Dopisi. Iz Ormoža. (Naznanilo.) Naznanim, ti, dragi »Slov. Gospodar«, voselo novico, da je pravila ormoške ženske podružnice družbe sv. Girila in Metoda vlada potrdila. Vsled tega posvetoval se je osnovalni odbor, kedaj da bi podružnica začela svoje delovanje in sklcnil ,je, da bodi konstituiranje podružnice dne 21. svečana v prostorih ormoške čitalnice, a alavnoslna otvoritev za pomladi, kedaj po veliki noči. Vendar pa bode ludi 21. svečana, kolikor moči, slovesen dan kot rojstven dan deteta domorodnosti našega narodnega ženstva, skuša.jmo torej vsi k temu pripomoči! Ob 10. uri zjutraj bode sv. maša, pri katerej bode pel pevski zbor ormoške^čitalnice. Popoliidne ob 4. uri bode zborovanje s poročiloin oanovalnega odbora, volitvijo odbora in sprejejnanjom društvenie. Ob 6. uri začne se veseliea. Navzoče pozdravila bode gospa Roza Mikl, veletržceva sopruga iz Ormoža. Sledilo bode petje in predstavljanje veseloigre: »Ultra«. Med temi toekami koncertovala bode godl>a. Po zvršitku vsporeda bode ples. Ker je namenjen čisti dobičck podružniei in ker bo vstopnina saino 20 kr., bode vdeležitev golovo ogromna. Komur so znane naše razinere, izveslno bode radostnim čutom pozdravljal novo podružnico, kajti le silnej potrebi in nikacemu izzivanju bode služila. Ge ae po našem mestu blažena ncmščina šopiri in čuješ le tiiji zvonek, če tudi »šulverein« svoje kremplje stega nad milo slovensko deco, tedaj je pač silna potreba, da začnemo tudi mi Slovenci proliviti ae tujemu nasilatvu, treba je, da nam bodo doneli zopet zvonki slovenski pozdravi in glasovi v uho. In da ravno ženstvo zamore največ uplivati na razvoj slovonskega duha, to je razumno, saj odgoja naSe dece leži v njib rokah in če ,je mati Slovenka, bode gotovo tudi zarod njen v narodnem dubu vzgojen. K pristopu v žensko podružnico oglasilo se je do 50 žensk. K vreaničenju te misli gre največja zasluga gospici Tiliki Freuensfeidovi. ^ ¦ Od Sv. Jurija ob Sčavnici. (B r a 1 n o d r u š tv o) imelo je dne 24. prosinca t. 1. svoj občni zbor. Predsednik društva, goapod Jernej Košar pozdravi zbrane, povdarjajoč korist bralnib društev. Spodbujal je prisotne ude, naj se krepko oklenejo svojega društva, da ne bodemo proti svojini sosedom nazadovali, ki se veliko bolj brigajo za gmotno in duševno stanje bralnih društev. Našteval ,je zglede iz sosedatva, ter jih primerjal našim. Za tem sledilo je poročilo tajnika. Gmotno ali s knjigami in časopisi podpirali so v preteklem letu sledeči gospodje društvo: č. g. Kunce, tukajšnji župnik, daroval je razen podvojene letnine več letnikov »Slov. glasnika«; č. g. kaplan Frangež plačai je za društvo »Slov. Gosp.« in »Družbo sv. Mohorja«; tajnik gospod Strelec plačal je »Matico slovensko« in »Kmetovalec«; gospod dr. .lakob Ploj, odvetnik v Ptuji, naročil je »Mir« in eden iztis »Domovine«; gospod Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju, naročil nam ,je še razen letnine »Dolenjske noviee« : gospod Franc Hrašovec, upokojen c. kr. okr. sodnik v Gradcu, poslal nam ,je še drugokrat lepo zbirko knjig: dal.je sta poslala gg. Anton Rrumen, adv. koncipijenl v Gelji in č. g. Emeran Šlander, admontski oskrbnik v Gornji Radgoni, po 2 gld. letnine. Vsem tem dobrotnikom bodi toraj izrečena prisrčna zahvala! Zahvaliti se nam je še oni šestorici gospodov, ki so pri lanskem občnem zboru darovali vsak po 1 gld. za društveno omaro, tako da ima sedaj društvo vendar enkrat prav lepo shrambo. Društvo je imelo v preteklem letu dve veselici. Prva bila je 25. januvarija o priliki občnega zbora, druga pa je bila dijaSka veselica 6. septembra, pri kateri ,je bilo poljudno predavanje o turških vojskah na Slovenskeni, ter ste se predavali dve pesmi: Turki pri Steviei in kralj Maijaž. Svoje poročilo sklene poročevalec z željo, da se stanje drušlva v tekočem letu popravi droStvenikom na čast in korist. Društvo je imelo v preteklem letu 45 gld. 93 kr. dohodkov in 37 gld. 9 kr. strožkov, toraj ostanka 8 gld. 84 kr. Da je bilo tako gospodarstvo pri prej omenjenih razmerah mogočno, je le zasluga imenovanib zunanjih udov in gg. podpornikov, toraj še enkrat: prisrčna jim bvala! Dalje se omeni, da bo imelo društvo 21. februvarija večjo veselico, pri kateri se bo razven pesmij igrala tudi glediščna igra: »Kje je meja«. Igrali pa bodo to igro igralci od Male nedelje, kateri so jo doma pri obenem zboru prav dobro predstavljali. Na predlog gospoda Stuheca izvolil se je prejšnji odbor tudi za tekoče leto in sicer: gg. Jernej Košar, predsednikom, Jernej Frangež, podpredsednikom, Ivan Strelec, tajnikom, Jurij Rrumen, blagajnikom in Franc Vaupotič, odbornikom. Omenimo še naj, da so zapeli domači pevci med zborovanjem, kakor tudi pozneje pri proati zabavi pri gospodu Vaupotiču večle pih slovenskih pesmij. Stanimir. Od Sv Lovrenca v slov. gor. (R azno.) Tukajšnje »gospodarsko društvo« ,je inielo na svečnico javni zbor, z volitvijo in podučljivimi predavanji ter primerno zabavo. Prvi govornik nas je opozarjal in nam razkazival dve že obstoječi nadlogi in bolezni trtni, namrcč peronosporo in filoksero, kakor še o hujšej tretjej, »blakrot« imenovanej, te nam žugajo vinorejo do cela vničili, zatorej nam je priporočal, naj takoj začnemo ameriške irte gojiti, da smo v slučaji potrebe ž njimi že oskrbljeni. Drugi se je hvalno spominjal dvajsetleinega delovanja našega društva, vsled katerega opazujeino razne napredke v sadjarstvu, živinoreji ter poprok v uninem gospodarstvu. Tretji nam je našteval vzroko slabih časov; štrti nas je seznanjeval z različnimi žužclki, kebri in metulčki, ki nam ugonabljajo žita na polji, cvet in sad na drevju in kaj storiti, da se mrčes vsaj deloma zalre. Naše sicer že malo postarno društvo še vedno deluje krepko, ter hvalno v naš prid in blagor; posebno v prvih letih pa je svojo nalogo še vse častneje izvrševalo, ter je skrbelo za govornike, ki so naa navduševali za vse dobro ter nam kazali pot k umnemu gospodarstvu. Vspodbnjeni naši nkaželjni mladeniči so z nr-kim posebnim veseljem zahajali v Maribor v vino- in sadjerejsko šolo ter so si v kratkem čaau potrebnih vodnostij prilastili in vsled tega je nastalo čuda hvalno, -Vekel bi, mojstersko držanih drevesnic, iz njih se vsako leto več stotin lepo izre.jenih drevesc odda ter se pre.j prazno stoječi prostori spreininjajo v na.jlepše sadno vrtove. Da tukaj tudi domača šola ni zaostala, morem bvalno oineniti, ker vsako leto dobivajo učenci drevesc z nalogo, da jih pravilno posadijo in jih skrbno gojijo. Veseli me omeniti, da naši predniki nekaieri, ki so gospodarili takrat, ko še skoraj dače ni bilo in manj doniačih potreb, pa so le slabo izhajali, sedanji njih nasledniki sicer z davki in domačimi potrebami preobloženi. vendar z umno prigospodarjenimi denarji zalagajo hranilnice in posojilnice. Pa nasprotne, senčne strani iudi sodaj ne manjka, 1o je žalibog gotovo, pa kjer siromaštvo na dveri trka, tam si je Ijudstvo samo krivo. Vesclo je tudi, da se naše Ijudstvo vedno bolj zaveda, tedaj tudi raji čita in slavna družba sv. Mohora inia pri nas 106 društvenikov, vsled lega je čem dalje veče zaniinanje za dobre stvari; tako postavim, vidiino sedaj na inestih, k.jer je prej za dobrih časov stal le kak razdrapan križ ali na pol podrta kapela ali celo nič, da se vzdigujejo sedaj lične kapelice z večinoma Mariji Lurdski v čast sozidane in ne redkokrat, ako si kje v bližini, te zvončeka premili glas prijazno vabi, da se vzame klobuček z glave in vrodno počasli z menoj Marijo Devico, našo priprošnjico! Zamoremo se tedaj vsled delovanja našega društva o naših razmerah ponosno, pohvalno izreči, ler za danes z Bogom! Od Braslovč. (0 in i k a.) Slovenci imanio mnogo časopisov, lepib in koristnih, ali ne moreino si vseh naročati, kajti dandanos je huda za donar. Kinet ima koinaj za svoje potrebe in za velike skoraj neznosne davke, kako si bo naročal drage časnike! Zato so se ustanovila prekoristna »bralna drušlva«, ki z združenimi močmi delu.je.jo, da zamore naš slovenski krael za lnajben denar probirati easopise in si izposo.jevati lepe in koristne kn.jige. l^ralna društva so velik napredek za razvoj človeške omike in blagostanja. Koliko lepega in korisinega bere naš kmet v časnikih in s tem se okoristi in sebi in svojim pomoro do boljše prihodnjosti. Ko bi »bralnih društev« ne bilo, vedel bi naš kmet malo, kar je v čaanikih korisinega, kajti sam si jih more malo naročati; a tukaj jih za majhen denar bere mnogo. Rodoljubi, ki to berete ali slišite, podpirajte »bralna društva«, pristopite >kot udi, žrtvujte majhno svoto denarja, pomagajte vzdrževati »bralna društva«, da ne začnejo iti rakove poti. Žalostno je slišati, če bi razpadlo kakšno društvo vsled pomanjkanja podpore; to bi bilo slabo za nas in naši nasprotniki bi nas zasmehovali jn pikali, da smo tako ubožni, ko ne moreino svojih naprav vzdrževati. Tojaj na noge, na delo »z združeninii močmi!« Od St. Lenarta pri Laškeni. (Spoinini.) Ne morem si kaj, da bi Vam ne sporoeil tudi iz naSega malopoznanega, a vendar priljubljenega Št. Lenarta. Le malokedaj se kateri oglasi v Vašem listu, dokaz, da smo še dremotni, ter da še vae premalo beremo podučljive časopise in knjige. — Kar pa leiino zadeva, nioram reči, da so natn nekateri pridolki bolj slabo, drugi pa precej povoljni bili. Ozimina je vsled velikega snega, in dolgo trajajoče ziiue, nekaj pognjila, nekaj pa tudi prezebla. Toraj oziminega zrnja ni veliko bilo. Z jaiino snio §e proce.j zadovoljni bili: ovea se je deloma dobro obnesel, ravno tako ludi koruza. Ajda je bila srednja, nekaj ji je iudi toča škodovala, nekaj' pa sniod. Fižol je bil prav rodoviten, da malokedaj tako. Zelje ,je bilo bolj slabo, repa pa prav lepa. Korun ali krompir je pa ludi precoj gnjil. — Sadja so nekateri precej imeli, ler so ludi voliko sadne pijače napravili, za katero so nekateri tudi lepe denarje dobili. — Vino nam ,je toča na Št. Jernejevo nedeljo deloma odvzela ; pa tudi strupena rosa je mnogo trsu škodovala, vsled tega tudi grozdje ni popolnoina dozorelo. Kar se tiče kolikosti. so ga nekateri več dobili nogo prejšnje leto; toda glede dobrote, je rnnogo alabeje od njega. Sena, otave in detelje smo veliko dobili, ter večinoma tudi v lepem spravili. — Naša župnija šteje nad 1100 duš; rodilo se je preteklo leto 39 otrok: 20 možkih, 19 ženskih. Umrlo jih je 24: 16 možkih, 8 ženskih. Med temi sta bila najstareja dva rnoža, eden eez 90, drugi pa čez 80 let star. Poročenih je bilo pet parov.