DaJmo šolskl mladini kruha Naše dnevno časopisje se o prehrani ljudskošolske mladine, poscbno knnctske, še ni dosti pečalo. Temu važnemu socialnemu vprašanju naše dobe pa je posvetilo precej pažnje tedcnsko časopisje in nckatere revije. Večkrat je o zadevi pisal tudi »Učiteljski tovariš«, ki je pokazal na problem, katerega nikakor ni omalovažcvati, ako hočemo zares doseči dvig ljudstva in zdravje naroda. Tudi učiteljska organizacija se je, kakor znano, močno zainteresirala za to stvaT, jo v svojih organih često poudarjala ter zahtevala dejanske pomoči za mladi rod. Žal. da so dejanja le v toliko stopila v življenje, v kolikor je pomogla privatna iniciativa in pridnost posameznikov. Da bi se javne ustanove temeljiteje bavile s to stvarjo, sicer še nc moremo trditi, gotovo pa je, da pred problcmom hranjenja in slabe prehrane slovenske mladine na kmetih nihče ne zapira več oči. kar je le dokaz, da postaja stvar aktualna. Božičnice in humanitarne novoletnc prireditve z geslom »V prid naših otrok!« so rodile zanimanje za socialno delo te vrste in zares je dbdarovanje utrnilo mansikatero solzo. Za zastorom romantike smo marsikje zagledali neizogibnost bede tudi v našem podeželju, in pač razveseljiv pojav je, da je koristno iniciativnost na tem polju v našem podeželju prav zgledno podprla tudi kraljevska banska uprava ponekod s prav izdatno podporo. S tem je socialno delo zasebne iniciative, v kateri prednjači slovensko učiteljstvo, dobilo nekako potrdilo, obenem pa tudi dokaz, da se za stvar zanimajo tudi uradni činitelji. Socialno pomoč pa je treba izvesti do konca! Organizirati je treba veliko delo, ki naj služi mlademu rodu do solidne zrasti in krepkega zdravja! Iz raznih, čeprav šc pomanjkl.jivih statistik vidimo porazne ugotovitve o slabi prchrani mnogih in mnogih šolskih otrok. Posamezni učitelji bi lahko napisali o bedi našega naroda romane. Pasivnost zemlje in terenske prilike, pa še razni drugi vzroki, vplivajo na telesno in duševno rast otroka v takšni meri, da ni čudno, ako ponekod jedva dosegamo minirnjalne učne uspehe, drugod pa niti teh nc. Pravir vseh neuspehov je v gladovanju. Tu pa je tudi iskati vzroke za poznejši slabši razvoj mladostnika. So še drugi vzroki, a vsem prednjačita — pomanjkanje, glad. V obnovitvenem načrtu slovenske vasi bodi prehrana, in sicer dobra prehrana, osnovna točka, na kateri bo graditi stavbo našega močnejšega rodu. Smo med razpravami o važnih narodovih vprašanjih v banovinskem svetu, skupščini in senatu. »Otroško vprašanje« naj tu nc bo eno zadnjih! Enkrat je že treba kreniti z mrtve točkc in urediti otroško — šolsko prchrano tako, da bo v korist naroda in državc. Zato bi prav želeli, da predstavniki ljudstva povzdignejo svoj glas, ko bodo govorili o socialnem dvigu ljudstva, in da določijo znatne zneske tudi za prehrano otrok. Sosedi o-krog nas sc »oborožujejo« tudi z dobro telesno vzgojo mladine, a telesni vzgoji služi predvsem vsak dan debel kos kruha. Tudi pri nas ne smemo lenariti ali pustiti stvari mimo. Prihajamo v mesece, ko bo tudi v marsikateri kmečki hiši zmanjkalo krompirja in moke. Vsaj za tc mescce oskrbimo v bodoče primerno hrano. ki bi jo dobivala uboga mladina. Požrtvovalnost učiteljstva je znana. Za scbc ne znamo beračiti, za mladiTio bi žrtvovali vse! Nobena kljuka ni previsoka. da je nc bi mogli doseči. N;a mnogih šolah žc delujcjo »šol'ske kuhinje«. Osnovati to važno ustanovo na vsaki šoli, to bodi naš smoter! Apciirajmo na vsa slovenska človekoljubna društva, da darujejo večje vsotc predvsem za prehrano otrok v pomladanskih mesccih. Toda pri tem naj nihče ne dela razlike med mestom ali podeželjem. Predvsem pa se naj pozanimajo za \o stvar narodni zastopniki ter naj store vse, da omogoči.jo pri nas na vsaki šoli vsaj za 4—5 mesecev osnovanje šolske kufhinje, ki bi ubogim malčkom dajala vsaj malo tople juhe ali mleka in kruha! Goljufiva romantika, ki je prikazovala v našem podeželju samc okrogle obraze, je že zdavnaj minila. Tudi tu vladata glad in pomanjkanje. Da obdržimo zadevo na dnevncm redu. bi bilo prav lcpo slišati, kako so organizirali pomoč v hrani na drugih šolah; istočasno bi marsikdo iz takega poročila dobil migljaj, ki bi ga z uspehom uporabil pri lastni organizaciji »šolske kuhinjc« ali kakor bi že takšno ustanovo imenovali. Predvsem pa bodi dolžnost vseh, ki nimajo »naroda« ali »ljudstva« samo na jeziku, da naše stremljenje podpro in omogočijo nujno potrebno pomoč narodu!