wr\s I. >S. Aliontf Marin I,i £>‘uori Froli sa ual' iioga. Ateoc jVTasckc7t. scu.ZjO $tein&'uc7c ž Kaiser on. Glrooi? Kratko popiiovanje sliivleuja fveliga Marije od Uguori* nckdanjiga fhkofa fvete -A ga t e Gotov, ai duhovniga Ozheta sbiraljha nar JvetejJhigrt Odrefhenika . S p i f a 1 neki mefhnik sbiralfha nar fr e te j ih i ga Odrefhenika. \* Gradzi. 1840. Irooi-n 'Se dobi t’ klofhtri sbiralfha nai' fretejfhiga (Odrefhenika, v’ florenfki fari v’ Marburgi. 4 prerokuje, de bo toto dete devet defeto leto Tvoje Ttarofti dofeglo, Thkof poftalo, in veli¬ ko dobriga v' fveti zerkvi TtoriTo; kar Te je vfe na tenko ispolnilo. V’ boshjim ftrahu is- rejen je bilAlfons fantizb lepe poTtave, pre- brifane glave in dobriga Terza, podoben mla¬ dima drevi, ki veliko slilahtniga fadu obezba. Kakor mladi Tobias Te je od mladiga sbe vuzbil, le Boga Te bati, in Te vTake fenze greha varovati, ktera bi utegnila njegovo zbifto ferze omadeshovati in Boga, naj fi bo tudi v’ nar majnfhi rez hi, rasshaliti. Kiga vefelila nobena igr a z h a , rad je molil, pohlevno in velelo ubogal in vef perljuden, Tvoje tOvarfhe s’ beTedi, The lepThi pa s’ isgledam bogabo- jezhoTt vuzbil. Eniga dne, ko Te je poVablen s’ Tvojim Tovzhenzhami pri neki veTelnizi sna- Thel, in Trezho imel, uTe p er dobi ti, je nek: Toigravzhov prezej pohujThlivo befedo isre- kel; AlTons, shaloTten boshjiga rasshalenja savoljo nizhuredne rezhi, na vcT glaf savpijt in Te drushbe vurno sogne. Po dolgim prei- Tkovanji ga na vezher v’ Tamoti sa. germo- vjern klezhe pred podobo prezhiTte devize Marije najdo, vTiga samiThleniga v’ nebefhko kraljizo, ktero je veT zhaT Tvojga shivlenia 5 peiTerzhno ljubil. Milo sdaj fveta zerkva sha- luje, ker Te takofhni lepi isgledi med mladim ljudem filno redko vidijo! Gofto otrozi, ki fe fhe prav perkrishati, flie manj pa moliti snajo, na fkrivnih potah oftudne rezhi uga¬ njajo ge-rdo klafajo* na Boga pa, ki ufe vi¬ di, ufe flirhi, pasabijo, in neisrezbeno blago nedolshnofti ravno tako sgodaj sapravljajo, kakor hitro pamet dofeshejo. Zhe otrozi ta¬ ko sgodaj pot pogublenja naftopajo, ko glo¬ boko' fe bodo posnej r hudobije pogresnili, kader ftraliu 'ftarfhev ddjidejo. ' ,,Zhefar fe mladcnzh navadi, tega tudi ftar opuftil ne bo.“ Naj bi ftarfhi to v’ ferzi prevdarili, ki fvojim otrokam le pofvetno blago in zhafno frezho omifhlujejo; boshjiga ftrahu pa jim ne ofkerbijo, ki je sazlietik ufe modrofti, prave frezhe, ter vefelo vezhnoft rodi. Kakor na ftarofti, tako je tudi na vu- zhenofti Alfons rafte!; kar je pa fhe vezhi hvale vredno, je to, de je belo lilijo nedol¬ shnofti do fmerti neomadeshano ohranil. Vedil je, de devifhko ferze pri Bogu neisre- zheno, memo ufiga blaga nar vezh na fveti velja. Ona dufho s Bogam nar leshej sdrushi inzh lot eka, kakor fveti Basili pravi „kres 6 Angele povsdigne.“ Naj fi bo imenitnoft al shlahtnoft angelika fhe tako velika, in naj lepota angelike Itvari Ihe tako slo zhlovelhko ferze rasveseli, vender na Iveti ni lepllii Itva¬ ri, kakor mladenzh, ki v’ netlolshnolti Ivoji- mu Bogu llushi. Zhilte dulhe na semlji fo nerelte Jesulove, kralja Angelov, na vezhno s' njim Iporozhene in ,,bodo v’ nebelah, njega, nedolshno jagne fpremljale, novo pelem pele, ktere nobeden drugi peti ne bo snal.“ Bog lam jih v' fvetim pilmi pohvali: „Ah, kak lep je zhilti rod, ki le na zhednolti fveti; njegov Ipomin je vezhen, ker per Bogu in per ljudeh hvalo ima.“ Sato ,,fposnajte de¬ vize, vam pilhe Iveti Ignazi marternik, ktere Ite le Jesuli Kriltuli polvezliile, de frezho imate takolhniga shenina imeti, ki ga ni lep- fhiga in shlahnejlhiga, ne bogatejlhiga in lju- besnjivfhiga dobiti, naj li bo na semlji alj v’ nebelah.“ Velik saklad je shlahna nedol- shnoft, to de ga v’ llabih, perltenih polodah imamo , 11 in zhe le enkrat sgubi, le nikdar vezh nasaj ne dobi. Kakor le ole in muhe nar rajfhi shlahniga ladu primljejo, tako tu¬ di nedolshno lerze nar vezh lovrashnikov fhteje, ki le mu perlesujejo, ga v Ivoje roke dobiti in ob nedolsbnolt perpraviti. 7 Ker je fvetimu mladenzhi Alfonsi tota lepa in redka rosha na ferzi srafla, sato fe je filno bal, de bi jo njemu kaka huda flana ne ofmo- dila; ljubil je Tamoto in fe rasTujsdanih to- varfhov fkerbno sogibal, Tvoje ozhi pa varno ohranil in Tvojo zhifto ferze pred ufim pre- zbifti devizi Mariji s’ gorezho proThnjo spo- rozheval. Pogofto in s’ shivo viro je k’ fve- tim Sakramentam perftopal, in Jesufa, fvojga liebeflikiga shenina s! andohtljivo pripravo pod Tvojo Ttreho ušel. ( Sveto obhajilo je hi- fhiza, pravi Sv. Bonaventura „v’ katero ne- befhki kralj Troje nereTte pelja, de Tvojo lju- besen v’ njih ferzah poravna de Tvojga blish- niga ko Tam Tebe, in Boga kres uTe ljubijo.“ Is totiga Ttudenza vezhniga shivlenja Ti je boshjo ljubesen in veselje napil, Te v’ zerk- vah dolgo pomuditi, slaTti, v’ katerih je bilo Tveto reThno telo k’ molitvi poTtavleno, shivo je tam Jesufa reTnizhno prizheozhiga v’ pre- Tveti hoftji gledalkin ga s’ tako gorezhoftjo zbaTtil in molil, de je vTe, ki To ga vidili, k’ molitvi unemal in v’ poboshnoTti poterdo- val. Kak’ TtraThna tema pa den denefhen krJftjanTke ferza pokriva, de neisrezheniga. 8 daru prefvetigd refhniga telefa bolj ne po- fvezhujejo in sato, ker ga vfak den molimo in pei' Tvetih mefhah obhajamo, fhe zlo po- sabijo! Saj gredo pogofto romarji na boshjt pota, kofhize ali fvetinje fvetnikov obifko,- vat, ali zerkve, y’ katerih je mati boshja ali drugi fvetnik v’ pofebnim fpomini, de ;bi ti kakofhne gnade po njih priprolhnjah ispro- fili; fe sazhudijo nad tim, kar Te jim od shi- ylenja fvetnikov in njegovih zhudeshev peiv poveduje in kufhujejo fvete kofti, ktere fo s’ slatini in shido oyite, in glejte — tukaj pa v' prefvetim refhujim teleti' fam Kriftftf Je- suf shivi Bog in zlvlovek, fyetnik r vtih fvet¬ nikov, vefelje nebel' in. deliviz ufih gnadv’ nafhih zerkvah y’ prefveti hoftji refnizhno in is ljubesnji do naf prizhyozh prebiva ino nozh in den naf perzhakuje , de bi prifhli, njpga obifkat. Veliko vezli gnad'bi bilo kriftjanam podeljenih, lepfhi fad fvetih zhednoft bi pri- nefli, ne sliivelo bi medi nami telko gpefhni- kov in nefrezhnih, ko; bi fe vezhkrat pred prefvctim reflmjem telefam snafhli. Sram bi naf bilo, ko bi nam fveti Janes Kerftnik ravno tako, kakor nekedaj Judam ozbital: ,,Jesuf Kriftuf je v' fredi med vami, in vi ga 9 ne posnaie,“ in ga sapufhate, ftvarnika vlili ljudi in fvojga ljubesnjiviga IsTelizharja, ka- teriga miljoni Angelov, gorezhi od bo sli j e Ijubesni zhaftijo in trepetaje molijo. Ali Alfonsovo drugo vefelje je bilo, tu¬ di bolnike obifkovati, jim ljubesnivo in ponishno poftrezlii, ko sliivimu Jesufi; pa tudi duflie ^boshjo befedo rasvefelit; in jih opominjati, Tvojo terplenje voljno prenefti in Te dalej bolj s’ Jesufam na krislii fkleniti. Imel je pofeben dar, bolnike napraviti, de To fvoj shaloften Ttan ljubili; rad jim je kaj fve- tiga is duhovnih al molitvifkih bukviz bral al kaj lepiga perpovedoval, kar bi samoglo v’ njih ferzali andoht do prezhifte divize, to- lashnize vfih revnih uhoditi. jSofebno pak je nevarno bolenim k' Terzi govoril, Te v’ boshjo voljo vdati in V Tvetimi fakramenti v pravim zhafi previditi; k’ frezhni Tmerti Te pripra¬ viti in v' boshjo neisrezheno nailoft in do¬ broto nafhiga odrefhenja savupati. She lej XYI let ftar je imenitno flushbo kak fodnik oboje pravize opravljal; ferzlmo fe je pri pravdah po dolshnofti sa pravizo potegoval; uboshne pokrival in krevizi odtel. Akolih je on v toti flushbi veliko dobriga i K 10 Itoril, in fi pri ljudeh vfo hvalo perdobil, je yender, ne bres boshje previdnofti, ktera ga je v’ froji zerkvi sa kaj vifbiga isyoljila, pri eni pravdi, nekaj fpregledal in raslozhno vi- dil, kako de je nevarno, v’ takofhni flushbi tvojo veft bres greha ohraniti, sapuftil je po- Ivetno sliivlenje, fe fvoji flushbi sa vfelej od¬ pove, in is mefta fodeb na dom grede befe- de v’ ferzi ponovlja: ,,fvet, sdaj fim te fpo- snal ; i! in fe v’ fvojo hifho saklene. Pred po¬ dobo krishaniga Jesufa tri dni klezhi; fi ne usame ne jedi ne pitja, k’ Bogu sdihava in ?e nad Svojim pofvetmm shivlenjom rasjoko. In ti flepi popotnik na poti proti vezhnofti fe ne rasjozhefh, de, ne de bi fe persadeval, febi mali saklad (fhaz) saflushenja nabrati, de bi samogel vezhno tam frezhno shiveti, po nizh drugim ne hrepenifh, ko po minlji¬ vim bogaftvi, prasni zhafti in kratkim vefelji, ki tvoje ferze nikedar nafitit nemore? V’ tihi famoti je Bog k' Alfonsovim fer¬ zi govoril in ga v’ duhovfki ft a n pokli- zal. Hitro fe, boshjiga pokliza preprizhan, imenitni shenitvi -s' neko vifoko-shlahno di- vmzo in vfi pravizi pervorojftva odpove, in fe v žerkvo, imenovano od Odrefhenja poda. 11 Ponishno fe Bogu daruje in zhaftito obezha, njemu ufe Tvoje shive dni v’ ubogih flushiti, in sa njih isvelizhanje Tkerbeti. V’ fpomin fvojga terdniga fklepa Tvoj mezh na tihim na altar matere boshje poloshi, in pred njo lepo oblubo divifhtva ftori. XXVI let ftar med duhovfhino ftopi, in Te s’ gorezho mo¬ litvijo s’ premifhlovanjom in pokorjenjom na mefhnikovo pofvezhenje pripravlja. Novo sheg- nani mefhnik je sheljen le boshjo zliaft po- vifhati in dufhe Jesufi perdobivati. Na vfih kanzelnah fe glafi. Tak ognjeno je v’ Tvojih pridigah vezhne refnize govoril, in ojftro greh preganjal, de To od vfih krajov ljudje prifhli, njega, ko Apoftelna Kriftufoviga poflufhat, in Tvojo grefhno shivlenje pobolfhat. Med druge poflufhavze tudi fvojga ozheta dobi, ki fe je v’ zerkvo, v’ katero je veliko ljudi k pridigi hitelo, is radovednofti podal. Ko Alfonsa na prifhnizi sagleda, in fkerbno po- flufha, s kakofhno sgovornoftjo njegov fin, poln fvetiga duha nad greham gromi; tak omezhen poftanc, de permoran fvojimu finu po pridigi s’ folsnimi ozhmi obftoji: ,,Moj fin, ti fi me dnef vuzhil, Boga fposnati,“ in 12 ga v’ duliovfkim ftanu polirali, v’ kateriga je prejd njega po vil mozhi branil. De bi Alfons duhovni flushbi, ktera je zelo angelfkim ramam preteslika, lesliej in popolnifhi uftregel, je oblubo ftoril: ,.nej- zhafa sapraviti 11 Zhaf je boshji dar ino greh je, ga po nemarnim sapravljati; samu- jen fe ne da vezh nasaj perklizati, in bomo savolj njega vezhnimu Bogu odgovor dali. Bog ga je nam v’ isvelizhanje delil; Jesuf pa s’ Trojo reThno krivjo nam odkupil, naj bi Ti s’njim nebefhko kraljeftvo kupili; torej jc tak’ rifoke žene, ko isvelizhanje naflio. Bi ne bilo greh, ženo kervi finu boshjiga poho¬ diti, in zhaf isvelizhanja nemarno sapravljati? — Gorezh sa boshjo zhaft in sa isvelizhanje blishniga Te Alfons ni nobeniga truda v- ftrafhil, nobene nevarnofti bal „Zhe je Jesuf Kriftuf, nafh Gofpod je rekel * 1 tolkanj ftoril in terpel, eno dufho greha in pekla refhiti; sakaj bi fe jaf branil, fe sa taifte dufhe tru¬ diti, ki fo s’ drago kervijo fmu boshjiga od- kuplene . 11 'Sleherna vura mu je bila prijetna zhe ga je kakofbin grefhnik naprolil, tesho fvojih grehov pri njem odloshiti, in od vefel- ja je njegovo fcrze pofkakovalo, zhe fe je 13 veT sgrevan k’ njegovim nogam vergel. Ko saftopen in ljubesniv sdravnik, je na smert bolenim, ko zherftvim greThnikam gledal, pra¬ vo shaloft nad Tvojimi grebi, vupanje v' Jesu- Tovo saflushenje in terden fklep pobolflianja sbuditi in jih v’ bolfbo shivlenje spreoberniti. ,Se je pa grefhnik njegovim milim befedam dolgo uftavljal: Tvoje greTbne navade in perloshnoTti sapuTtiti, tej Te je Tamiga Tebe Bogu v’ pokorjenje greha ponujal, Te s’ ojTtro nokoro Ttrahoval in veliko vur pred podobo rishaniga JesuTa sa spreobernenje greThnika jokajozh molil. Nemirne nozbi je imel; glad, shejo, pomenkanje in sanizhvanje, uTe je rad s' voljo preneTel, tudi dolge in teshavne pota fi naloshil, zhe je sa reshenje duThe hodilo, perpravlen , zhe bi bosbja volja bila, sa njo tudi Tto shivlenj)dati debi le eno duTbo pogu- blenja odtel. Ni mogozhe popiTati, kolko greThnikov vfih Ttanov je on na tako visho is grefhniga shivlenja na pravo pot zhednoTti in popolnomaTti Tpravil, ki Te sdaj vezimo v’ nebeTah s’ njim veTelijo. Tudi mi bi toto Trezbo doTegli, Tvojo veTt v’ Tladkim miri in zbiTto obranili, lesliej TkuThnjave in grefhno nagnenje premagali, in zhedalej bolj v’ bosbji 14 ljubesni rafli, ko bi Te fvefc fpovedi pogo- fto in s’lepo pripravo poflusbili.,, ,Spoved, govori fvcti Avgufhtin, dufho isvelizha, pre¬ grehe preshene, fkuflmjave premaga, pekel sapre in nebcfa odpre“. Slo bi Te mi pri Bogu samerili, in bi bili fovrashniki fvojga svelizhanja, zbe bi fe vifoki mefhnikovi obla- fti, ktero noben angel, tudi nebefhka kralji- za nima, ne podvergli, odpufhanje Tvojih gre¬ hov sadobiti, alj zbe bi Sakrament, ki gaje Jesuf nam v’ isvelizhanje poTtavil, sanizbovali, ali bres ufe grevinge v’ nafho vezhno fhkodo nevredno prejeli. Zhe naf Tpovednik na bosh- jim mefti po urednim odveshe, Saj naf Jefus kres fpovedane grehe nikedar Todil ne bo. Ufe je po Alfonsi od boshje ljubesni gorelo, kadar je nelbefhkimu ozhetu jagne boshjo pri fveti mefhi daroval; tako po- boslfno jo je bral, de je per vfeh, kteri fo ga mefhovati vidili, fkus njegovo brumnoft shivo vero na prizheozhega Boga obudil. Ve¬ lelo je viditi mefhnika, ki fveto mefho po- boshno opravla, pri kateri Angeli, nebefhki duhovi nevidno ftreshejo, naj pa tudi krift- jani pri ufi s’ branim duham in s’ shivo vero Jesufa molijo, kakor bi ga na fveti gori Kal- 15 rarji shiviga na krislii vidili, in naj ga s’ me- fhnikam sa odpufhanje tvojih grehov nebefli- kimu Ozheti darujejo ! 'Sveta mefha je., go¬ vori fveti Lorenz Juftinjan 14 refnizhno med vfimi fvetiuii opravili, ki jih mefhnik opravla, nar imenitnifho, narfvetejfho, Bogu nar do- padljivfho opravilo, ter k' isvelizhanji ludftva narbolj pomaga. Ah, de bi nam dano bilo, globozhino fpofhtovanja fposnati, s’ ktero fe fveti Angeli, pri nji prizhejozhi snajdejo! Kako velika bi tedaj mogla zhiftoft mefhnikova biti, kteri toti boshji ofer obhaja ! Naj bi fe bliskal Altarji v’ Kriftufovim duhi, naj bi ko Angel tani ftal, in to boshjo opravilo ko fvetnik opravil 14 Kako fe pa sdaj kriftjani, naj fi bo Bogu potosheno ! pri toti ftraflmi fkrirnofti rasftrofeno snajdejo in gerdo ve¬ dejo! Kar fi ti, virnadufha, miflifh, de bi na velki petik na fveti gori pod krisham ftorila, ko je Isvelizliar vfiga fveta med nebam in semljo vifel, tega ne samudi pri fveti mefhi ftoriti, dokler fe ufe to, zbelih na nekeiaravo visho godi. — V’ prefveti fakrament refhniga telefa, kakor fmo she povedli, je bil od mla. dih nog saljublen, in pa tako slo je bilo nje¬ govo ferze v’ njega samifhljeno, de fe per 16 obifkovanji ni moglo nikedar odtergati, in po dvakrat, trikrat je nasaj v’ Cvet fakrament pogledal, preden je is z ir k ve fhel. Ufe nje¬ gove raifli, nagnenje in slielje fo zhifto na toti fakrament fhle, pred kterim fe je vfako- krat, preden fe je na fvojo delo ali na pot, v’ fpovednizo al na kanzel podal, nekoliko v’ molitvi pomudil, iu fe njemu isporozliil. „Kdor Jesufa Kriftufa v’ prefvetim refhnim telefi ne ljubi, je rekel, kdor njega ne obifkuje, in ne prejme, ali nobenih shel nima, njega obifko- vati in s a vsiliti, fkoro ozliitno snaminjc fvoj- ga pogublenja na febi nofi.“ Y’ toti namen, in de bi flepoto kriftjanov rasjafnil, in njih safpane ferza obudil, Jesufa v’ totirn prefvo- tim Sakramenti fposnati in pozheftiti, je filno lepe bukvize fpifal, katere fe imenujejo : obif- kovanje refhniga telefa, na katere v’ flovenfko preftavlene, tudi poboshni flovenzi radi mo¬ lijo. V* totih bukvizah tudi od posdravlenja prefvete divji z e iu matere bo sli j e go¬ vori, kateri savoljo njene neisrezhene vifoko- fti in fvetofti pri Bogu nar vezh velja,'in sa¬ voljo njene ljubesnivofti in mogozhnofti pri njemu vfo nafho hvalo in vupanje saflushi. 17 Alfons ji je bil slie otrok is ferza vdan, jo Sa Jesufam narmogozhniflii porozhnizo, Tvoje vupanje in Tvojo mater imenoval; ji Te jo v' vTih Tvojih potrebah in TkuThnjavah per- porozheval in Te veT zhaT Tvojga shivlenja persadeval, tudi drugo na to pripraviti, de bi jo prav Tp'osnali in is Terza ljubili. Is te¬ ga namena je pofebne bukvize fpifal, katere žhiTto od njene hvale in zhednoftigovore. PogoTto To ga v’ zerkvah klezhe pred podobo matere boshje naThli, ker ji je vTe Tvoje delo? [kerbi in shivlenje aporozlieval; Tleherno Ta- botso Te je ji na zhaTt poftil, in na njene gode levet dni s'pofebno andohtjo pripravljal, Imel je lepo navado, nikornu kaj odrezhi, zhe ga je v’ imeni Harije profil in pri uTaki pridigi je Tvoje poTluThavze opominjal, Marijo, ne- beTbko d^raljizo posdraviti in pozbaTtiti. Zhe- ftimo jo tedaj, mogazhno kraljizo,nebel’ ino semlje, naTho mater vfc miloTti tudi. mi ka¬ kor jo je veliki angel Gabriel v’ imeni nar,- viThiga Gofpoda pošdravil! Yfi Isvoljeiii v' nebefah, uTi angeli jo neprenehama zhaTtijo, ino narviThi Kerubi in Serafi, kteri To nar blishaj boshjiga'trona, Ti v’ zhaft fhtejejo, njeni TluShabaiki biti. Hodimo radi oh nje- 18 n ih prasnikah fvete fakramente prejemat; po- sdravimo jo pojutrahin vezherah s'angelfkim zlierhenjom, režimo ji s’ fvetim Alfonsam, slafti, kadar naf ftrah in groša obide, in fe sa voljo nafhih grehov vezhnofti bojimo ,,Marija! mati milofti boshje! ti fi nam Josufa rodila, ki je naf s’ rasslialjenim nebefhkim Ozhetam drugozh fpravil, profim te, govori sa me pri Jesufi, de bi njegovo odrefhenje nad menoj ne bilo sgubljeno;“ molimo ob fobotnih ve¬ zherah litanije Matere boshje ali fvet roshen- kranz, de fe sa fledno vuro fhe bolj v’ nje¬ no pomozh perporozhimo, in boshje gnade sadobimo, ktere nam Bog le po njenih rokah deli! Ako jo mi lepo zhaftimo, in po njenih ftopinjah svefto hodimo, bo tudi dna k’ nam fvoje miloftive ozhi obernila ino rasvefelila, ko fvetiga Alfonsa. Eniga dne, ko je Alfons na pridigi’ od Marijine zhafti prezej gorezho govoril, od podobe Marije divize, neisrekljiva fvetlobana njega pofija, on fe na želim obrasi fvetiti sazhne, in v’ prizho ufiga ludftva kate¬ ro je, zhudesh, zhudesh upilo, povsdignen, ko samaknjen poftane. Take prezhudne rezhi fo fe Al fon si vezhkrat sgodile, pofebno, kadar je Kri- 19 ftufovo ter plen j e premiThlaval, v’ ka¬ terim Terzhnim premiThlovanji je v' zhafi že¬ le nozhi prebedil. GoTto To ga s’ raspetimi rokrni v’ podobo krishaniga Jesufa ufiga sa- mifhljeniga nafhli, yezh pedi vifhej Ttola po- vsdigneniga, na kterim je bil savoljo Ivo j ga vedniga bolenja v’ ftarofti permoran, nepre- maknjen fedeti. „Nizh tako slo kriftjanfki dufhi TploThno fvctoft ne obrodi, veli Treti Bonaventura, ki je vfo vuzhenoTt v’ toti an- doliti nafhel, ko premifhlovanje Kriftufoviga terplenja.* 4 Ni Ti nam treba tedaj miTliti, de bi greh is ferza zhertili, v’ zhednoftah in v’ boshji ljubesni rafli, dokler krisban JasuT v’ nafhim ferzi ne shivi. Kadar dufha s' shivo vero na krish nafhiga odrefhenja, v’ snaminje nesapopadljive boshje ljubesni gleda, ino bo od terplenja, kateriga je Isvelizhar fveta sa njo preftal, omezhena, Te savoljo Tvojih gre¬ hov, s' katerimi ga je krishala , ne da poto- lashiti; slieli Te jih Tpokoriti, is ljubesni do njega Te ufiga poTvctniga oluThiti ino po poti pomenkanja, sanizhvanja in terplenja sa Tvo¬ jim ljubim sheninam hoditi. In kakor To vbo- gimu Tvetimu FranziThki vTe poTvetne rezhi, zelo tudi narfiabcjfhe zote nadlego delale, 20 ino je vbog sa vbogimu JesuTi hodil, tako je tudi AlTons, kteri je v’ bukvah boshje mart- re nozh in den bral, vef hrepenel, fe vfiga poTvetniga' snebiti iebi in zelimu Tveti od¬ mreti leshej s’ Jesufam na krishi fklenil. "V Zhiorani Ti je fledno, tefno in nifko hiThizo pri ftengah sa Tvoje Ttano vanje is volil, ktero H je Tam pometal. Dva lefena Ttola, na katere je Tvoje bukve Tlonil, ena mala misa, in na nji leTeni krish in nekaj papirnatih podob ma¬ tere boshje in drugih Tvetnikov na Tteni, je bila uTa bogatija njegove hiThize. AngelThki nedolshnoTti , katero po Tpri- huvanji Tvojih Tpovednikov ni nikedar s’ ka¬ kim Tmertnim greham samasal, je ojTtro po- korjenje perdrusliil, in Tvoje telo s’ gladam, s’ ojTtrinr in bodezhim oblazhilam Ttrahoval, kakor de bi bil nar vezhi grcThnik. MeTa in rib ni ; jedel , po Tabotah pa in pred dnevami Mariinih prašnikov Te je poTtil ob Tuhim kru- hi in mersli vodi. Le pet vur je Tpal, tode na terdih dilah, k’ vezhimu na Tlami; sgodaj je vTtajal, dolgo molil in smiram v’ Tvetem. PiTmi al v’ shivlcnji Tvetnikov bral; Tlehcrn den Te je v' Tpomin JesuToviga terplenja in sa Tvoje grehe do kervi gajshlal, in Tteno, kte- 21 ro je pokervavil, fkerbno s’ apnam samasal. Vbog je okol hodil, in ftare, obnoThene ob- lazhiia, ki fo jih drugi savergli, fi od njih sa Tvoje isprofil. Take in The hujfhe pokore fi je Tveti Alfons is praviga duha pokore na- loshil. De To Te Bogu slo dopadle, ino mu dvojno plazliilo v’ nebeTah saTlusliile, Te is tega ozhitno Tposna, ker jih je po pokorfhini do Tvojga Tpovednika opravljal. Vezli je, Te 1'veti pokorThini podvrezhi in is ljubesni do Boga tudi v’ poboshnili delali Tvojo voljo sa- tajiti, kakor vTe pogaTtvo Treta sapuTtiti in slmdeshe dopernaThati; Tledni pa, kter Te je enkrat na duhovno shivlenje podal in v’ po¬ korThini ne shivi, je v' nevarnoTti globoko paTti. Taki Tvojoglavzi, ki hozhejo le po Tvoji »lavi, ne pa pod pokorThino shiveti, To tifte duThe, od katerih prerok Isaia Tprizhuje, de >odd na fodni den boshjimu Todniki rekli: ,Sakaj Tmo Te poTtili, in ti niTi naT vidil ? in on jim porezheGlejte v’ dnevah, ko fte e poTtili, Te je vaTlia volja naThla, torej ni- nate 11 savoljo takoThnih del nobeniga pla- diila vupati, dokler jih niTte po boshji, te- nozh po Tvoji dopernaThali.“ — Alj Tv. Al¬ ians , boshji hlapez, je Tvojimu Bogu tudi v’ 22 malih rezilih svefto fiushil, de kdor je v’ ma¬ lih rezhih fvojimu Bogu sveft, ho tudi v’ velikih. Vlako Tvojo delo je v’ boshjim imeni sazhel in konzhal, in ga tako popolnama opravljal, kakor bi bilo njegovo Hodno , ka¬ tero bo Bog fodil, in po saTlushenji vezhno plazhal. ( Skos take male rezhi, ktere Te nam ufaki den, in vfako vuro naklonijo, in bi jih v’ duhi pokore, kakor pred shivira Bogam opravljali, al vfakdajno terplenje s’ voljo na zhaft Kriftufoviga terpienja na tihim prenefli, bi Ti veliko grehov isbrifali, in pri vfigaved- nimu Bogu, kteri narmajnfho rezh, njemu na zhaft ftorjeno, obilno poplazha, veliko krono v’ nebefah faflusbili: „Male rezhi Te nam fi- zer dosdevajo , meni fveti Augufhtin, pa kaj velikiga je, Bogu tudi v’ narmajnfhih rezhih svefto flusbiti. 11 — Nife tedaj sazhuditi, de je Al ion s zhedalej bolj popolnifhi prihajal, dokler jevfe rezhi pred boshjim oblizhjom,le savoljo Boga opravljal, in fe medvfimi sa narmajnfhi- ga fhtel. Preprizhan fvoje naturne revfhine in flabofti Te je smiram velizhaftvi nefkon- zhniga Boga nafproti, v’ Tvoj nizh pogresoval in fe pri vfih fvojih dobrih delah nepridniga hlapza v’ ferzi imenuval, kteri le pokorjenje 23 saflushi. ,,Kdo fim pazh jaf proti Bogu?** le je baral „Jaf Tim po vfi refnizi zherv semlje, fi je odgovoril* 1 fledna ftvar na semlji. Kaj nofim na febi drusiga, ko flabofti in pregrehe ! Kar pa dobriga imam, vfe Tim od Boga prijel. Is tote refnizhne ponishnofti je on le fkrivno shivlenje ljubil; dobro od drugih, flabo pa le od Tebe miflil, in pri duhovnih opravilah fi nar- holj teshavne, in takofhine isvolil, katere fo per ljudeh narmajn hvale ob^'-’ le. Nikogar ni san -' ’ kor le lam lebe, ker fe je n. zhloveka fhtel, kateriga semlj je flad- ko bilo, zlie je bil v 'fti ne- fposnan, posabljen al s. o pa, zhe To ga ludje hvalili; 'e je vifokih flusheb sogibal, tel. mu ponujale. — Lepa, ja lepa je \ in ufakimu no drugim dopad. je, kteri bi jo po vrednim ženil, pokasali; delih je nam v’ isvelh potrebna, kakor fveta vera, brt . fe Bogu dopafti ne moremo. Sam L noshji je is vifokih nebef na fvet prifhel, njeno lepoto na fvetlobo dat, in jo naf s’ befedo in sgledam ruahit. Bo tedaj kaj velikiga, de fe prah in 24 nizh savoljo Boga tukaj ponishuje, ker je vTi- gamogozhen in narvifhi GpTpod, ki. je vfe re¬ zili is nizh vftvaril, fe v’ podobi groflmika na fvetim krishi savoljo naf pomahal? V’ po- nishno fe' e Bog nebefhki mir in Tvoje, gna- de, k globoko pofodo isljiva; njemu on zhe.“ Ponishr, molitev oblake predere, in. Te ne poverne, dokler jo Karvifhi ne vfli : Thi.“ „0 Gofpod, daj mi saklad (fhaz) fvete po- nishnoTti 1” t Sv. AvguThtin. Po Tvojim apoftolTkim deli Te AlTons vef struden in sdelan v’ Tam o t o meTta ,Skala poda, de bi Te liekolko Tvojga dela Tpozhinil, poTvetniga prahu ozliiTtil, nove mOzhi dobil in Tvojmu Bogu na tihim Tlushi). Nar vezhi Tvetniki To jo ljubili, ino Jesuf tudi naT na- in uTe nizh do, ke neTe; m bodo, ako Tvojo gnad> da, kar pre 1« TkrivnoTti, ino: velike ,dela po ispelujo. PonishnoTt je mati "tjanTkih zliednoTt. Bres nje da in zhednoTti pri Bogu li naf isvelizliale ne bo- ■ha ko lelike pleve od- iThi grehi pogubili ne ker Bog ponishnimu in Tpreobernenje, i.apuhnjenimu odre- 25 jo povabi, rekozh. „Ugenite fe vbftran, in fpozhite fe, ti pa idi v’ fvoj hrani, sapri duri ino moli k’ fvojimu nebefhkiriiu ozheti na fkrivnim.“ Y’ molzhanji in pokoji bogabo- jezha dufha v’ poboshnofti rafte, Bog fe ji s’ fvojimi Angeli blisha,' tukaj fe s’ njo pri- jasno pogovarja, kakor shenin s’ ifvojo ne- vefto in ji fvoje fkrivnofti’ rasodeva, ker jo od vfih pofvetnih fkerbi in hrupa odlozhenn najde. Sofebno pa, kdor hozhe na snotrajne in duhovne rezhi fe podati, fe more pred s’ Jesufam mnoshize ugeniti, dokler nobeden bres nevarnoftina fvetlo ne pride, rasen, kte- ri na tihim shivi. Y’ fainotnim kraji je Bog Alfonsi, kakor nekedaj Moj;efu na gori ,Ši- naj, fvojo voljo rasodel, in ga poklizal, fi po- boshne duhovne ke sabrati, kteri bi fveto shiveli in sa isvelizhanje vbogih ljudi fkerbeli. Shaloften ftan vbogih ljudeh nani- rezh, ki jih je najlhel na fvojih duhotnih potah po dalnih in puftlh krajih, kamor ma- lokedaj kakfhen mefhnik pride, in ki sapu- fheni v’ ftrafhni nevednofti boshjih navkov shivijo, njemu v’ferze grejo. Miflil fi je, faj fo tudi nevmerjozhe dufhe, po boshji podo¬ bi sa rezhne nebefa vftvarjene, in na Jesulo- 2 26 tim ferzi šrafhenc, kteri jih je s’ fvojo vifoko vredno kervijo odrefhil. X' vfih 1'vojih mo¬ litvah jih je Bogu perporozhuval, In is ferza shelel, ino ga milo profil, naj bi fe jih fam ve- zhen in vfmiljeni Bog vfmilil, in naj bi, kar fe pa od febe savoljo njegove globoke po- nishnofti ni nikedar miflil, eniga fvetiga mo- sha vbudil, kteri bi tote vboge in kmetovfke Jiudi v’ pofebno fkerb vsel, in jih vuzhil, Bo¬ gu in sa nebefa shiveti. Shivela je tudi v’ taji ftim kraji slo poboshna nuna, s’ imenam Ma¬ rija Cdlefte, is drushbe, imenovane narfvetej- fhiga Svelizharja, ktera Alfonsa, fvojga fpo- vednika ko prerokinja ravno tako nagovori: „]jjubi Alfons, boshja volja je, de novo sbi- ralfhe evangelfkih dalavzovsa sapufhene lju¬ di poftavijo.“ Tote befede fvetc nune, ktera ni nizh od Alfonsovih miflih vedla, fe njego- viga ferza mozhno primejo, in ga v’ fvojim fvetem fklepi fhe bolj poterdijo. Boshjimuglafi smiram pokoren v’ mefto Neapel hiti, fe kres to s’ brumnimi in slo vuzhenimi mefhnikami in fhkofmi pofvetuje, ki mu ufi na en glaf pra¬ vijo, de je tota mifel gotovo boshja volja, de bo pa tudi pri totim sazhetki veliko vftav- lanja in terplenja od vfih ftrani nafhel; al s” 27 boslijo pomozhjo ufe frczhno premagal. On podalfha IVoje gorezhe molitve, in fi ojftro pokorjenje perloshi, de bi mu dobrotljivi Bog nebefhko luzh in mozh dodelil, naj bi vl'e sadershike fvetiga fklepa lcshej premagal, in toto bosbjo delo njemu v’ zhaft in v’ isvcli- zbanje dufh frezbno ispelal. Vterdjen v’ bosh- ji volji, katera mu je zhres vfe na ferzi bila, in savnpliv na boshjo pomozb in matere bosbje le s’ nekim brumnim duhovnim na 9. den liftovgnoja leta 1732 v’mefto ^kala fe po¬ da, in novi Orden poftavi, kteri fe sbor rocfh- nikov nar fvetejfhiga Odrefhenika imenuje. Nnjih namen je bil, fkos tiho odlozhenje po- fvetniga hrupa, s' branim duham, s’ molit¬ vijo in pokorjenjom famfebe pofvezhovati; v’ ponishnolti in pomenkanji vhogiga, sanizho- vaniga, in terpezhiga Jesufa, fvojga narvifhiga prednika nafleduvati, in tak’ v’ njem vterdje- ni, vamejfhi boshjo zhaft in isvelizhanje rho- gih ljudi ofkerbeti. Lepi pokliz , po fvojim boshjim Isvelizharji delo Odrefhenja oprav- lati, po vefah in meflizah vhogim in sapu- fhenim kmetam fveto luzh Evangelja pershga- ti, in jih dufhe v’ nehefa fpravlati! Sveti Ozhn, papesh Bencdiet XIY. je foto sbiralflie o * 28 al Orden she v’ totim leti poterdil, pohvalil, in ga s’ veliko oblaftjo obdaroval. Ob krat¬ kim fe je na farno po lafhki in rirnfki de- sheli rasfhirila, ampak tudi po nemfhki sem- !i, in tudi flovenzi fe mu vefelijo, kteri ga po- snajo. Ufi mefhniki fo Alfonsa narvifhiga prednika isvolili, de lih fi je shelel, fledni med njimi shiveti. Njegova ferzhna ponish- noft je tudi v’ totim povifhanji ftanovitna oftala. Zhe ravno poglavar veliko mefhnikov, je rajfhi drugim ftregel, kakor, de bi bili drugi njemu ftregli; velikokrat je fvoje to- varfhe naprofil; njemu zhrevle ohraniti, de bi jih jim ofnashil, in dokler je fvoje klofh- tre obifkuval, de bi vfe po boshji volji in klofhterfkih vkasah poravnal, in oblaft imel, drugim sapovedavati, je prej fam ftoril, in vezh fvoje podloshne profil, kakor veleval; sato fo ga vfi radi ubogali, in ko shiviga Je- sufa zliaftili, ker je s’ ufirni perludno in pri- jasno ravnal, in bolj s’ lepim isgledam , ko s’ befedami sapovedal. Gofto je Bog njemu v saflushenjc perpuftil, de fo njegovo ponish- noft rasvujsdani ludje brcs ufiga vfmilenja saframovali, in ga sanizhovali, on pa je vfe to divjo sadershanje s’ neisrezlieno poterpesh- 29 ljivoftjo prenefel, jim ne farno fpregledal, te- mozh fhe s’ vczhi lubesnijo sa njimi hodil, naj hi njih kamnitne ferza s’ prelubesnivim sadershanjom omezhil in perdobil. Basvujs- danzi fo posnej farni ohftali, rekozh: ,,velika zhednoft Alfonsa premore tudi narterdovrat- nifhe ferza omezhiti.“ — Gerdo, slo gerdo je mefhnike, boshje nameftnike, ki nam gre¬ he odveshejo, fveto refhno telo pofvezhujejo, ga nebefhkimu ozhetu sa nafhe grehe daru¬ jejo, in ga nam gofto na jesik dajo, sanizho- vati, vfe krivo kres nje govoriti, njih fveto flushbo saframovati in jim shivljenje perkra- titi; bi ne bilo to veliki greh ? Na tako visho s' njimi delati, njim dolshno fpofhtovanje ino zhaft odrezhi, fe pravi, shivimu Bogu odre¬ zki, fe nad farnim Jesufom fpregrefhiti, in nje. mu v’ oko fegati. „Glejte, govori Bog, de fe mojih pofvezhenih ne doteknete.“ Torej ne glejte na njih flabofti, temozh na njihovo vifoko flushbo, ktera je zelo angelam preftrafhna. 'Sam Bog v’ fvetim pifmi mozhno sapoveduje, duhovne zhaftiti: „perpogni fvojo glavo pred mogozhnim fveta, pred mefhnikam pa poni- shuj fvojo dufho.“ Na fledno vuro jih bomo sheleli pri febi imeti, naj bi nam gnado boshjo 30 oTkerbeli, in s’ Tvojim kluzham nebela odper- li; al Bog jih nam nehvaleshnim ne bo hotel p oblati. Al The bolj je Bog Tam AlTonsovo po- nishnoTt TkuThal. Pa Alfons v’ Boga sa- vupa, vTe po boshji voli liozhe, ino Te ne da, od nje premekniti; on dela in tei’pi, le Boslijo voljo ispolniti, le njemu Te v’ vTih rezilih dopafti. Ne s’ sanizhovanjom in pre- klinvanjom, ker ve, de vTe od Boga pride, in de vTi, ki hozhejo v’ JesuTi poboshno shi- veti, in Ti nebela saTlushiti, vTe volno pre- neTti morejo. Ne s’ bolesnijo (ktcra mu je posnej namenjena) ktera bi njegovo od truda sdelano in od dolgiga poTta oTlableno truplo terla, ker ga isgledi Tpokornikov, in slaTti po¬ doba krishaniga JesuTa, ktero je v' Tvojih nad¬ logah smiram pred ozlimi imel, Neto poter- peshlivoTt vuzhijo. To mu je vTe sa Tre zli o, ker bo na persadevanje Kardinala in viThiga ThkoTa Spinetti, viThi Thkof meTta ,Salerno isvoljon, kateri viToki flushbi Te s’ vTo Tvojo sgo- vornoTtjo ismekne, de ravno je mogel posnej is pokorThine do rimfhkiga papesha Klemena XII ThkoTijo fvete Agate Gotov pre- vseti. AlTons Te tote viToke zhaTii preTtraThi, 31 kadar to rasve, in okol hodi, kakor eni, kate- rimu po shivlenji ftreshejo. Bres odloga na fvetiga Ozheta pifhc, ino ga fvoje vifoke fta- rofti, flabiga sdravja in fvoje oblube opomeni, nobene vifoke flushbe prevseti; flednizh mu vfe poir.enkanje laftnostih s vfo porish- noftjo rtafhteje, katere tak* vifoka flusliba od zlilo veka tirja. De bi njegova profhrija prej uflifhana bila, fvojo ojftro pokorjenje podalfha, in Boga gorezho profi, njega tote vifoke flush- be, katere je zelo nevreden, ovarvati. Pifmo -fvetiga Ozheta na njega pride, v’ kalerimu Alfonsi v’ pokorfhini fhkofijo frete Agate •Gotov isrozhi. On trepretozh pifmo prebere, ino finertno sboli, al, osdravlen fe hitro v’ boshjo voljo da, in befede fvetiga Kralja Da¬ vida ponovi. ,,Omolknil fim, in fvojih vuft ni finr odpcrl, dokler fi ti to ftoril,“ ,,naj fe sgodi vfe po boš h ji volji!“ Lepa molitev, naj bi vfih ljudi niolitva bila! Od tote nam Alfons v’ fvojih bukvah tako pifhe. „Hozhefh, brum- na dufha, Bogu dopafti, in na totim fveti mir¬ no in poboshno sliiveti, fe vfelej in v’ ufih rezhih s’ boshjo voljo fklepaj. ,Spremifli, de vfi grehi tvojga, shivlenjakaterojev’rasvusdanofti in bridkofti istcklo, le isvirajo, ker fi fe od 32 boshje volje lozhil. Pofihmal fkleni. le.Bogo (lopafti, njegovo voljo ispolniti, in v’ ufih per- godbah moli: ,,Ja Ozha, tako fe je tebi do- padlo“; torej naj fe sgodi, Gofpod, ker fe te¬ bi takodopadne! 'Si nepokojn savoljo kakofh- ne nefrezhe, pomifli, de od Boga pride, ino hitro rezi: Bog tako hozhe, in daj fe v' mir ino pokoj. Na takofhno visho morefh ufe mifli in molitve vaditi, ino fi persadjati, in Boga smiram profiti v’ premifhlavanji, pri fvetim obhajili; pri obifkovanji prefvetiga rafhniga telefa, de ti da fvojo voljo fposnati, ino poma¬ ga, jo ispolniti. Dernj fe mu neprenahama, te moli: Moj Bog, tukaj fim, ftori s’ menoj in s' vfim mojim, kar ti hozhefh! —Osdravljen fe Alfons v’ Bim k’ fvetimu Ozheti in na boshji pot odpravlja, ki fe hifhiza Marije, matere boshje, na zhudno visho od Angelov tamta pre- nefena snajde. Shtirnajft dni fe je v’ toti fveti zerkvizi pomudil, in njegov fpovednik Pater . Villani pifhe: de nobeno pero nemore popi- fati, s’ kakofhno gorezhoftjo je on v’ toti hi- fhizi molil, v’ kateri fo nekdaj Jesuf, Maria in fveti Joshef prebivali; ino kakofhne iiebefhke fladkofti je tam okufil. Is bbshjiga pota fe v* Rim po verne, fvetiga Ozheta obifkat, kteri ga 35 volil, ktero je s’ papirnatimi podobami Cvetni¬ kov po klofhterfko olepfhal, ino ko sadnji minih na flami lesbal. Ponishno fe je doma nofil, volnatih oblazini fe poflushil, flabo je jedel, ker je malo kedaj njegova misa s’ tretjo jedjo pokrita hila. De bi ubogim leshej pomagal, je fvoj fhkofofki slati krish, kteriga mu je njegov brat v’ vedni fpomin kupil, oddal, in mcfinga- ftiga fi okol vrata djal. Po njegovim ukasi fo bile duri njegoviga poflopja smiram odperte, in flednji berazh je fmel pri njegovih dve- rah ubogaime profiti. V’ zbali fo ga na ftesi ubogi od vfih krajov obfuli, katerim je alj lam kaki mili dar podal, alj jim ga posnej po drugih na dom poflal. Velikokrat fi je na Kriftufovo oblubo, ki govori: „karkoli fte narmanjfhih bratov komu ftorili v’mojim ime¬ ni, to fte meni ftorili 41 od fvojiga maliga obe¬ da odtergal, de bi lazhne, literi fo posnej pri njemu fe oglafili, naliti!. Tajiltim pa, kte- ri fo mu njegovo neisrezhcno dobrotlivoft ozbitali, de gofto nevrednim podeli, je lepo odgovoril: ..Jevfeedno; bolfhi je, obilno dati in golufan bili; ko pa malo dati in sa- lega del pri fodli od Kriftufa ozlutanje fli- 36 fhati.“ Njegovo vfmilenje fe je slafti ob zbafi hude lakote pokasalo , katero fhibo boslijo je on slie sdavnaj pred osnanoval, in fe sato s" vfim potrebnim previdil. Nevfmilena lakota je vftala, vfe je trepetalo, in vboshni ljudje fo od gladu pomirali. Kadar Alfons veliko lilo saflifbi, hitro fhe malo premoslienje , ktero je imel, med uboge rasdeli; preda fvoj vos in konje, fvoje oblazhila, fhkofofki krish in per- ftan, de bi ubogim obilniflie pomagal. Kadar fe je pri ludeh she veliko savolj ubogih sadolshil, na sadnje med revne ftopi, jih lu- besnivo objeme, in s’ folsnimi ozhmi nagovo¬ ri: „Moji otrozi, sdaj vam pazh nimam vezli kaj dati, ker meni ubogimu moshu she nifhe pofoditi nozhe ; torej vam tudi pomagati ne- morem.’’ Vbogi fvojga lubesnjiviga Ihkofa in vfmileniga Ozheta tefno oklenejo, in fe od njegovih befed omezheni, bolj nad njegovim milim ferzam, ko nad feboj od glada prema¬ gani rasjozhejo. t Skrivne fromake, ki fo fe framovali, vbogaime profiti, in ki fo bolj po- rnozhi potrebni, ko ozhitni berazhi, je smi- ram po ozhetovo ofkerbel, in ,framoshlivim vbogi m divizam obilno s’ denar jami pomagal, 33 je tudi s’ veiikim vefeljom in zhaftjo prejel in fe s'njim 3 vure kres potrebe fvete zirkve pofvetoval. Rimfki papesh je fam pri neki priloshnofti k' Gofpodi Pafhkali Maftrilli, vi- fhimu fhkofu mefta Neapel rekel: „Zhe nam gofpod Alfons Liguori umei’je, bo fveta zirk- va Jesufova noviga fvetnika na altar sa po- zbefhenje dobila 11 V’ 66. leti fvoje ftarofti Alfons flikofijo fvete Agote Gotov naftopi. Kadar bliso mefta Madraloni pride, mu otrozi prašimo oblezheni, imenitni in ubogi ljudje naproti gredo, in ga s’ glafnim vefeljom fvojga fhkofa posdravijo, in v’veliko zirkvo popeljajo. Po opravljeni molitvi pred refhnim telefam na kanzel ftopi, in s’ takofhno gorezhoftjo na pervo sapridiga, de fe vfi poflufhavzi gla- fno rasjozhejo, in dolge fpovedi opraviti ske¬ lijo. Bres samude mifjonarje v’ fhkofijo po- klizhe, in njim yfe dni v’ apoftolfkim deli alj v’ mifjoni, v’ fpovednizi, in na pridigali pomaga. Telko ljudi fe je pri toti andohti snafhlo, de fo'permorani bili, kanzel pred duri vclke zirkve preftaviti. ( Sofebno fo Al- fonsove befede na pridigi narbolj sdale. Yezb- krat ga je fplofhni jozh in sdihvanje ljudi perfililo, od pridige prenehati. „Alfonsove 2 X 34 befede, je djal vifhi fhkof is Bcncventa, fo pufhize, ki duflie ranijo in fcrza lergajo.“ Velelo je bilo viditi ozhitne grefhnike, kteri l’o fe na refnizhno pokoro in pobolfhanje fpreobernili, in po fvojim lepim shivljenji ravno tako mozhno ljudi k’ poboshnofti obu¬ dili, kakor slo fo pred po pohujfhanji dufhe pogubuvali. Nezhiftniki fo fvojimu oftudnimu grehi, ki jih telko ljudi na rezhno pogubi, in vfoi pregrefhni tovarfhiji sa vfelej flovo dali; fovrashniki, ki fo fe vezh let fmertno zli črtili, fe drugozh sasnanili, fi v’ zirkvi eden drugimu v’ roke fegli, in ljubesnivo fe fpravili. Pokradeno blago fe je na fkrivnem povernilo, ftorjena kri viza in fhkoda popra¬ vila, in pohujfhanje is fhkolljc pregnalo. V’ kratkim je bila vfa zhreda kakor v’ novo oftvarjena, de fe j.e od vfih krajov flifhalo: „Kako hitro je pazil raafh fveti fhkof fvojo ljuftvo pofvezhil. u Tako na fvezlmik po- ftavlen, je luzli njegove vuzhenofti in fve- tofti po vfih krajih fvetila, in k’ rasfvetlenji dufh v’ takof hni fvetlobi ftregla, de fe je zirkva fvete Agate paftirja, kakor is pervih s la tih zhafov Apoftelov vefelila. Sa fe li je fveti Alfons malo hifho v' fvojim poflopji is' 39 vtogoti, fvojga flikofa gorelo saframuje ino mu s' fvojim mezliam shuga , po njem mah¬ niti; fveti Alfons fc tega ne vftrafhi, ino liu- ‘obnjaki mirno odgovori „Naj me saframu- ejo in sadevajo, kakor oni hozhejo; jaf pa lorem fvojo dolshnoft ispolniti, ker nifim hkof poftal, de bi fvojo dufho pogubi]. Bog li daj frezho, ko fvet marternik umreti. Moja vza , v’ ferze fe mi vfmilifh, fpokori fe, ino edi, de ne bom nikedar fpozhival, dokler ' totim grehi shivifh.“ Je kadaj isvedil, akofhno neframno shenfko, ki fhkoiijo po- mjfha, fi je po vfi mozhi persadeval, jo na ,’iolfho shivlenje perpraviti, ali pa fkosi go- ipodfko pomozh is kraja odgnati. Per rfih Tvojih apoftolfkih opravilah, ki To fe mu od dneva do dneva narafle, je fhe veliko Cvetih bukev, fpifal, katere je nam v’ pod- vuzhenje poboshniga shivlenja sapuftil,in kate¬ rih fe sdaj mefhniki v’ fpovednizah in na pridi¬ gah poflushijo. Njegovi veliki fkerbi tudi nu¬ ne nifo odifhle. — Gledal je, nje vpopolnifho shivlenje po ftarih ukasah al regelzah fpra- viti, in fe kak svefte nevefte Jesufove fkasati. Tudi nov klofhter je sa nune poftavil, katere le den denefhen nune šbiralfha narfvctejfhi- 40 ga OdreThenika imenujejo, katere veliko do« briga sa Tvoje, in sa isvelizlianje blishniga na tihim ftor/jo. Potem, ko je fveti Alfons Tvo¬ jim ovzhizam po dolshnoTti poTtregel, ga je Bog tudi s’ dolgo in vedno bolesnijo obiTkal, de bi Ti The lepThi venez v' nebeTah saTlushil. ’Saj Bog Tvoje isvolenp na semli po ternovt Ttesi v’ nebeTa vodi, ker nam JesuT druge po« kasal ni. On lubesnivi Tin Boga Ozlieta, in kralj vTih isvolenih je ob zhaTi fvojga po¬ potovanja na semli, moshbolezhin in terplenja bil, kakor je Tam obTtal: ni mogel KriTtuT tcrpeti, jin tako v’ Tvoje zhaTt iti? „VTe Tvoje Tlushabnike je on v’ Tvojo velizhaTtvo in ne- beThko kraljeftvo s' totimi befedami povabil.“ Kateri hozhe sa menoj priti, naj sataji Tam Tebe, vseme Tvoj krish na ramo, in hodi sa menoj. „V’ shivlenji Tvetnikov Te bere, de To duThe, ktere Ti je Bog isvolil, in poTebno lubil, tudi tajiTte bile, ktere To na Tveti nar- vezh terplenja 6kufile.“ Bodi mi sveTta, moja hzher, je enkrat JesuT k’ Tveti Theresji rekel., „de, kelkor vezh terplenja moj Ozha duThi naloshi, telko vezhi snaminje Tvoje neisrezhe- ne lubcsni do nje rasodeva. 11 Bog je nam ve- zhno plazhilo v’ nebeTah oblubil, hozhe pa, de 37 in v’ lepe fluslibe fpravlal, de bi kje na ger- dim poti po neframnim saflushki ne lasile. Njegova lubesen je tude v’ hude jezhe bodila, nefrezhnim jetnikam na pomozhprit; gofto jih je, zhe je le vtegnil, obifkoval, njih terplenje s’ evangelfkim navukom polajfhat, in jim kaj vbogaime podat. Ali nobeno fbtevilo nefrezbnih bi nam kriftjanam nefmelo tako na ferzi biti, kakor vbogi bolniki, kateri fo narvezhi blago zhloveka na semli, nar vezbi frezbo v' totim slavljenju, to je, sdravje sgu- bili, in kateri od bolezbin premagani, k’ vfimu opravili nepremoshni, na meji vezbnofti nar bolj po luzki pomozhi sdihujejo. Bili fo Alfonsi slo na fkerbi, ker je sa njih telefno sdravje, fhe bolj pa sa vezhno frezho njih nevmer- jozbih dufh fkerbel. Obifkal jih je s’ velikim vefeljom, in fe dal, fam bolehen k'njim per- pelati, ker fe je operjen na fvojga flusliab- nika na poftelo narrevnifhiga ufedel. Zhe je bil ravno rojen slahnik in miloftivi fhkof, fe mu vender ni gnufila nesnanih bolesen; ni ga bilo fram bolenim vudam Kriftufovim poftre- zbi, in ni fe navolil, njih fmerdlive rane obve- savati in vmerjozhim pomagati, fveto vmreti. Zbaftil je v’njih fvojga ranjeniga Isvelizbar- 38 ja, kteri bo vfc ftotero v' nebefah pajernil, kar fe je njim v’ njegovim imeni ftorilo. Bol¬ niki fo bolcni Kriftufovi vndi, fi je miflil, ki s’ njegovo glavo fklenjeni, s’ njim na fvetim krishi vifijo. ,Sveti Alfons je bil refnizhno dober paftir fvojih ovzliiz, ino vef gorezh sa boshjo zbaft in isvelizhanje dufh, sa katere je bil nozh in den pripravlen fvojo shivlenje dati. Vfe kraje fvoje fhkofije je obhodil, nove fare in zirkve sasidal: ftare popravil in olepfhal, ino poboshne fhcgc in bratovfhine vpeljal. Pohujfhanje, katero fo perfhone vifo- kiga ftana dale, je s’ dvojno gorezhoftjo pre¬ ganjal, ino fe ni dal umiriti, dokler ni blo is fvoje fhkolije pregnano. Vedil je, de fe fkos pohujfhanje veliko vezh dufh pogubi, kakor fe po lepih isgledih refhi; in de fe gerdo shivlenje shlahnikov veliko bolj prime zhlo- veka, in liujfhe fhkoduje, kakor pohujfhanje ljudeh nifkiga ftana. Pri takih perloshnoftih fe Alfons v’ boshijm ftrahu vterjen ni bal, no- beniga zhloveka. Enkrat je fveti fhkof nekiga shlahiga gofpoda, ki je v’ pregefhni tovaffhiji drugiga fpola shivel, pred fe poklizal, ino ga s' lepimi befedami fvartl Hudoben shlahik 1'e 41 fi ga s’ truilam in terplenjom saflushimo, in dobro vemo, de nafha fedajna zelo kratka in lehka nadloga nam vezhno, ino kres vTo mero • ifoko zhaft prinefe, ki vfe preTeshe.“ Neis- rezheno leshej mi tukaj Tvoje dolge s’ poter- peshlivoftjo v’ Tvojim bolenji in terplenji pravizhnirau Bogu poplazhamo, in Tvoje gre¬ he isbriThemo, kakor no ovim Tveti v Ttrafh- nim plameni viz. Sato je Tveti AlTons Tvojo bolenje ne Tamo s’ voljo preneTel, ampak Te ga is Terza veTelil, in Boga vedno hvalil, ki mu je lepo perloshnoft dal, Tvojo lubesen do nje¬ ga s’ Tvojo poterpeshlivoTtjo ras odeti. Sako- pljen v’ mnoge Tkerbi Tvoje ThkoTije Te Alfons nekim snanzam lubesnjivo potoshi. „JaT no- fim trideTet taushent duTh na Tvoji duThi, re- zhe on, in gorje meni, zhe Te le ena po moji nemarThini pogubi! Kaj pa The terpim, ni beTede vredno.“ Trikrat je nevarno sbolel* ino Tledno boleseri, katera Te ga je v’ Arienzi lotila, 17 let neprenehama do Tmerti volno na tihim preneTel. Dobil jo je pri priloshnoTti neke poTebne andohti, pri kateri je oTem dni pridigoval. Od pota Te je mozhil, veter po¬ tegne, in njega hudo mrasiti sazhne. Vfih vud Te mertvudnoTt loti, in on Te ne more ne 42 povsdigniti ne geniti, ker mu fleherno doti¬ kanje nesnano bolezhino napralja. Sadnizh fe mu v’ fhinjak saftavi, in glavo tako globoko do perf vlomi, de jo pofihmal ni samogel, „ tudi nekelko osdravlen, ne povsdigniti, ne na ftran nafloniti. Pri jedi in pri fvetih me* fhah je bil torej premoran fe Shalize ali fklede poflushiti, de bi fveto refhno kri bres vfe ne- v'arnofti pil. Is vedniga perklonenja glave terdo na perfi fe mu je nesnana rana pod brado napravila, pod katero fo fe zhervi sa- •redli, katero je do fmerti fkerbno sakrival, •de bi le Bogu, rezlmimu plazhniku ; snana bila. V' takofhnim terplcnji, na vfih vudah krishan, smiram s’Bogam sdrushen na pofteli leski, in kar befedize nepoterpeshljivofti ne sine; temozh vfe Bogu daruje, od kateriga je prifhlo; fvojo terplenje s' Kriftufovim ter- plenjom f klene, in ga profi: naj bi vfe bilo njemu k’ vezhi zhafti, febi pa k’ odpufhanji grehov in povifhanji vezhniga plazhila. Re- fen, milo in prezhudno je bilo fvetiga Alfon- sa viditi, kako je v’ zhafi nekelko [osdravlen prepaden od ojftrih poftov in ob velikiga ter- plenja, fkorej bosliji martri pidoben s’ glo¬ boko perklonjeno glavo, s’ sgovornoftjo zlierft- 43 riga mosha pridigoval; vfe dufhne in telebne potrebe fvojih ovz is poftele ofkerbel; vfe delal in pifal, kar bi k’ zhaTni Trezhi in v' isvelizhanje Tvoje zhrede flushilo. Savolj fvoje five ftarofti in vedniga bolehanja fi je bil po- nislini Alfons na Tkerbi, de Tvoji vifoki Tlushbi sadofti ne uftreshe, in drugizh na Tv. Ozhe- ta Klemena XIV. pifhe, terga pohlevno profi, naj bi mu leshko butaro fhkofofke Tlushbe odloshil, alj papesh ni njegovo profhnjo ofli- fhal, in je nekimu prijatelu rekel. ,,En sdihlaj mojga Alfonsa sa Tvojo zhredo vezh premore, kakor bi Ttokrat Tvojo fhkofijo obiTkoval“ Sv. AlTons je na novo pet let The Thkofijo Tvete Agate Gotov vishal, in zhe je ravno bil na tcleTi od TtaroTti in bolenja oTlablen, je render bil na duThi shiv in mozhen, vTe po boshji volji poravnati. Kadar je Pius VI. namefto Tvetiga Petra poTtavlen bil, je on Tvojo profhnjo s a odTta- vlenje ThkoTije ponovil, ino papesh mu po Kardinali Giravdi takopiThc: „Sveti Ozha [o s’ reTnizhnim obshalovanjom shaloTten Ttan njihoviga sdravja isvedili, kteri jih je v’ toti fldcp napravil. Preprizhanimu od njihoviga saTlushenja in ThkofoTke fkerbi, je fvetimu 44 ozhcti dopadlo njihovo profhnjo fprejeti, ter Co, zhe ravno ne radi, v preifkovanji refnizhnih urshohov, ktere fo oni nafhteli, v’ njih odfta- vo fhkofije dovolili. „V’ leti tedaj 1774, bil je dan velike shafofti sa zelo mefto, in sa vfe verne od fv. Agate, fe je fv, Alfons od Tvoje ljube Thkolije, ktero je veliko let nevtrudama s’ zhifto pafho boshje befede redil, lozhil. Obdan od nefhtevilnih ljudi in ubogih, ki To dalezh sa njim hruli, Te je v’ mefto Nozhera k' uzhenzam Tvojega Ordna; od kterih je vbog fhel, tudi vbog povernil. Milo je bilo gledati miloftiviga gofpoda fhkofa, fiviga in sdelaniga ftarzhika, ki fe je s’ flabo korbizo, v’ kateri je vfo Tvojo pohiftvo s hranjeno imel, in s’ firomafhko poftelo na vosi pri dverah fvojga klofhtra, ko sadnji podloshnik oglafil. Salublen v' revfhino Jesufovo, ki fe je is gol lubnsni do naf v’ i’evni fhtalzi porodil, fe v’ malo hifho (hram) saklene, in na popolno- mafti radovolne revfhine in ponishne pokor- fhine, zhe ravno poglavar, vfe fvoje uzhenze prefeshe. Vfi fe nad njegovim lepim shivlenjom rasgledujejo. Gorezhoft njegove lubesni je is premifhlovanja vezhnih refniz zhe dalej bolj rafia, de fe je vfako vuro pred prefvetim ) 45 refhniin telafam v’ molitvi pomudil. Vuzliil je, de je molitev mozhno oroshje, s’ katerim vfe salesovanje dufhnih fovrashnikov, in hu- dizhove fkufhnjave frezhno premagamo ; kluzh s’ katerim samoremo fhkrinjo boshjih gnad in dveri nebefhke odpreti. Zhe fe, vuzhi fveti Krifoftom ,,prav opravi, angele bosbje nei- srezheno rasvefeli; torej tudi molizam na po- mozh hitijoino tak prijetna in dopadliva je vezhnimu Bogu, de je zelo fvoje angele na to odlozhil, jo pred fvoj tron v' slatih pofo- dah prinefti, kakor hitro is ponisbniga in sgre- vaniga ferza pride. Ona je svefti poftreshnife, nebefhkimu kralji slo snan, pri katerimu ve¬ liko premore ino velja, in kteri po fvoji go- rezhofti od totiga miloftiviga kralja nam vfo pomozli ofkerbi, ktere tni revni v’ fvojih te- shavah in fkufhnjavah vedno potrebujemo. Ka¬ kor truplo fvojo shivlenje od dufhe dobi, ta¬ ko tudi dufha od molitve shivi, dokler bres bosbje gnade nizh dobriga ftoriti ne samoremo. 1 ' Kakor je boshja volja, de polje in vino¬ grade obdelamo, de nam shito in vino rodijo; ravno tako je tudi njegova fveta volja, de molimo in fi gnade isprofimo , ktere fo nam k’ isvelizbanji potrebne, fofebno pa bo gnada 46 ftanovitnofti lc tajiftimu dana, kleti vedno sa njo profij. Od ufih perpomozhkov nafhiga isvelizhanja, meni fv. Karol Baromej, ki jih je Jesut' Kriftuf v’ fvetim Evangelji perporo. zbil, je molitva perva „ter fmo nepremoshni fvojo isvelizhanje kres nje dofezhi.“ Pridite vfi k’ meni, naf vabi, nafhiga isvelizhanja shelni Bog, ,,kteri fe truditi in fte oblosheni, ino jaf vaf bom poshivil.“ Bolj skeli Bog nam firotam pomagati, kakor mi skelimo, de bi fe nam spomagalo. Krnal fe bo greflmik, ki mo- litvo luki, is fvojga grefhniga shivlenja, k' fvojimu Bogu povernil, in ftrafhen poftal pe- klenflikimu fkufhnavzi; kmal bo pravizhen v' popolnomofti raftel, Angelam podoben in fta- noviten v’ dobrim oftal, zlie fe v’ gorezhi mo¬ litvi Bogu sporozhi. Da bi fposnali, kakofhni salogi fo v’ molitvi s hranjeni, in kako veliko dobriga mi samudimo, zhe jo opufhamo al zelo sanizhujemo! Veliko vezh bi pravizhnih nveliko manj grefhnikov bi bilo na fvetu ako bi bolj ponishno in gorezho molili, sato molite vfi, naf fv. Apoftel opominja „bres prenehanja eden sa drugiga, de isvelizhani bomo* Gorezhoft dufhe v’ nebefa pofhil- jati, Alfonsa tudi v’ fivi ftarofti sapuftila ni. Vfako foboto in nedelo fe je dal na kanzel sanefti, de bi ludem befedo boshjo osnanuval. V’ leti 1779 je dolga fufha hudo lakoto na¬ povedovala. Duhovlhina, in vfi meftari fo fklenili, boshji pot ozbitnih molitev opraviti, in fo tudi Alfonsa na prozefijo pokore po¬ vabili. De i’avno je komaj lasil, in bres pod- pire nobene ftopinje ftoriti ni mogel, fe ven- der nekaj zhafa, s’pepelam potrofen, s’ fhtri- feam okol vrata, in s’ ternovo krono na glavi pefhez fhel, in tako shivo poflufhavze opo¬ minjal, boshjo jeso otolashiti, de fo fe vfi fcr- zhno fvojih grehov isgrevali; al nebo fe ni hotlo odpreti. Nekaj.posnej fe onmemozirkve matere boshje, imenovane matere polne gnade, pelja, She dplezh od tote zirltve, in bliso fvojga doma pi’ide, kar na naglim saverniti vkashe, in v’ zirkvo ftopi, kamor je k’ zha- fi veliko ludi prifhlo. „Moje Iudftvo, Alfons sapridga, odshenimo greh, tak bo nam diviza Maria gnado isprofila, de bo zelo nedelo obilno deshilo. 14 Tote befede fo posheler.i fad prinefle $ veliko fe jih je refnizhno /po¬ korilo, in na pervo foboto sazbelo dcshiti, ino 48 je deshilo zelo nedelo, in fhe vezli dni po- sncj. — Dni in nozhi je v’ fladkim premifhla- vanji boshjih rezili prebedil, flehern den fveli krishov pot in roshenkranz odmolil, terdo fe poftil, in sa grehe luftva ojftro pokoro delal. She devetdefet let Tvoje ftarofti je Tlitel. ,Sedel je na ftoli neprem knjen, in naflonjen Tvojo bolezho glavo na misizo; al na pofteli leshal, kratko Tpanje okufil, al pa v’ Tvojim ftoli na kolefah Te po liiThi vosil. Na pra- Ibanje, kako fe pozhuti, jim odgovori: „Jaf ispolnujem boslijo voljo.“ Tako je njego¬ vo shivlenje smiram v' apoftolfkim opravili, v’ terplenji, in v’ dobrih delah isteklo; in sdaj je zbal prifhel, Tvojo zliafno terplenje s’ ve- zhnim vefeljom smeniti, in sa Tvoje dobre dela in fveto shivljenje od Boga vezimo pla- zhilo prejeti. Kadar je zlimi], de Te njegova sadna vura perblisha, je sazbel fe pripravlati, fveto vmreti. „Sdaj fe morem, je rekel neki- mu mefhniku, bolj Tkerbno k’ fmerti pripra- viti.“ „Njihovo zelo shivlenje, odrezhe ovi, je bila vedna priprava frezhno vmreti; naj le tako v’ miri in vefeli oftanejo, kakor Io. u ,,Fo hoshji milofti, odgovori fveti ftaržhek, mi lizer na snotrajnim miri ino fladkofti ne smenka, pa fe morem vender k’ blisbni vuri bolj 49 Tkerbno pripraviti. <£ Kaj je pazli bolj gotovo, in nam blisbej, kakor Tmert, ktera naT posabila ne bo, in ktera zliloveka al v’ Trezhno, al v’ ne- Trezhnu vezlinoft pelja. Kako malokedaj nanjo smiflimo, in ko vtraglivo fe pri fvojih velikih grehih na njo pripravlamo! Glejte, zhe zhlo- vek v’ enim fmertrtim grehi umerje, bo ne- frezhen, in 'pogublen — na vezimo ; zhe pa v*’ boshji gnadi umerje, bo frezhen , in isve- lizhan — na vezhno. „Kamor drevo pade, go¬ vori Tveti dah, tam obleshi — na vezhno. y Tvojim dufhnim sapufhenji , fulioti in bridkofti, s' katero je Bog fvojga flushabnika, kakor v Te Tvoje isvolene hotel na Tledno obi- Tkati, Te AlTons ni dal od poti poboshnoTli premekniti, temozh Te je s’ vTo pohlevnoTtjo boshji volji v pokorThini podvergel, in na Bo¬ ga savupal. ,,Na te Tim Gofpod savupal, je na lihim k’ Bogu molil, sato ne bom na veko¬ maj oframoten.“ Tudi peklenTki TkuThnavez, ki nikol ne pOzhiva, temozh okol hodi, iskajozli, koga bi poslierl, Te ga po boshjim perpuThenji loti, in ko angela nedolshniga s’ meTenimi Tku- Tluijavami terpinzha, njega, kateriga je prej Hodna Tenza neTramnoTti v’ Ttrah ing roso pripravila. S’ gorezho molitvijo, s’ begam v 3 50 prefvete rane Jesufove, in s’ klizanjom mate¬ re boshje na pomozh, je on vfe oftudne podo¬ be nezhiftofti frezhno pregnal. Njegovi fpo- vedniki fo vfi ob enim obftali, de nifo pri njegovih fpovedah , defiravno je bil od fhu- fhnjav safut, nikedar kaj nafhli, kar bi bilo odvese potrebno, dokler jevlelej zhaftitipre- magavez is fkufhnjave prifhel. Neke dni pred fmertjo fo Tilne fkuThnjave odhenjale, in on Te je v’ fvete rezhi samiTlil, od nebef Ti pogovarjal, in nekolko nebelhkiga vefelja sbe tukaj okufil. Potem, ko fo ga fmertne teshave obifhle, ga pride mefhnik na fledno fpove- dat, in mu popotnizo prinefe; al ker Te na poti prezej samudi, Alfons ko Seraf od da- lezh k’ fvojimu lubimu sheninu saklizhe: ,,pri¬ di Gofpod, pridi; in nikar ne mudi.“ Po vshi- tiki rclhniga telefa, in napojen s’ nebefhko fladkoftjo, toti den v’ fveti sahvali dopernefe, in Tvojo dufho sa frezhno fledno vuro Isve- lizharju perporozhi. Na den 23. maliga fer- pana (Julja) 1787 je s’ fofebno pripravo fveto pofledno olje prijel, in sdaj po boshji martri fegne roshenkranz na rokah in na perfah po¬ dobo sbaloftne matere boshje ima', ter an- 51 dohtlivo samoli: , t Moj krishani Isvelizhar Je- suf Kriftuf! Jaf tc lubim is v figa ferza, do¬ kler fi sa me terpel in vmerl.“ Mefhnik fe s’ filo od njega lozhi, in jokajozh drugim du¬ hovnim na pragi veleva, k’ bolniki iti „Le v’ hiflio ftopite, pravi, gledat, kako fvetniki umi¬ rajo. “ Na s-adno vuro vfe fvoje uzhenze po- klizhe, jih lepo opominja, svefto fvojim oblu- bam po fvetofti hrepeneti, v f Gofpodovim vi¬ nogradi v’ vfi gorezhnofti delati, fvojo pla- zhilo pa le od Boga perzhakati. Njd vfe po- shegna, in ponishno profi, tudi sa njega mo¬ liti. Kadar fe ga nesnana fkufhnjava prime, fe v podobi shaloftne matere boshje terdo ogleda, in milo saklizhe. „0 Maria, moja lju- besniva mati! savolj tvoje lubesni do Boga te profim, bodi moja pomozlmiza v’ moji sad- nji vuri, ne sapufti me, dokler me v' nebefah med isvoljenimi ne vidifh, fe lepo nafmeji, ino vefelo spregovori. Pobosbno fe meni, vidi,|jde fe mu je nebefhka kraljiza, trofhtarza vfih rev¬ nih na fledno prikasala, in mu s' fvojo vprizh- noftjo na pomozh prifbla , ker jo je flehern den gorezho profil , njega v’ sadnji narime- nitnifhi vuri, sa katero vezhnoft pride, ne sapuftiti. Vef poterpeshliv v’ fvojih fmertnih 3 * 52 teshavah, v’ vedni sahvali sa nesnane bolezhi- ne lepo flovo od Tvojih okolftojezhih mefhni- kov vseme , in Te poln savupanja v’ podobo krishaniga Jesufa in matere boslije osira. Zhe To Te befede Tv. pifma kedaj ispolnile, ki pra vi: „kteri Te Gofpoda boji, njemu Te bo na sadnje dobro godilo; on bo ob dnevi Tvoje Tmerti od GoTpoda poshegnan,“ tak To Te nad Tvetim AlTonsam ispolnile. Sadnolcrat The Tvo¬ je ozhi proti nebeTam oberne, globoko isdehne. preTvete imena : „JesuT, Maria isrezhe, in T v o- jo Tveto duTho boshjimu OdreTheniku, kte- riga je is Terza lubil, i sr ozhi pervi den ki- movza (AuguTta) v’ leti 1787, bliso v’ 91. leti Tvoje TtaroTti, ravno ko Te je k’ angelTkimu zheThenji svonilo. Vladal je tiTti zhaT Tveto zirkvo poboslmi PapeTh Pius VI. Ker je naTh Tvetnik veT zhaT Tvojga shiv- lenja neprenehama lepo Tvojimu Bogu Thlu- sliil, sato je tudi Tveto Tklenil Tvojo slmlenje; reven je Tizer na Tveti shivel, al bogat in poln saTlushenja v’ nebefa Thel, od Boga ve¬ zimo plazhilo prejet, Sdaj je pri vezhnimu Bogu mogozhen profhnik, in tajiTti mosh, ki veliko sa luTtvo in sa Tveto meTto proTi. ,,Hi¬ tro Te je njegova Tmevt rasglafila, in ljudje To 53 od vlili, blishnih in dalnih krajov prifhli, fvet¬ ui ka zhaftit, in fe njegovi priprofhnji perpo- rozhat. Eni fo obslialovali sgubo fvojga vfmil- jeniga ozheta, drugi pa velelo alleluja peli, ker fo je gotovo vedilo, de je njegova dufha ravno fhla v’ nebefhko vefelje, Boga veko¬ maj vshivat. Po fmerti fe neki nuni ve¬ like poboshnosti v’ nebefhki fvetlobi prikashe, ter jo opominja, naj v’ brumnim shivlenji fvo- jimu Bogu ftanovitno flusbi. Bog je fvojga sveftiga flusbabnika in fvetnika hitro fvetu rasodel, in ga tud na semli povelizhal, kjor fe je na njegove profhnje veliko zbudesbov godilo. Jofhef M. Fufko dete, nekaj zhres eno leto ftaro, fe je par, (vojdra) na kterih je Alfons leshal, doteknilo, in od bude treflike osdravilo. Posnej je dete, ktero je podobo Al- fonsovo v’ roke dobilo, v’ eni roki podobo imelo in fvetnika fam od febe imenovalo; s’ drugo pa na podobo in v’ nebo kasalo, ter klizalo: „Alfons v’ nebefab! Alfons fvetnik! £t Ko mu podobo nafbiga fvetnika is rok vse- mejo, in drugo dajo, toto savershe in po per- vi vpijozh hrepeni: ,,ne tota ni prava“ in fe le takrat vtolashiti da, kadar mu podobo fv. Alfonsa drugozh podajo. 54 Pri preifkuvanji z h ud c s h o v, in po- fvetovanji, alj bi fmeli Alfonsa med fvetnike Hiteti, fe je rasvedilo, de je v’ Tvojim shiv- lenji fto bolenih otrok farno nje shegnajozh os- dravil. Enokrat mu od rojftva mutaftiga otroka pripelajo; Alfons ga po navadi posheg- na (blagoflovi), mu podobo matere boshje po- kashe, in po njenim imeni prafha; fantizh jo vurno glafno imenuje: ,,mati boshja“ in od Tih dob sa vfelej fpregovori. Antonia Turzia od Kantazaro Kala¬ brije na Lafhkim je s’ sliaklam polnim silita is vifokih lojter padla, Ti perfa in rebra ster- la, ino ni premogla ne hoditi ne jefti. Po treh dneh To fe bolezhine s hujfhale; torej fo jo na fmert boleno s’ fvetimi fakramenti previdili, rav¬ no ob dnevi, ko fo fvetik fv. Alfonsa pervo ob¬ hajali. Proti vezheri popolnoma flabi, fmerten pot na zhelo ftopi, in bolena v’fmertne le- shave pade. Vmirajozha prifv. Alfonsi pomozh ifhe, ino terdno oblubi, zhe jo osdravi, njemu fvezho v’ dar prineft. Naglo ncisrezhna luzli v’ hifho ftopi, vmirajozha fvetiga Alfonsa, ki fe je po fhkofofkem oblezhen, s’ nebefhko fvctlobo obdan prikasal, fposna, in glafno sa- klizhe: „glejte, fvcti mosh k’ meni gre.“ Glafno 55 fvezho od okolftojezhih tirja, de bi jo fvet- niki, katerimu jo je na fmertni pofteli oblu- bila, daruvala; in jo na poftelo poloshi. Alfons jo lubesnjivo pogleda, ino trikrat po fhko- fofhkem poshegna, ona osdravi, fe na pofteli vfede, in mefhnika, ki je nad njo molitve sa vmirajozhe molil, tako ogovori: ,,Oni mojo dufho Bogu vfiga mogozlmimu isrozhujejo; jaf fim pa po fvetimu Alfonsu, ki fe mi je prikasal, popolnama osdravela, in liozhem is poftele uftati.“ Yurno fe sdaj farna is poftele vsdigne, jefti sheli, in po jedi fvojo dete dru- gozli doji. Bres odloga in ludfke pomozhi fe na pervo jutro v’ zirkvo bratovfhine nar fve- tejfhiga Odrefhenika poda, na fmertni pofteli ftorjeno oblubo ispolnit; in v’ sahvalo sado- bljeniga sdravja sa velko peto mefho dati. S’totim, pa fhe s’veliko vezhimi zliudeshami je Bog fvojga ponishniga flushabnika po njegovi fmerti na semli povifhal. Pa she v’ fvojim shivlenji je bil fv. Alfons eliudodeln mosh. Neki dubuvn, od fvetofti Alfonsove preprizhan, is pofebne andohti od roba njegoviga plajfha fkrivaj odreshe; ker ga pa hitro isgreva, de je fkosi to oblazhilo fvoj¬ ga fhkofa pofhkodoval, shaloften nasaj v” odre- 56 sano oblazhilo pogleda; alj kako fe je njegovo ferze rasvefelilo, ker vidi, de je plajfh na zliudno visho drugozh israftel, in poprejfhne dolgofti poftal. Gofto je v’ prihodne zhafe gledal, in veliko zhafa prej pergodbe napove¬ doval, ktere fo fe vfe na tenko po njegovi prerokbi ispolnile. „Naj le kmal vfe fvoje pofvetne opravila popravijo, je djal nekimu mefhniku, in naj grejo v’ tiho famoto, sa isvelizhanje fvoje dufhe fkerbet, in fe na blishno fmert in na vezhnoft pripravit.” Pol drugi merez po tem je dukovn umeri. Med pridigo, ki jo je v’ mefti Arienzo imel, je na naglim vtihnil, in fvoje poflnfhavze k' molitvi opominjal, dufho Gofpoda Al¬ bertini vezhnimu Bogu perporozhiti. Po- snej fe je svedilo, de je toti zhaftitlivi f hkof ravno ob toti vuri v’ vezhnoft fhel. Is nje- goviga zhela fo enokrat fvetel luzhni shar vidili na bukve pafti, na katere je molil; nekokrat pa ob enim zhafi na vezli krajih. Y Arienzi 21. Kimovza (Septembra) v' leti 1772, je Alfonsa, kakor fe perpoveduje, na fvojim ftoli terdo fpanje prepadlo ; drugi den bliso devete vure po nafliim fhtivenji naglo sasvoni; njegovi poftreshniki vfi pre- 57 ftrafheni Topoma perdirjajo, on pa jim pravi, de je papeshi v’ Rimi, kteriga dufha Te je ravno is fveta lozhila, na pomozhi bil.“ In ravno ta dan je papesh Klemen XIY. umeri. Tako zhaftito je Bog ponishniga Alfonsa na semli povifhal. Papefh Pius VI. ga je sato v’ leti 1816 med isvolene fhtel; fveti ozha Gregor XVI. pak po novih ftorjenih zhude- shih 26- velikiga travna (Maja) fvetnika po vfi Tveti zirkvi rasglafil. Bog daj, de bi Te vfi, ker fmo isgled fvetiga mosha vi- dili, sbudili; in ker fmo tudi k' fvetofti in v’ nebefa poklizani, enkrat sazheli s’ vfo go- rezhoftjo v’ zhednoftah rafti, ter fe udeleshili njegoviga vezhniga vefelja v’ nebefah! Le kdor po Alfonsovem na fvetu shivi, V' Jesufa salublen, Marijo zhafti, ’Se lehko greha varje, nebefa dobi! V’ Marburgi na den S. Lukesha v’ leti 1839. J. O. C. SS. R, )(3 53 Utanijc od f v c t i g a A1 f o n s a. Gofpod, fmili fe zlief -naf! Kriftuf, fmili fe zlief naf! Gofpod, fmili fe zlief naf! Kriftuf, flifhi naf! Kriftuf, uflifhi naf! Bog Ozha nebefkhi! Bog 'Sin , odrefhenik fveta, Bog fveti Duh! Sveta Trojiza, en fant Bog, ( Svete Alfons! Maria, ti svefta podoba otrozlije po- bosbnofti! neomadesliano ogledalo zhiftofti! zliifta lilija nedolshnofti! ferzhen sanizbuvaviz fveta! vuzbenik poterpeshlivofti v'terplenjil isgled krotkofti in ponishnofti! lubesnivi ozba vbogih in sapufhenih! mogozben sdravnik bolnikov ! isgled vfih zhednoftib ! nevtruden gorezhi del a viz sa isve- lizhanje dufh! nepreftrafhen preganjaviz smotnjav! ftano.viten persadevaviz sa zirkvene poftave! ■< ■< a > X> fmili fe Profi sa naf! zhef nafl f ’ 11 ™ ' " 1 ■ Sveti Alfons! 59 gorezh osnaitovaviz boslije befede! rasfvetlen vodnik po poti popolno- mofti! svefti podloshnik vifhiga poglarvarja fvetc zirkve ! nova lepota duhovniga ftana! fkerben paftir, tebi isrezhene zhrede ! zhaft mefhnikov in fhkofov! perferzhen zhaftiviz boshjiga deteta Jesufa! uneti moliz prefvetiga refhnigatelefa! gorezh Seraf pri ofru fvete mefhe ! svefti flushabnik prefvete divize Ma¬ rije ! angel v’ shivlenji in sadershanji! < patriarh v’ paftirfki fkerbi sa luftvo , boshjo! prerok fkosi dare zhudeshov in pre¬ rokovanja ! apoftel fkosi tvoje pofvezhene dela! marternik fkosi neisrezbeno ojftroft shivlenja! fposnovaviz fkosi prefvete dela! diviza na telefi in na duf hi! duhovni ozha sbiralifha nar fvetej- fhiga odrefhenika! isgled mifijonarjov! nafh lubesnivi ozha ino varh! de fe fvetavera pri naf smiram shivo ohrani, de naf ho vupanje v’ Boga smiram, rafte, Profi sa naf! Sveti Alfons! 60 de bomo od ognja boslije lubesni' uneti! de fe andoht do prefvetige refbniga telefa v’ nafhih ferzah pomnoshi (pogmera) de fe posdravlanje prefvete divize Marije v’ nami nikedar ne prehladi, de fe nafhih grehov prav fpokorimo, de vfo pervesanje na pofvetno ras- deremo. de v’ vednim miru in edinofti sliivimo, de vfi duhovni in deshelfki oblaft- ' niki nafho nar vezho frezho ’ ofkerbijo. de po isgledi tvojih zhednoftih svefto shivimo. de v’ vfih potrebah po tvoji pro- fhnji pomozh sadobimo. de bomo tvojga variftva smiram vre- dnefhi, de nam frezhno fmertno vuro ispro- fifh, de fe vfih totih gnad v’ shivlenji in . v’ fmerti udeleshimo Sveti Alfons! Jagne boslijo, ki grehe fveta odjemlefh, sa- nefi nam , o Gofpod ! Jagne boshjo, ki grehe fveta odjemlefh, flifhi naf, o Gofpod! Jagne boshjo, ki grehe fveta odjemlefh, fmili fe zhef naf, o Gofpod! Profi sa naf! 61 Kriftuf, flifhi naf! Kidftuf, uflifhi naf! Profi sa naf, fveti Alfons! De bomo vredni Kriftufovih oblub. Moli m o. O Bog, kteri fi fvojo zirkev po fvetim Alfonsi, tvojim, sa isvelizhanje dufh gore- zhim fpovedavzu, in fhkofu s’ novimi otrozi pomnoshil (pogmeral), te profimo, dodeli, de fkosi njegovo isvelizhanfko opominovahje, podvuzhenje, in fkosi njegov isgled poterdjeni, frezhno k’ tebi priti samoremo. t Skosi Jesufa Kriftufa, Gofpoda nafhiga, Amen. Hvalen bodi Jesuf, ino Marija vfelej diviza! Na vekomaj! 62 Pelcin od fvetiga Alfo n s a. 1 . Od Roshe raja fvetiga Bo moja dufha pela, Ki 's ternja grefhviga fveta Je lepo prizvetela. Od fonza boshje milofti Prelepo je obfjana , Kerfhvnfko zerkuv svefeli Naf s’ fvojim duham oshivi: # Svet Alfons imenVana. 2 . She sazhne Alfons, favtizh *) mlad Le Jesufu flushiti; Svelizharja objifhe rad V’ prefvetim Sakramenti Marijo mater tud zbafti, .li fvete pefrni poje, l) Bubizh, dozhif;, Sa grefhcn fvet Alfonsu ni, Lc flushbi boshji pofveti On vfe shivlenje fvnje. 3 . Pravizhen doktor On, fkerbi Vfe pravde prav fkleniti, Nar manj krivize fe boji Alfons komu ftorili. Ni hotel krivih mitev vset. Pravize ne flepiti, Rajfhi je hotel vbog shivet Ln sapuftit’ golufen fvet, Kakor dufho sgubiti. 4 . Duhovfki ftan li isvoli, Paftirfko lepo flushbo, Pufcbno vbogim oflcerbi Novo duhovfko drushbo. Befedo boshjo osnanovat: To fo njegove sheljc, Sgublene k’ Bogu pripeljat, Jih pogublenja ovarvat: Nar vezho mu vcfelje. 64 5 . On vidi sapufhenih Irot Veliko bres paftirja, On gleda, koljko hudih smot 'Sovrashnik dufh rasfhirja. Veliko shetuv on fposna, Alj delavzov pa malo , Ki bres dobizhka zhafniga Storili vfe bi sa Boga, De bi jim delo sdalo. 6 . In kakor fe on fam puti, Veliko dufh svelizhat’, Tud’ fvojim bratam narozhi Vfim boshjo voljo prizhat’: Naj grefhnik grehu da flovo, Naj fhkodo vfo poverne, Odrajta ptuje naj blago, ,Sovrashniku poda rok6 In k’ Bogu fe oberne! 7 . In kakor fonze oshivi, Ki is sagor prifije. Na revni semli vfe ftvari, In jih lepo ogreje j Bi tud’ krifl^ani ravn’ tako Na novo oshiveli, Ako bi po Alfonsavo Prefveto Jesufa Telo Pogofto, prav prijeli. 8 . Ravno kakor popotnikam Po nozhi luna fveti, 'Site lepfhe kashe tudi nam Marija prav shiveti. Sa to Alfons ljudi uzhi Kok mater njo ljubiti, Ker zhlovek fe ne pogubi, Katir Marijo prav zhafti In hozhe njeni biti 9 . In kar Alfonsus fvet vuzhi, ’She lepfhe fam pokashe, Obleke *) fvete zhiftofti ,Skos greh nikolj ne vmaslie. 1) Oblazhila, gvanta. 66 Alfons , v’ refhizi, mefhnik fvet Svctejfhi fhkof poftane, Le sa otroke hozhe ’met’, In kakor ozlia ofkerbet ,Svoje zhrede kriftjane. 10 . V’ desheli terda lakota Ljudi slo hudo vije Alfonsns voljno vbogim da Prihodke vfe fhkofije, In kadar je she vfe rasdal In nima kaj darvati, ^voj laften perftan je predal, ,,Otrozi! je poflednizh djal: Vam nimam kaj vezh dati.“ 11 . Bolnikam ftreshe Alfons rad, ' Jetnike tud objifhe, In dufhain sdrave navke dat’ On fvete bukve ‘) pifhc, t) knige. 67 Vic dobre dela milofti Opravlja Alfons fveti, Ponishen ino vbog shivi, Alj bogat semljo sapufti. Piazhilo tam prijeti. 12 . Ker njega ljubi dober Bog Mu pofhle tud’ terplenje, Polno teshav ino nadlog Je bilo nja shivlenje. ^kufhnjave hude on terpi Bridkofti in bolesni, Pa lep isgled nam sapufti , Kako savolj Boga tud’ mi Terpimo is Ijubesni. 13 . Tok lepih let dcvetdefet Alfonsus Bogu f lushi, Vefelo sapufti ti fvet, Svetnikam fe pridrushi. In kakor rosha on zveti, V’ nebefah per Ozhcti, Nam roko daja in shcli, Deb’ frczhno prifhli tudi mi Sa njim, v’ nebefa vseli. 7 68 ' 14 . Veliko zliudeshov fe je Skos nja profhnjo sgodilo, Veliko milofti bo fhe Kerfhanftvo isprofilo, Sato fe zerkuv veleli, Sdaj fvojga pomozhnika, Nja zhaft povikfka, in veli *) Naj vlak Alfonsa pozhafti Velikiga fvetnika. 15 . Oh, fveti Alfons! profmo te, Na naf fe sdaj ogledaj, De tukaj ne sgnbimo fe, Sa febo nam pomagaj. Pofebno miloft 'sprofi nam, Naj Jesuf in Marija S' preljubim fvetim Joshefam V’ shivlenji tukaj, ino tam Bo nafha tovarfhija. i) Guzhi, rezhe. V Gradzi. Natifnjeno pri Tanzer Karoli, SSoviiegenOeč Sftanufcript: Kratko popi- lovanje shivlenja fvetiga Alfonsa loivO mit Oev fatfjotifc^en ©iaubcnč* uiiO ©ittcntefjve liber* eiuftimmenb, unb jur (švtmuung gccignct bcftm* Oni. 23on Octn S. ©ccfauev Sr&innvintc ju ©vči§ am 26. Scto&ev 1839. Sfamatt, mp. ©nfiur, mp- * TSr-i-