Mostovi 2002 Novi slovar tujk med velikimi
Mojca M. Hočevar
Novi slovar tujk med velikimi
Veliki slovar tujk. Urednik redaktor Miloš Tavzes.
Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002
Slovenskemu pravopisu (2001) in Slovenske¬
mu etimološkemu slovarju (1997) se je med
temeljnimi slovarji posameznih jezikovnih
področij leta 2002 pridružil novi Veliki slovar
tujk, izčrpen priročnik za slovenskega upora¬
bnika, splošno razgledanega v svojem prosto¬
ru in času, v katerem postajajo tujke zaradi
naglega razvoja najrazličnejših in vse bolj
specializiranih znanosti žive spremljevalke
slovenskih besed v splošnem sporazume¬
vanju.
Veliki slovar tujk tako ob izidu nastopa v
svoji povezovalni vlogi med tujimi in do¬
mačimi besedami, avtorsko zbranimi iz števi¬
lnih temeljnih virov, med katerimi so na pr¬
vem mestu našteti Verbinčev Slovar tujk,
Slovar slovenskega knjižnega jezika, Bezlajev
Etimološki slovar, Snojev Slovenski etimološki
slovar, Veliki splošni leksikon, Enciklopedija
Slovenije in Slovenski pravopis. Poleg ome¬
jenih je v slovar vključeno še terminološko
izrazje iz okoli dvesto drugih domačih in
tujih virov za več kot 80 področij človekovega
delovanja, vse od biologije, fizike in kemije
prek matematike do zgodovine in geografije,
jezikoslovja, prava, medicine, informatike ter
drugih specializiranih področij znanosti, teh¬
nike in umetnosti. Ta zelo zajeten polihistor-
ski priročnik (1304 str.) se nam tako že na¬
vzven pokaže kot pregleden in izčrpen
zbirnik terminoloških pojmov s posameznih
področij, ki so laičnemu uporabniku v tem
slovarskem priročniku prvič dostopni in jedr¬
nato pojasnjeni na enem mestu.
Kot je iz slovarja mogoče razbrati, je imel
glavno besedo pri izbiri slovarskega bese¬
dišča Miloš Tavzes, urednik redaktor
omenjene izdaje, ki je v sodelovanju z ubra¬
no delovno skupino do- in podiplomskih štu¬
dentov ter mladih raziskovalcev v rekordnem
času osmih mesecev obdelal slovarsko gradi¬
vo do izida (redakcija je bila končana 11. no-
117
ovartuj
Mojca M. Hočevar Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 83-119
vembra 2002). Poleg njega so avtorsko besedi¬
lo za slovar prispevali še Miloš Bartol, Tit
Brecelj, Ana Čehovin, Katarina Grego, Nina
Hojnik, Miha Humar, Maja Jerman, Andrej
Kristan, Ljerka Lah, Danijel Leskovic, Ro¬
man Leskovic, Borut Mavrič, Boštjan Pod-
vršič, Primož Ponikvar, Janez Prešern, Igor
Škraba, Vasilij Štukelj Kneževič, Črtomir Ta¬
vzes in Jernej Zajc. Zbiranje preliminarnega
slovarskega gradiva je v letih pred avtorsko re¬
dakcijo vodila urednica Cankarjeve založbe
Živa Vidmar, poleg nje pa so pri pripravi in
organizaciji dela v zadnjem letu sodelovali še
nekateri drugi sodelavci.
Zahteven projekt, za katerega bi v akadem¬
skih institucijah najbrž potrebovali deset¬
letje, je z natisom v knjižni izdaji Cankarjeve
založbe morda nekoliko prehitro našel pot
med uporabnike, kajti čas gotovo ni zadoščal
za premislek ob vseh vprašanjih, ki se pri lek¬
sikografskem delu nenehno pojavljajo. Slo¬
var je namreč že sam po sebi knjiga »s težo«,
knjiga z avtoriteto, saj navadno nastopa v vlo¬
gi vira, na katerega se sklicujemo. Prav zaradi
te svoje vloge potrebuje tudi več strokovnih
in redakcijskih pregledov, teh pa avtorsko
uredništvo prve izdaje Velikega slovarja tujk v
odmerjenem času najverjetneje ni moglo
opraviti. Čas in ekonomska nuja, katerima
smo dandanes vse pogosteje priča, sta najbrž
tudi v tem primeru vsilila kompromis, zaradi
katerega lahko slovar sicer že zdaj s pridom,
ne pa tudi brez premisleka uporabljamo, saj
bo treba na natančneje pregledano, temelji¬
teje strukturirano ter po posameznih področ¬
nih in uredniških segmentih preverjeno bese¬
dilo počakati do katere od naslednjih izdaj.
Kljub temu nam že bežen pregled vsebine
pove, da nam prva izdaja povsem zadostno,
korektno in izčrpno pomaga pojasniti po¬
men in izvor več kot 45.000 tujk, podrobneje
razčlenjenih v nadaljnjih 40.000 podgeslih,
pouči nas, kako se neznana beseda naglasi in
v slovenskem sobesedilu pregiba, kako se
uporabljajo njene izpeljanke v drugih besed¬
nih vrstah itd. Objavljeno zbrano besedišče je
posebnega pomena, saj poleg novih in poso¬
dobljenih definicij izbranih tujk na novo
vključuje izrazje s področij, ki jih doslej še ni¬
smo imeli pojasnjenih v priročnikih za
splošno rabo. Med tujkami je namreč z
upoštevanjem različnosti uporabnikov in člo¬
vekovih pravic zajetega tudi nekaj žargonske¬
ga besedišča ter besedišča subkultur, uravno¬
teženo so obravnavane tujke iz različnih
religij in opazi se, da je bila precejšnja pozor¬
nost namenjena natančnim definicijam tujk
iz naravoslovnih znanosti, medicine in raču¬
nalništva, torej iz ved, ki s svojim termino¬
loškim izrazjem najmočneje prodirajo v
vsakdanjik slehernega sodobnega človeka.
Ob tako zajetnem gradivu bi seveda bilo
nenavadno, če nas ne bi kdaj obšli tudi pomi¬
sleki, ki pri splošnem pregledu zadevajo pred¬
vsem opredelitev nekaterih besed kot tujk. Je
Des, ki ga najdemo zapisanega v dveh gesel-
skih iztočnicah, najprej z veliko, potem pa še
z malo začetnico, tujka? So kisik, vodik in
dušik tujke? Sta majica in jakna še vedno
tujki? Bi pomen besed, kot so štorklja, čižek
in hržica; riž, rižota, špinača, solata; čutara
in škaf; vlak, marsovec, tolar ipd., iskali v
slovarju tujk?
Opazimo torej, da je slovar tujk kot tip le¬
ksikografskega dela težko opredeljiv, saj lahko
obravnava domala vsako besedo, po etimolo¬
giji domnevno tujega izvora, ki se uporablja
na kateri od jezikovnih ravni ali v kateri od
jezikovnih zvrsti slovenskega jezika. V naj¬
širšem smislu lahko tako v Velikem slovarju
tujk najdemo vse od pojasnil tradicionalno
ustaljenih tujk (geometrija, reagent, superla¬
tiv) prek pogovornih žargonizmov (garbati,
škartirati, šiht) do neologizmov (genom, ra-
ver, skener) in strokovnih ter znanstvenih
terminov (lizofosfatidiholin, indikatrisa, te-
onanakatel). Prav iz tega razloga so v delu ve¬
rjetno uporabljene sestavine dvojezičnega in
razlagalnega slovarja, etimološkega slovarja,
leksikona z razlagami enciklopedičnih gesel,
terminoloških slovarjev z razlagami znan¬
stvenih in strokovnih terminov, slovarja žar¬
gona, sinonimov in neologizmov, se pravi
publikacij, ki bi jih na Slovenskem ravno tako
še potrebovali.
118
Mostovi 2002 Novi slovar tujk med velikimi
V kolikšnem obsegu naj bodo v slovarju
tujk za splošno rabo zastopane tujke iz posa¬
meznih znanosti in s posameznih področij
človekovega delovanja ter kako naj bodo ob¬
delane, je seveda zelo zahtevno vprašanje za
vsakogar, ki se s tovrstnim delom ukvarja. Ve¬
rjetno bi bilo koristno, če bi imela uredniška
skupina, ki je slovar sestavljala, pri pripravi na
voljo besedilni korpus slovenskega jezika,
kakršen je FIDA (ki ga za pripravo svojih izdaj
lahko uporablja Založba DZS), ali srednješol¬
ske učbenike na elektronskih medijih - kar bi
morda bilo mogoče pridobiti z dovoljenjem
avtorjev. Sestavljalcem slovarja bi bilo na po¬
dlagi podatkov o pogostosti rabe lažje izbrati
posamezne tujke ter jih z ustreznimi razlaga¬
mi in pojasnili vključiti v slovar. Izdano gra¬
divo je nedvomno dragoceno in tudi vnaprej
ponuja še veliko možnosti obdelave in izdaj,
izmed katerih bi si prevajalci seveda najbolj
želeli elektronske različice.