.
Listovnik in pomen profesionalnega razvoja za zaposlene
Na vprašanje, ali vodite listovnik, je 85 % strokovnih delavk odgovorilo z DA, 15 % pa z NE.
Tisti, ki ga ne urejajo, so kot razloge navedli: skorajšnja upokojitev, ker mi kariera ni na prvem mestu, casovna stiska, odgovorila sem ne, ker ga ne urejam tako dosledno, kot bi ga morala, urejam ga drugace v beležki, le potrdila vlagam v mapo.
Kakšno je vaše mnenje o listovniku?
Vecina strokovnih delavk ima do vodenja listovnika pozitiven odnos. Po njihovem mnenju gre namrec za sistematicen pristop k
preglednica 1 Odnos strokovnih delavcev do llstovnlka
Je pomembno prispeval k začetku razmišljanja o mojem profesionalnem razvoju	2,9
Je ustrezen način spremljanja lastnih dosežkov v karieri	3,4
Prispeva k bolj sistematičnemu pristopu k profesionalnemu razvoju	3,1
Mi pomaga razviti zmožnost ugotavljanja in prikaza lastne vrednosti dela	3,1
preglednica 2 Ocena zmožnosti strokovnih delavcev za profesionalni razvoj Sem sposoben premišljeno analizirati dobre in šibke plati svojega dela	3,2
Sem odprt za povratne informacije in nasvete v svojem poklicnem okolju	3,4
Sem seznanjen s sodobnimi dosežki ved, pomembnih za svoje poklicno delovanje, nova	3,0
spoznanja kriticno in premišljeno vkljucujem v svoje delo
Izkoristim priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za inoviranje svojega dela	3,2
tako na vsebinskem kakor tudi na pedagoško - psihološkem
Samoiniciativno se izobražujem	2,9
Sem usposobljen za tvorno sodelovanje v raziskovalno razvojnih projektih, namenjenih	2,6
izboljševanju kakovosti vzgojno izobraževalnega dela
lastnemu profesionalnemu razvoju, postavljanje kariernih ciljev in ugotavljanje dosežkov. Izkušnje z vodenjem listovnika so »dobrodošle«. Listovnik vidijo tudi kot obliko shranjevanja dokumentov, torej kot bolj pregledno in sistematično urejeno dokumentacija. Zapisi osebnih refleksij v listovniku so lahko vir motivacije, osnova za evalvacijo kariernega napredka, pridobivanje samozavesti, sodelovanje v timu, izobraževanje.
Nekateri so mnenja, da vodenje listovnika pomeni predvsem prevec pisanja in da bo za uporabno listovnika potreben še cas.
Podatki kažejo, da vecina strokovnih delavcev ureja listovnik ter da dajo težo in pomen zapisu refleksij. Nekoliko vec spodbude, motivacije in casa pa bo potrebno, da bo listovnik pri vseh predstavljal sistematicen pristop profesionalnega razvoja. Eden od ciljev vrtca je, da bi bila to praksa vseh zaposlenih.
Iz preglednice 1 je razvidno, da imajo strokovni delavci vrtca pozitiven odnos do listovnika, ki je po njihovem mnenju ustrezen nacin spremljanja lastnih dosežkov v karieri.
Iz preglednice 2 je razvidno, da imajo strokovni delavci dobro razvite zmožnosti za profesionalni razvoj. Izpostavimo lahko trditvi o izobraževanju, kjer bo potrebno vec poudarka pri spodbujanju vseživljenjskega ucenja strokovnih delavcev in ozavešcanja odgovornosti vsakega posameznika, da sam predlaga in išce možnosti, da se izobražuje. Realna slika pa je tudi, da jih je vec odgovorilo, da imajo nekoliko razvito sodelovanje v raziskovalno razvojnih projektih, kar smo ugotovili tudi na strokovnih aktivih, ko
smo se pogovarjali o načrtovanju. Zato smo se skupaj s strokovnimi delavci dogovorili, da bomo na strokovnih aktivih v jeseni več pozornosti namenili projektnemu delu in fazam raziskovanja.
Strokovne delavce smo vprašali, ali so si v zvezi s profesionalnim razvojem zastavili kratkoročne ali dolgoročne cilje. Vsi (62) strokovni delavci imajo kratkoročne cilje profesionalnega razvoja, večina (47 ali 75 %) pa tudi dolgoročne.
V	zvezi s cilji profesionalnega razvoja je 51 ali 82 % strokovnih delavcev odgovorilo, da o njih reflektirajo. Tisti, ki se refleksije ne poslužujejo, kot razloge navajajo pomanjkanje časa, samo občasno refleksijo ali premajhno ambicioznost.
Odnos zaposlenih do refleksije je sicer pozitiven, saj po mnenju strokovnih delavcev:
•	»Vidiš, kje si in kje si napredoval.«
•	»Refleksija profesionalnega razvoja je pomemben del profesionalnega razvoja, saj se le tako lahko razvijamo, usposabljamo in imamo ambicije za naprej oz. za izboljšanje svojega dela, lažje in boljše načrtovanje razvoja.«
•	»Da vidim, kaj sem uspešno opravila, kje so moje dobre točke, kje so moje pomanjkljivosti, kaj je potrebno izboljšati, da nadgrajujem svoje znanje, metode.«
V	zvezi s profesionalnim razvojem nas je zanimalo še, kako strokovni delavci prepoznavajo dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela. Približno polovica strokovnih delavcev (29) je navedla: »Da jih analiziram, prepoznam pa jih po odzivu otrok, staršev, sodelavk, sebe, v timu, s snemanjem in v pogovoru, razmisliš, kaj bi lahko naredil bolje, kako bi šibko plat lahko izboljšal, dobre plati mojega dela, da vidim, kje sem močna.« Nekateri se poslužujejo tudi kolegialnih hospitacij, osebne analize in srečanj.
Ob tem bi rada izpostavila, da izvajamo v Vrtcu Škofja Loka ko-legialne hospitacije, ki so jih strokovni delavci zelo pohvalili in jim pomenijo možnost izmenjave mnenj in izkušenj, sodelovanja in opazovanja. Poleg tega pa so pozitivno ocenili tudi evalvacijo, ki sledi hospitaciji med strokovnimi delavci, ki so izvajali in opazovali. Izpostavili so tudi, da so preko hospitacij spoznali, kaj delajo dobro, kaj bi lahko naredili drugače - bolje, pridobili so tudi na samopodobi.
Ce povzamemo, lahko na osnovi rezultatov analize anketnih vprašalnikov, pogovorov z zaposlenimi ter spremljanjem prakse ugotovimo, da se strokovni delavci Vrtca Škofja Loka zavedajo pomena in lastne odgovornosti za profesionalni razvoj. To opažamo
po tem, ker pri strokovnih razpravah razmišljajo, izražajo svoje predloge, želje o tem, kaj jih zanima, kakšnih izobraževanj bi se želeli udeležiti, pričeli so aktivno sodelovati s prispevki na posvetih in izobraževanjih. Poleg tega pa so strokovni delavci svoja znanja pripravljeni deliti tudi z drugimi strokovnimi delavci v začetku v posamezni enoti, nato pa preko delavnic tudi z vsemi zaposlenimi.
Izzivi vodstva
Izzivi vodstva vrtca, ki se navezujejo na profesionalni razvoj strokovnih delavcev, so po našem mnenju zajeti v vprašanjih: Kako motivirati strokovne delavce? Kako spodbujati strokovne delavce za vodenje listovnika in ga ustrezno oziroma ucinkovito povezati z izboljšanjem profesionalnega razvoja zaposlenih?
V prvi vrsti je pomembno, da smo vodstveni delavci vzor ostalim strokovnim delavcem. Sami se izobražujemo na razlicnih pod-rocjih in pridobljeno znanje prenašamo na strokovne delavce. Zavedamo se tudi, da nicesar ni mogoce spremeniti cez noc ter da vsaka sprememba na nekatere ljudi vpliva kot izziv, na druge pa kot odpor. Zato so nam pomembni majhni koraki, ki nas bodo vse skupaj zanesljivo vodili proti skupnemu cilju. Tako jih skušamo motivirati in spodbujati na pedagoških zborih in strokovnih aktivih, kjer imajo na delavnicah vsi možnost vkljucevanja v strokovno debato.
Strokovne delavce povabimo, da na letni pogovor prinesejo tudi listovnik, kjer ga skupaj pogledamo, seveda ce le-to želijo, in se ob tem pogovorimo. V kolikor pa ga na pogovor ne prinesejo, pa jih povprašamo o tem, ali urejajo svoj listovnik ter jih spodbudimo, da bi ga naslednjic prinesli s seboj ter jim zagotovimo, da ga pogledamo skupaj in še to le tisto, kar želijo deliti z nami. Strokovne delavce pa skušamo motivirati tudi na humoren nacin, in sicer ko nekomu nekaj uspe, recemo malo za šalo, malo za res: »To je pa za v listovnik.«
Naša velika želja je, da bi pri strokovnih delavcih prihajala želja in zavest po spremembi in odgovornost za profesionalni razvoj vsakega posameznika od znotraj, ker bo le tako to za vsakega posameznika pomenilo prijeten izziv, ki bi se ga rad lotil in bi se pocutil sprošceno.
Glede na to, da smo v zadnjih letih veliko na novo zaposlovali, smo se odlocili, da bomo za strokovne delavce, ki niso bili vkljuceni v izobraževanje, pripravili razlicne delavnice, na kate-
rih bomo predstavili pomen profesionalnega razvoja ter jih spodbujali in motivirali za urejanje listovnika in s tem posledično za načrtovanje svoje kariere.
Literatura
Bevc, V., A. Fošnarič in S. Sentočnik. 2002. Spremljanje in vrednotenje pedagoškega dela strokovnih delavcev. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Erčulj, J., ur. 2009. »Usposabljanje 2, 3: razvojno načrtovanje; listovnik.« Interno gradivo, Šola za ravnatelje, Kranj.
Laursen, P. F. 2003. »Avtentični učitelj.« Vzgoja in izobraževanje 34 (6): 4-10.
Maretič Požarnik, B. 2007. »Vloga mentorja pri spodbujanju
profesionalne rasti študentov - prihodnjih učiteljev.« V Mentorstvo in profesionalna rast učiteljev, ur. C. Peklaj, 7-48. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Razdevšek Pučko, C. 2004. »Kakšnega učitelja potrebuje (pričakuje) današnja (in jutrišnja) šola?« Sodobna pedagogika 55 (posebna številka): 52-74.
Ryčhen, D. S., in L. Hersh Salganik, ur. 2001. Defining and Selecting Key Competencies. Seattle: Hogrefe & Huber.
Vonta, T. 2005. »Končeptualizačija profesionalnega razvoja strokovnih delavčev in vodstvenih delavčev vrtčev in šol.« V Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtci, ur. T. Vonta in V. Medved Udovič, 57-81. Koper: Annales.
Žorga, S. 2005. »Supervizija študentov in pripravnikov.« V Partnerstvo fakultete in vzgojno izobraževalnih zavodov: izobraževanje - praksa -raziskovanje, ur. T. Devjak, 342-355. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
■ Jana Podobnik-Kožič je pomočniča ravnateljiče v Vrtču Škofja Loka. jana.podobnik-kozic@guest.arnes.si
Jana Pomen listovnika za karierni razvoj
Podobnik-Kožic	, „	..	„
Prvi korak v načrtovanju karierne poti je samoanaliza, ki je ključna za
razumevanje naših interesov, spretnosti in vrednot. Pomembno je, da vsak posameznik ugotovi, kje je, kaj želi v prihodnosti doseči in si zastavi kratkoročne in dolgoročne cilje. Profesionalni razvoj zaposlenih je ključni dejavnik razvoja avtonomnega vrtča. Na svoji profesionalni poti sledimo mnogim avtorjem, ki poudarjajo pomen kritične refleksije za osebno rast in profesionalni razvoj. Želimo si, da bi urejanje listovnika strokovne delavče spodbujalo k nenehni rasti od začetnika do eksperta. V članku predstavljamo, kaj o listovniku menijo strokovni delavči in kaj vodstvo vrtča ter kako lahko rezultate analize pridobljenih podatkov uporabimo. Predvsem se trenutno srečujemo z izzivi, kako strokovne delavče motivirati in spodbujati k urejanju listovnika ter prinašanju le tega na letni pogovor. Želimo ozavestiti pomen vodenja listovnika v povezavi s kariernim oz. profesionalnim razvojem.
Ključne besede: listovnik, načrt profesionalnega razvoja, kratkoročni čilji, dolgoročni čilji, refleksija
Importance of the Portfolio in Career Development
The first step in čareer planning is self-analysis whičh is čručial for understanding our interests, skills and values. It is important that everyone finds out where he stands, what he wants to ačhieve in the future and that he sets himself short and long term goals. Professional development of employees is a key fačtor for the develompent of an autonomous kindergarten. On our professional path we follow many authors who underline the importanče of čritičal reflečtion for personal growth and professional development. We wish that organizing the portfolio enčourages teačhers to a čontinuous growth from beginner to expert. In this paper we present what teačhers and leader in a kindergarten think about the portfolio and how we čan use the results of the analysis. At the moment we primarily fače the čhallenge on how to motivate teačhers and how to support them in organizing their portfolio. We would like to raise awareness to the importanče of portfolio in relation with professional or čareer development.
Keywords: portfolio, plan of professional development, short-term goals, long term goals, reflečtion
vodenje 312012:77-85