Storite jim dobro, ki vas žalijo.
^arijca je bila hči pridnega in imovitega kmeta na Tirolskem. Bila je jako ' dobrosrčna deklica. Največje veselje bilo jej je: živeti po lepih naukih, ki jih je slišala v nčilnici. ,,Oj, kako dobro uara zele naši ueitelji, ki nani toliko lepega povedo," dejala ,je večkrat saraa v sebi, Jn kako nespametni so oni otroci, ki se ne obnašajo po teh lepih naukih." —Bila je Marijca tako ljubeznivo dekletee, da jo je vsak, kdor jo je poznal, Ijnbil in spoštoval.
Bila je pa tudi velika prijateljica cvetic. Ko je prišla vesela vzpomlad, na-pravila si je lično gredičico ter vsejala na njo najlepših cvetic. Vsak dan je skrbela Marijca za svoje cvetiee in ne zaman. Ovetice so lepo rasle in bile v najlepšem evetji.
Deklica ljuba, ali ne slutiš nevarnosti, ki preti tvojim cveticam? Vže je na-stavljena kmta roka, ki želi nničiti to prelepo cvetje in izpremeniti tvoje nedolžno veselje v žalost in britkost.
Bilo je neke sobote zvečer. Marijea gre po navadi k cvetlienej gredici, ki jo je imela na vrtu, da'bi ondu opravila svojo večerno molitevco, kakor je to vže večkrat storila. Ali o Bog, kaj ugleda! Gredica je vsa pohojena, cvetice potrgane iu po tleh razmetane. Kakor okamenola stoji Marijca pri. gredici in joče po svojih ljubih cvetieah. ,,Oj kako sem za vas skrbela, ljube cvetice moje," vzdihovala je dekliea in si brisala solzne oči. ,,Vse moje veselje je uničila zlobna roka!"
Še je stala Marijea pri cvetličnej gredici, ko ugleda v pesku sled bosih nog. Gre za stopinjami iu prišedši konec vrta, ugleda zanemarjencga, bosonogega dečka. Takoj na lieu se mu je poznalo, da ni dosti prida. Obleka mu je bila umazana in raztrgana. Nibče drug nego on je razdejal lepo Marijčino gredico. V roei je še držal šopek evetic in jih trosil po tleh. ,,Oj ti hudobnež, ti," reče lnuMarijca; ,,nikoli ti uisem nič žalega storila iu ti mi narediš toliko žalosti. Zakaj mi si to storil?" Deček videe Marijco, ustraši se je in zbeži.
Drugi dan je bila nedelja. Marijea sedi po krščanskem nauku z očetotn v hiši in mu bere zgodbo o Ezavu in Jakobu iz sv. pisnia. nKako zelo je razžalil Jakob svojpga brata Ezava — misli si Marijca — iu vender rau je vse odpustil Ezav. MPač je lepo, ako Ijudje drug drugega ljubijo in si odpiiscajo razžaljenja. Oj, pre-velika je moja žalost — a vender — vender morara tudi jaz odpustiti."
Ni še izgovorila zadnjib. besed, ko stopi y hišo stara ženica v jako ubožnej obleki, za njo pa umazan, zanemarjen deček. Nihče drug ni bil, kakor oni hu-dobnež, ki je toliko žalosti napravil dobrej Marlei s tem, da jej je pokončal njeuo cvetlično gredico. Takoj ga je spoznala Marijca. Stara ženica je prosila najpred za malo kruba, potem se pa obnrila k Marijeinemu očetu in ga prosila, naj bi vzel njenega dečka za pastirja v hišo. Eekla je, da cma ne more več zanj skrbeti, ker se sama težko preživi. Ooe odgovori, da ima poslov vže brez tega dovolj pri hiši. pa tudi ne more vzeti tako zanemarjenega dečka v službo, kateremu se vže na obrazu vidi, da ni dosti prida. Ko deček pogleda Marijco, zelo se je ustraši in obledi. Videl je namreč, da je prišel v bišo njenega očeta in se bal, ,da se mu ne bodc dobro godilo, ako ga Marijca zatoži svojemu očetu.
• ¦<   ^l)   ;>¦» i
Ali plemenito Marijčino srce ni mislilo na osveto; usrailila se je ubozega dečka ter prosila očeta, da bi ga vzel v hišo. ,,Glejte, očeljubi!" dejala je. ,,kakšen ubožec je in kako je zanemarjen, ker mu mati ne premore bolje obleke. Vzemite ga v našo hišo in jaz mu bodem skrbela za pouk, učila ga bodem brati in pisati." — To se je oeetu zelo dopadlo in vzel je zanemarjenega dečka v liišo. kjer se mu je prav dobro godilo.
Sram je bilo ubozega docka, ko je slišal, kako Marijea prosi aanj ter ga ae toži oeetu zaradi napravljone jej škode. Vže jo je hotel prositi odpusčenja. ali Marijea to t-uteč, prestregla mu je besedo in rekla: ,,Vžc dobro, vžo dobro! Kcr vem, da ti je žal, kar si storil, rada ti odpustiiu vse, samo poboljšati se inoraš. in to mi obljubiš, kaj ne?"
Ubogi dečck jo vse obljubil iu tudi zvrševal, kar je obljubil. Dolgo vrsto let jo služil v hiši Marijčinega očeta ter se tako lepo vedel, da je bil v izglod vsoni drugim poslom, ki so bili pri hiši.                                     Nežika Zupanova