ČRNO°BELEM
VESTNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE ŽT..1 »LJ U D S K A PRAVICA'
DOBILI SMO ZASLUŽENO PRIZNANJE
ZA USPEHE V DRUGEM POLLETJU 1950
Dne 26. marca 1951 se je naš delovni kolektiv zbral v sindikalni dvorani; k slavnostnemu zborovanju, da prevzame priznanje, ki nam je bilo prisojeno v ocenjevanju za drugo polletje 1950. Za svoje prizadevanje smo prejeli skupno zastavo Centralnega odbora ZSJ in resornega Sveta za znanost in kulturo vlade FNRJ ter diplomo in 55.000 din nagrade.
V slavnostno okrašeni dvorani se je poteg našega članstva .zbralo tudi precej gostov. Svet za znanost in kulturo sta zastopala pomočnik ministra tov. Bogdan Osolnik in načelnik Viljem Kunst. Centralni odbor Z. S. J. je zastopal tov. Milivoje Petrovič, ministrstvo. za znanost in kulturo LRS sekretar tov. Holy, naše AOV pa je zastopala tov. Majda Bojčeva. Poleg teh zastopnikov so bili navzoči tudi predstavniki naših višjih sindikalnih forumov, Združenje grafičnih podjetij in Kartonažne tovarne.
ZAČETEK SLAVNOSTNEGA ZBOROVANJA
Zborovanje se je začelo z državno himno, nakar je predsednik sind. podružnice tov. Maks Brumen pozdravil vse navzoče. V svojih uvodnih besedah je med drugim nato poudarili, da smo v tekmovanju v drugem polletju 1950 dosegli sicer drugo mesto, s čemer smo izgubili najvtiišje priznanje, kar pa nam ne sme vzeti poguma. Nasprotno, naša dolžnost je, da čestitamo tovarišem iz Zagreba k doseženemu uspehu. V imenu vsega kolektiva je izrazil voljo, da bomo vložili vse napore pri izpolnjevanju planskih nalog, da si bomo tako priborili zopet najvišji naslov.
Po uvodnih besedah je tov. Brumen dal besedo tov. direktorju Ilovarju, ki je v krajšem nagovoru podal pregled o proizvodnih uspehih v 1. 1950, pn čemer je pozval na večji polet pri tekmovanju, na zboljšanje delovne discipline, na borbo za še boljšo kakovost naših izdelkov, na vzgojo naših kadrov in na delo po normah, kjer koli je norma koristna za proizvodnjo im delavca. V nadaljnjem izvajanju je navede^ razne težkoče. ki so povzročile, da naš uspeh v 1. 1950 ni bil še večji. Te težkoče so Povzročile nepravočasne in nezadostne dobave papirja, predvsem rotacijskega, dalje pomanjkanje fototehničnega materiala, kj ga lansko leto sploh nismo dobili. Velika ovira za uspešen potek naše Proizvodnje so tudi naši naročniki, ki
oddajajo naročil v ustrezni obliki, slabšega uspeha pa so krivi tudi naši stari stroji, izrabljeni stavni material in Pomanjkanje nadomestnih delov.
Poleg uspehov v letu 1950 je tov. direktor navedel tudi planske naloge za te-koče leto, ki so za 23% večje, kakor so b’le planirane za 1. 1950 in za 7% večje,
kakor so bile lani dosežene. Te velike naloge pa bomo uspešno izpolnili, če bomo utrjevali upravljanje podjetja po delavskem svetu in upravnem odboru ter krepili vlogo delavskega sindikata.
H koncu je tov. direktor pozval celotni kolektiv, naj napne vse sile, da izpolnimo petletni plan do 27. aprila 195,1, da bi tako mogli tedaj praznovati trojni praznik, in sicer: izpolnitev petletnega plana, desetletnico Osvobodilne fronte in naj večji praznik delavstva — 1. maj.
IZROČITEV ZASTAVE
Po nagovoru tov. direktorja je v imenu Centralnega odbora ZSJ kolektivu čestital k uspehu tov. Milivoje Petrovič in^ izjavil, da so se lansko leto vsi grafični kolektivi trudili za dosego plana, za zvišanje storilnosti in zboljšanje delovne discipline. Poudaril je, da smo za dosežene uspehe pri tekmovanju v drugem polletju dobili skupno zastavo CO ZSJ in Sveta za znanost in kulturo pri vladi FLRJ, častno diplomo in nagrado 55.000 din, na kar je vse to izročil v roke tov. Kelherju, ki se je v imenu vsega kolektiva zahvalil za visoko priznanje in obljubil, da se bomo trudili dobiti nazaj najvišje priznanje, ki smo ga sedaj izgubili.
ČESTITKE GOSTOV
Po prevzemu zastave nam je čestital pomočnik ministra tov. Bogdan Osolnik in sporoči L da nam je komisija za ocenjevanje sicer prisodila drugo mesto, vendar pa je ugotovila, da ie naša kvaliteta še vedno mojstrska. Tov. pomočnik je poudaril važnost tiskane besede, s katero posredujemo zunanjim državam, da spoznavajo našo graditev socializma ter nas pozval, da se moramo za-vedath da revija »Jugoslavija« in drugi kvalitetni izdelki delajo čast nam in vsej državi. Upoštevati je treba še nadalje tradicijo kvalitete ter imeti vnemo, skrb in prizadevanje za privlačnost tiskovin, kajti Skrb pri delu govori drugim ljudem, kako delamo za socializem. iPbuda-ril je, da je informbirojevščina v bistvu kulturna borba. za tip človeka, ki sta mu tuja birokratizem in suženjstvo. V tem pričevanju je vloga tiska nad vse važna, zato je naša dolžnost, da še bdlj razvijamo in izpopolnjujemo njegovo kvaliteto. Dosedanji uspehi nas ne smejo uspavati^ kajti dobili smo močne in nevarne tekmece, ki jim ne bomo kos, če ne bomo razvijali vseh možnosti tekmovanja. Tov. pomočnik nas je dalje opozoril na skrb Partije za grafično stroko, ki prav sedaj obravnava važne ukrepe o vodenju podjetij in za najboljšo obliko, ki bj dala grafični stroki tisto stimulacijo, ki je potrebna za uspešno poslo-
vanje. H koncu nas je tov. pomočnik pozval, naj nam bo dodeljeno priznanje samo spodbuda k vztrajnejšemu delu.
V	imenu Združenja grafičnih podjetij
nam je čestital njegov sekretar tov. Stane Cimperman. V svojem pozdravu je rade volje priznal, da se zaveda, da Združenje našemu podjetju n j dajo tiste, pomoči, ki bi jo sicer moralo dati, pač pa se je zahvalil za vso pomoč Združenju, ki mu jo nudi prav naše podjetje pri reševanju raznih perečih vprašanj.	\
V	imenu Republiškega odbora nam je čestital tov. Šefran, v imenu Ministrstva za znanost in kulturo LRS pa tov. sekretar HoIy, ki je izrazil prepričanje, da bomo letos zopet dobili najvišje priznanje.
Tov. predsednik Maks Brumen se je vsem voščillcem najiskreneje zahvalil in obljubil v imenu vsega kolektiva, da ne bomo odnehali, dokler ne dosežemo zopet naj višji naslov: najboljši kolektiv grafične stroke v državi:
Predsednik delavskega sveta tovariš Marjan Možina je zbranemu kolektivu nato sporočil, da sta vodstvo podjetja in delavski svet sklenila nagraditi 112 članov kolektiva v skupni vsoti 192.000 din, AOV pa je nagradilo 4 člane tehnično-administrativnega kadra.
TEKMOVALNA OBVEZNOST
Nato je stopil na oder predsednik tarifne komisije tov. Kelher in prečita! kolektivno obveznost, ki se glasi:
Ob prevzemu skupne prehodne zastave Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije lin Sveta :za znanost in kulturo vlade Federativne Ljudske republike Jugoslavije se delovni, kolektiv tiskarne »Ljudske pravice« zavezuje:
1.	da bo izpolnil petletni plan do 27. aprila 1951, t. j. do desetletnice Osvobodilne fronte,
2.	da bo proizvodni plan za leto 1951. ki je v primeri z letom 1950 za 23% večji, izpolnil do 15. decembra 1961.
3.	da bo izpolnil organizacijo dela do največjih možnosti,
4.	da bo letošnje realno postavljene normative proizvodnih stroškov znižal tako, da bo skupno znižanje polhe lasne cene 3%,
5.	da bo pri vsem svojem delu stremel za tem, da si bo znova priboril naj-višje priznanje, to je zvezno zastavo vlade^ FLRJ in častni naslov: najboljši grafični delovni kolektiv v državi.
POZDRAVNA RESOLUCIJA
Tov. predsednik Brumen pa je nato predlagal naslednjo resolucijo Centralnemu odboru ZSJ in Svetu za znanost in kulturo pri vladi FLRJ:
Delovni kolektiv tiskarne Ljudske pravice je bil lan j v grafični stroki prvi
Dvignimo sindikalno zavest našega članstva
POROČILO O REDNI LETNI SKUPŠČINI NAŠE PODRUŽNICE
Z udeležbo na naši letošnji skupščini, ki je bila dne 4. februarja 1951, prav gotovo ne moremo biti zadovoljni. Če bi se-maši člani zavedali svojih sindikalnih dolžnosti, bi jih prav gotovo me motila pustna nedelja- Tako pa je 'članstvo s svojo nedisciplino preprečilo redni potek skupščine, ki se je zaradi tega morala nadaljevati dne 9. februarja 1951.
Slaba udeležba na letošnji skupščini je pravzaprav resnično zrcalo nezavednosti naših sindikalnih članov. Vemo, da imajo posamezni člani razne težave, toda to ne sme biti vzrok neaktivnosti v sindikalnem delu. Videti je, da so prepričani, da predstavlja sindikat -— -upravni odbor podružnice. Toda, vedo naj, da se zelo motijo. Sindikat tvorijo vsi člani, ki pa morajo biti delavni, kajti v nasprotnem primeru je tak sindikat samo na papirju.
Vse sindikalno delo za poslovno leto ■1950 nam pokaže, da je bil upravni odbor v pretežni večini navezan sam nase. Toda kljub temu moramo priznati, da je reševal svoje naloge na splošno uspešno ■in v dobro vsega delovnega kolektiva.
V	naslednjih vrstah se bomo seznanili z našo letošnjo skupščino. Iz poročil bomo spoznali, da bo treba napeti vse sile, da dvignemo sindikalno zavest našega članstva.
Po kratkem uvodu je bilo izvoljeno deloivno predsedstvo (Zupančič, Mcilar, Zemljič -in Kramar) ter kandidacijska in volilna komisija, nato pa šo sledila poročila upravnega odbora. Prvi je poročal predsednik Marjan Možina.
PREDSEDNIŠKO POROČILO
V	izčrpnem poročilu nam je podal predsednik uspehe četrtega planskega leta in ugotovil, da je bilo to leto, leto silnega vzpona in napredka na vseh področjih naše politične in gospodarske graditve. To so uspehi najbolj predanih in zavednih graditeljev socializma, Iki so dali iz sebe vse, kar so -mogli. S tem pa je naše delovno ljudstvo dokazalo, kaj zmore, kadar gre za resnico, ki jo naša Partija brani, učvrščuj-e in zmagovito uveljavlja po vsem svetu.
Preteklo leto je -bilo leto silnih preizkušenj. Ne samo zaradi inf-ormibirojevske gospodarske blokade, ko so tako nečloveško zavrgli socialistično pravičnost in jo pretvorili v napadalni pohlep- Poleg
v državi. Letos pa je moral prepustiti prvo mesto vrednejšemu tekmecu. Veseii nas, da se tudi drugi delovni kolektivi naše stroke zavedajo važnosti skupnih naporov za zgraditev socializma v Jugoslaviji in da s svojimi napori približujejo njene narode temu velikemu cilju. Hkrati se zavedamo, da smo v svojem prizadevanju in uspehih nekoliko popustili in da bomo morali napeti vse sile, da bomo to čimprej popravili.
Ko danes s ponosom in hvaležnostjo sprejemamo prehodno zastavo, diplomo in nagrado kot zaslužni delovni kolektiv grafične stroke, ki si je priboril v drugem polletju 1950 drugo mesto v državi, obljubljamo, da bomo svojo prizadevnost in svoje napore podvojili tako, da se bomo čimprej znova povzpeli na prvo mesto. To je naš trden sklep. Ne bomo se ustrašili nobenih tež koč in ovir, niti
tega najm je tudi suša uničila do malega ves pridelek.
Toda vse -to nas ni omajalo. Kljub temu, da smo imeli hude težave med izpolnjevanjem planskih nalog, se je naš delovni kolektiv pridružil drugim kolektivom v državi, ki so borbeno izpolnjevali planske naloge z na-mem-o-m, -da povečajo storilnost. Tako smo s partijsko in sindikalno organ iz acijio -mobilizirali članstvo', ki je z razumevanjem prevzelo svoje naloge in izpolnjevalo obveznosti, ki jih je prevzelo. Toda poudariti moramo, da samo v proizvodnji, .medtem ko je bilo članstvo v sindikalnem delu vse premalo povezano s sindikatom.
V preteklem letu smo kljub pomanjkanju najosnovnejšega materiala napravili stvari, ki so visoko dvignile sloves grafične stroke naše države po vsem svetu. To smo dosegli, ker ni nikdar popustila borba za ‘kakovost, kar je dalo povod, da smo se uvel j a vlili pred vsemi (drugimi kolektivi grafične stroke v -državi.
Tov. predsednik je pohvalil tudi r-a-cionalizato-nje in udarnike, med katerimi je treba še posebej omeniti tov. Ivančiča kot petnajsitkratnega udarnika, ki že eno-leto nepretrgoma nosi ta naslov, tovariša Poženela kot -trinajstkratnega udarnika, kakor tudi vse ostale člane -našega delovnega kolektiva, iki niso deležni priznanja v (taki Obliki, pa so vkljub temu s svojim prizadevanjem mnogo (doprinesli k našim celotnim uspehom. S -tem so -dokazali, da razumejo potrebe skupnosti, prav posebno pa še zaradi tega, ker je bilo -tre-ba nadomestiti -mnogo ur za vse tiste, ki so s-o-delovalli pri -razniilh akcijah izven produkcilj-e.
Za vse te -dosežene uspehe srno v preteklem letu .prejeli -dvakrat prehodno izasitavo Zvezne vlade- in priznanje »najboljši kolektiv« grafične stroke F-LRJ, na kar smo lahko ponosni..
Pri tem -moramo ugotoviti, da ni nič manij važna vloga sindikata. Če hočemo gospodarsko napredovati, moramo vzgajati članstvo in utrjevati njegovo politično zavesit. Čim prej bomo kulturno napredovali, -tem laže bomo premagovali vse ‘težave. To je tudi pogoj, ki omogoča članstvu, -da sodeluje- pri upravljanju v gospodarstvu, za kar nam daje vse pogoje in z-a-koniito podlago -zakon o u-prav-
za la,s ne -bomo popustili v našem boju za povečanje proizvodnje, za zboljšanje izdelkov in znižanje polne lastne cene. dokler tega cilja ne bomo dosegli. To je naša soglasno sprejeta obveznost.
Naj živi Komunistična partija Jugoslavije,
budni čuvar naše svobode in neodvisnosti!
-Naj žive enotni sindikati Jugoslavije!
V Ljubljani, dne 16. marca 1951.
Delovni- kolektiv tiskarne Ljudske -pravice
Ko je naš kolektiv predlagano resolucijo soglasno -sprejel, se je -tov. Brumen še enkrat zahval# za priznanje in udeležbo ter nato zaključil slavnostno zborovanje.	M. B.
Ijanju -državnih gospodarskih podjetij po delavskih svetih in upravnih odborih-
Uspehi sindikalnega -dela -bi bili mnogo boljši, če bi bilo, več aktivnosti, sam-o-iniciative in -samostojnosti v naših grupah, -iz katerih n-aj bi izhajalo več pobud za plodno delo. Grupe bi morale biti žarišče sindikalnega -dela, v katerih naj bi ne ibi-lo -nikogar, ki foi stal -ob strani ‘brez globljega zanimanja in razum-e-vanja za sindikalno življenje. V bo,do,čem letu bo treba poživiti organizacijsko delo in vzgojo -članstva, zlasti pa razgibati našo tmladin-o, ki mora prevzeti iniciativo v svoje roke.
Potrebno bo tudi okrepiti delo naših sindikalnih grup ter razvijati ideološko-politično in kuliumopr-osv-etn-o (delo. Nuditi moramo -vsestransko pomoč delavskemu svetu in upravnemu odboru podjetja pri njegovem vsakdanjem delu in izvajanju njegovih sklepov. Boriti se bo -treba proti pojavom nedemokratičnosti pri delu upravnega odbora podružnice im še nadalje -utrjevati -delovno disciplino.
Nenehno se bomo morali sistematično boriti za višjo storilnost in -kvaliteto v -proizvodnji ter poživiti socialistično tekmovanje v vseh naših grupah.
Poskrbeti bo treba, -da -postanejo -proizvodne konference v resnici take, da se bo -delavec res čutil lastnika proizvajalnih sredstev. Bori-ti se moramo dalje za uresničenje vseh -predl-og-o-v in stalno izboljševati -delo- v proizvo-dinj-i, posebno skrbeti -za življenjske pog-oje -delavca in se neumorno boriti za natančno izvajanje uredb in zakonov naše ljudske oblasti.
Ko si -ob zaključku našega dela postavljamo n-alo-ge za prihodnost, trdno sklenimo, -da bomo v bodočem -delu še bolj vztrajni in nezlomljivi pri premagovanju vseh težkoč in -da se -bomo svojega dela s še večjo vnemo in še bolj vestno oklenili.
Naši uspehi in uspehi celotne naše -domovine so jamstvo, da gremo po pravi poti, saj nas občuduje -danes ves svet. Smo sicer majhna država — a v očeh naprednih ljudi — velika sila. To naj bo tudi napotilo za naše bodoče delo, katerega uspeh ne bomo merili z besedami, temveč z izpolnjenimi planskimi nalogami, s kakovostjo in količino vloženega truda.
TAJNIŠKO POROČILO
Obračun -dela in življenja sindikalne -podružnice za -leto 1950 nam je podrobno orisal taj-nik upravnega odbora ‘tov. Egon Goslar. Spomnil ,je -članstvo na najznamenitejši dogodek, iki je preteklo 'leto -neposredno prizadel vse delovanje sindikatov, to je na uveljavljenje Zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Ta zdkon nam dokazuje, da je naše -državno vodstvo popolnoma zaupalo našemu -delovnemu ljudstvu, ki je -prevzelo podjetja v lastno upravljanje.
Morda je -po uveljavitvi te-ga za-kona -tudi naša podružnica zašla v nekatere nejasnosti, to-da mislimo-, da ve-čj-ih na,pa-nismo -napravili-
Odnosi med sindikato-m in delavsikm svetom so -bili -dobri, pripomnil je 1®-	*
je bilo članstvo mogoče premalo obve ščeno o tem delu.
V naslednjem se je dotaknil strukture sindikalne (podružnice in deda komisij, kar pa je bilo podrobno obrazloženo v 40. številki »Črno na belem« z dne 30. I. 1951.
Za zaključek pa nam je povedal citat iz Leninovega dela o sindikatih, kjer prava:
»Pomnimo, da je naloga sindikatov graditi novo življenje, vzgajati nove milijone, ki se bodo s svojimi izkušnjami naučili, da ne bodo delali napak, da se bodo otresli starih predsodkov, da se bodo na podlagi svojega izkustva učili voditi državo in voditi proizvodnjo, ka-jiti samo v tem je zanesljivo poroštvo, da ■bo stvar socializma na vsej črti zmagala in da bo izključena vsaka možnost povrnitve k staremu.«
Tov. blagajničarka Kislinger Milica je nato razčlenila blagajniško poročilo za poslovno leto 1950, ki je bilo v celoti že objavljeno v glasilu sindikalne podružnice.
RAZPRAVA K POROČILOM
K besedi se je prvi oglasil tov. Paradiž, ki je kritiziral nedelavnost kul-t umnopro av etn e komisije. Čeprav smo pritegnili v komisijo nekaj -članov iz ured-1 niš-tva, nismo dosegli tistega, kar smo od njih pričakovali. Kritiziral je tudi slabo udeležbo na letošnji skupščini, 'kakor tudi na vseh drugih naših prireditvah. Za to šteje za odgovorne grupne poverjenike, ki niso znali zbuditi zanimanje med članstvom po grapah.
Kot zastopnik republiškega odbora sindikata grafičarjev je pozdravil našo letno skupščino tov. Mugerle. Poudaril je, da sindikat ne sme pozabiti svoje v el like moralne odgovornosti za uspešno delo delavskega sveta in upravnega odbora. Ob zaključku svojega izvajanja je želel, da bi članstvo tudi v bodoče s svojimi kvalitetnimi deli doseglo splošno priznanje, obenem pa želel, da foi poglobili sodelovanje z republiškim odborom sindikata grafičarjev.	,
Sekretar partijske organizacije je govoril o zunanjem in notranjem političnem položaju naše države.
Tov- Brumen se je dotaknil sindikalnega dela v preteklem letu in ugotovil, da se bo moralo marsikaj izboljšati. Prav posebno pa je naglasil, da je potrebna večja alkiiiviza.cija naše mladine, kajti le tako si bomo ustvarili nove kadre. Grajal je tudi premajhno pomoč patronatu, na kar ne moremo- biti ponosni.
Tov. Albreht Roman, zastopnik Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije, nam je povedal prav -Lepe stvari. V svojem govoru je opozoril na slabosti, ki se na splošno pojavljajo v sindikatih. Opozoril je na nepravilen odlnos članov do sindikata. U-gotovil je, da je -bila nekoč, ko 6o sindikati bili razredni boj -delavstva, sindikalna zavest zelo visoka. Sedaj pa opažamo splošno upadanje-. Oslabela je namreč notranja potreba, -da se uveljavljamo v -sindikatih. Človeku se zdi, kot da se dela samo zato-, ker je -tako od vrha naročeno, ne pa zato, ker je to notranje dozorela potreba. To pa je videti, -kakor da bi hoteli na jablano privezovati jabolka. Predstavništva rešuje-jo vprašanja samo okvirno, to je, delo usmerjajo, stvarno delo pa se mora razvijati v samih organizacijah. N.a sindikalnih sestankih vidimo po navadi dvoje vrste ljudi, in sicer profesionalne disku-tante in druge, ki molče poslušajo. Treba bo vzbuditi tako zavest, da bo vsak sodeloval-, kajti le tedaj bo zavladala resnična demokracija. Vse sindikalno življenje se
mora razvijati samo na sindikalnih sestankih. Vodstvo sindikata pa mora biti v r-oikah takih -članov, ki se znajo- vživeti v -dušo posameznika. Pravo sindikalno življenje je namreč uspeh skupnega stremljenja. Če se -bodo znali bodoči funkcionarji tako -približati članstvu, njihov -trud prav gotovo ne bo zaman-Tov. Zupančič Jože se je zahvalil razpravljavcem, posebno pa še tovarišu Albrehtu za njegove tehtne, globoko v bistvo stvari segajoče besede. Pripomnil je, da imamo res kopico raznih konferenc, posvetovanj, načrtov, resolucij, sklepov itd., pri tem pa izgubljamo izpred oči človeka; nanj smo kar nekam pozabili, kakor -da ni prav človek tista gibalna sila, od katere za-vis-i vse. Več zanimanja
OBLJUBA DELA DOLG!
Ne pozabimo, da smo se ob prevzemu prehodne zastave zavezali, da bomo izpolnili
PETLETNI PLAN DO 27. APRILA!
za človeka, za njegove vsakdanje potrebe in težave, več skrbi zanj, pa bo tudi delo po sindikatih živahnejše in plodnejše. Ta naloga čaka novi upravni odbor.
Tov. Zupančič se je nato zahvalil navzočim za udeležbo ter ob 12. uri zaključil prvi -del letne skupščine, ki se je zaradi prepičle udeležbe oziroma, ker ni bila sklepčna, nadaljevala ob koncu -tedna.
Nadaljevanje redne letne skupščine
sindikalne podružnice »Ljudske pravice« dne 9. .februarja 1951 ob 17. uri v sindikalni dvorani.
Tov. predsednik delovnega predsedstva Zupančič Jože je začel skupščino ter na kratko poročal o poteku prvega ■dela skupščine, ki je bila -dne 4. februarja 1951.
POROČILO NADZORNEGA ODBORA
Tov. Paradiž je poročal, da je nadzorni odbor -blagajniško knjig-o redno pregledoval ter nato (poudaril natančno in vzorno vodenje blagajne- Na splošn-o ugotavlja nadzorni Odbor, da je bilo delo -dosedanjega odbora uspešno, zato predlaga skupščini, da se izreče upravnemu -odboru razrešnica, -kar da tov. Zupančič na glasovanje. Predlog je bil soglasno sprejet.
Nato je prečita! -tov. Zupančič imena, ki so bila na kandidatni lisiti, in sicer:
Za upravni odbor: Zupančič Jože, Kisi ing er Milica, Gr-oiboljšek Ivo, Ivanuša Martin, Ivančič Lado, Kelher Slavko, Kopitar Bojan, Brumen Maks, Podlesnik Franc.
Za nadzorni odbor: Al-jaučič Stane, Paradiž Jože, Hrovat Al-bin.
Tovariško sodišče: Brajnik Edvard — predsednik, Pukel Mirko — namestnik.
Naše letošnje sindikalno vodstvo
Na svoji prvi seji sta se upravni in nadzorni odbor sindikalne podružnice konstituirala takole:
Upravni odbor:
predsednik: Brumen Maks, organiz. tajnik: Podlesnik Franc -administr. tajnik: Groboljšek Ivo, blagajničarka: Kislinger Milica, kultura in prosveta: Zupančič Jože, njemu v pomoč: Kopitar Bojan, plače in tekmovanje: Kelher Slavko, socialno skrbstvo in dopusti: Ivanuša Martin,
fizkultura: Ivančič Lado.
Zaradi daljše odsotnosti tov. Kopitarja je upravni odbor na svoji zadnji seji namesto njega kooptiral v upravni odbor tov. Jarca Franca.
Nadzorni odbor:
predsednik: Paradiž Jože,
člana: Aljančič Stane, Hrovat Albin.
Za letno skupščino republiškega odbora: Brumen Maks, Podlesnik Franc, Gašperlin Oto, Kislinger Milica, Ivančič Lado, Ivanuša Martin, Groboljšek Ivo, Kelher Slavko, Kopitar Bojan in Striban. Maks.
Ker ni bilo pomislekov in protipred-1-ogov za predlagane kandidate, je ostala kandidatna lista neizpremenjena.
Po končanih volitvah je tov. predsednik javil, da bodo volilni rezultati objavljeni naslednji dan po zvočnikih.
Natio je to-v. Goslar prečita!
SKLEPE
Potem-ko je pregledala uspehe -in analizirala pomanjkljivosti v delu naše sindikalne podružnice v minulem letu, redna letna skupščina sklene naročiti novemu upravnemu odboru podružnice-, naj:
nudi vso možno pomoč delavskemu svetu in upravnemu odboru podjetja, da -bosta laže in uspešneje opravljala svoje delo ter izpolnjevala svoje naloge v korist -delavcev in nameščencev našega podjetja;
posveti vs-o skrb -vsakemu -posameznemu članu naše podružnice in si prizadeva razširiti njegovo politično in kulturno obzorje, hkrati pa naj jim tudi igm-o-tno pomaga, če so v stiski;
še vztrajneje -kakor doslej poglablja del-ovn-o disciplino v podjetju in širi duha demokratičnosti med članstvom. Razvija še nadalje boj za višjo storilnost v proizvodnji ter poživi" socialistično tekmovanje v vseh oddelkih;
stori vse, kar je v njegovih m-o-čeh, da bodo proizvodne konference res take, da bo delavec čutil in se zavedal, da je lastnik proizvajalnih sredstev;
ukrene vse, da se uresničijo vsi predlogi in da se bo stalno izboljševala organizacija proizvo-dnje-;
-oikrepi in poživi- delo naših sindikalnih skuipin, ki naj bodo -tesno povezane z upravnim -odborom, tako da bo sindikalno življenje v naši podružnici živahnejše in plodnejše, kakor je bilo doslej;
sklicuje v skladu s potrebami dobro pripravljene sindikalne sestanke, na katerih naj se obravnavajo predvsem notranje, članstvo zadevajoče zadeve.
Z občnega zbora smo poslali pozdravno resolucijo CK KP Slovenije iin Glavnemu odboru Zveze sindikatov Slovenije, Predlagani sklepi in resoluciji sta bili soglasno sprejeti.
Tov. Zupančič je nato želel novemu upravnemu odboru mnogo uspehov, se zahvalil vsem za udeležbo in zaključil skupščino.	F. P.
MEDODDE1KOVNO TEKMOVANJE PO TURNIRSKEM NAČINU
po četrtem (februarskem) kolu
1	ŠTEVILKA	H”	—	3	|	4		5	*	ŠTEVILO POENOV ŠTEVILO KONČNIH TOČK	MESTO
TEKOČA	ODDELEK	STROJNA STAVNICA	ROČNA STAVNICA	KLIŠARNA	KNJIGOVEZ- NICA	KNJIGOTISK. STROJNICA	OFFSETNA STROJNICA		
1	STROJNA STAVNICA	S	10T02	3'03	42 42		75-62	222 09	V.
			2	0	0		2	4	
2	ROČNA STAVNICA	64-28	B	93-20		91-30	27-69	27847	IV.
		0			2		2	0	4	
3	KLIŠARNA	11-64	12*91	m	6335	79-88		167-77	VI.
		2	0		0	0		2	
4	KNJIGOVEZ- NICA	155*43		65-74	m	92-47	181-50	495-14	II.
		2		2 !		0	0	4	
5 4	KNJIGOTISK. SIROJNICA		-32-61	106 29	15Z-25I	M	142.57	368-50	I.
			0	2	2 1		2	6	
	OFFSETNA STROJNICA |	51-88	8346	I 182-2		82-22	9JCPJ0CJO	39976	lil.
		0	2	1 2		0		4	
	ŠTEVILKA	II 1	2	1 5	l 4	| 5	6	ŠTEVILO POENOV ŠTEVILO KONČNIH TOČK	MESTO
i «	ODDELEK	RETUŠA -JEDKALNICA	< , £ 22 oo	LITO- RISALNICA	PRETISK	BAKRO- STROJNICA	< 5 < O od		
1	RETUŠA -JEDKALNICA		6-15	3'32	12'60		-55-45	-33-38	VI.
			0	0	0		0	0	
2	FOTO- GRAFIJA	36-85	M	1237		-1555	2-32	-103-94	V.
		2		0		0	0	2	
3	LITO- RISALNICA	3987	28-75	9566	127-55	147.87		34404	III.
		2	2		2	0		6	
4 5	PRETISK	47-39			Bi	89 59	185-66	418-30	1.
		2		0		2	2	6	
	BAKRO- STROJNICA		12103	143-63	3257		3-45	32078	IV.
			2	2	0		0	4	
						ggggž			
6	ROTACIJA	89-32	7789		98.76	117-42		38339	II.
		2	2		0 I 2 i		||i	6	
Kot razvidimo iz tabel, se je po četrtem. kolu v prvi skupini uvrstil na prvo mesto oddeleiki knjigotiskarske strojnice, medtem ko se je v drugi skupini uvrstil na prvo mesto pire tiskarski oddelek.
Uspehi po posameznih točkah tekmovanja so- naslednji:
Normirani proizvodni količnik je presegla strojna stavnica 1 %, ročna stavnica 8%, Mišama 2%, knjigoveznica 5%, knjigotiskarska strojnica 1 %, offsetna strojnica 5 %, retuša in jedkalnica 1 %, fotografija 1 %, pretisk 1%, rotacija 3%, iliitonisalnica in -ba-krostrojnica pa ga nista dosegli.
Največ poenov zaradi izostankov sta izgubili knjigoveznica in knjigotiskarska str Oljnica.
Povprečni odstotek dela po normah so presegli: strojna stavnica 2%, knjigo-tiskarska strojnica 1 %, offsetna strojnica 10 %,, ročna stavnica, Mišama in knjigoveznica pa ga niso dosegle.
Pogonsko režijo na eno proizvodno uro so znižali naslednji oddelki: strojna stavnica za 6.98 din, knjigoveznica za 3.19 din, knjigotiskarska strojnica za 7.89 dinarja, offsetna strojnica za 1.34 din, lito-risalnica za 6.15 din, pretisk za 6.98 dinarja, rotacija za 16.65 din; zvišali pa so jo: ročna stavnica za 2.18 din, klišar-na za 0.43 din, bakros trajnica za 9.71 diin, retuša, jedkalnica in fotografija za 5.53 dinarja.
V	tem kolu sta bili ocenjeni za kvaliteto samo kn jiigo tis k airsk a strojnica in knjigoveznica: prva je dosegla 92 poenov, druga pa 83 poenov. Drugi oddelki niso bili' ocenjeni, ker vodje oddelkov niso> predložili ocene kvalitete posameznih del.
V	marcu poteka zadnje kolo tekmo-
vanja po turnirskem načinu v čast desetletnice OF, končne rezultate bomo objavili v prihodnji številki1.	I. G.
USPELA GASILSKA VAJA
NAŠE GASILSKE EKIPE
S stalno "budnostjo in dobro organizirano gasilsko službo, ki: naj bo množična, lahko preprečimo mnogo nesreč, s čemer prihranimo državi velike izdatke. Mnogokrat nastanejo nesreče po podjetjih samo zaradi premajhne budnosti in premajhne zaščite posameznih mest v podjetju, največkrat pa zaradi malomarnosti zaposlenih ljudi.
Naša gasilska ekipa je bila ustanovljena že v stari Jugoslaviji, toda tedaj ni mogla razvijati svojega dela tako, kakor bi to bilo potrebno. Po osvoboditvi pa se je naša gasilska ekipa reorganizirala. Naši. delavci so sami spoznali, da morajo čuvati podjetje, ki je postalo njihova last.
Dne 25. februarja 1951 je naša gasilska ekipa Izvedita v okviru vaj enot PiAZ-a uspelo mokro gasilsko vajo. V litografiji je nastal »požar«, ker je nanjo padla sovražna zažigalna bomba. Naša gasilska ekipa je napeljala cev na streho 'notacije, od koder je prvi napadalec brizgal vodo na ostrešje gorečega Objekta. 'Požar je nastal okoli desete ure. Kmalu zatem, ko je zagorelo in je začela
naša gasilska ekipa že delati, nam je prišla na pomoč gasilska četa rajona Center. Na dvorišču našega podjetja je postavila raztezajmo lestev im prav tako brizgala vodo na požariišče, medtem ko je gasilska ekipa sosednjega podjetja »»Labod« s prho varovala ‘sosednje stavbe. Vodo smo črpali z motorko iz Ljubljanice, ker smo predpostavljali, da so vodovod sovražni avioni porušili. Celotno vajo smo izvedli po načinu trodelnega napada. Na požari šče smo pričeli brizgati vodo že v petih minutah, vaja pa je trajala trideset minut. Po uspešno končani vaji smo iizprali cevi ter jih obesili na določen prostor, da se osuše. Pospravili' smo ostalo gasilno orodje in zaključili vajo.
Vaja je kljub slabemu vremenu prav dobro uspela. Med vajo se je pokazalo, da je članstvo naše gasilske ekipe resnično požrtvovalno in da se v dovolim meri zaveda svoje dolžnosti, to je: oču-vati skupno iimovino, Videlo se je, da naše delavstvo bolj in bolj občuti pomen gasilske organizacije, zato v njem rado aktivno sodeluj e. Zaveda se, da s potrebnim strokovnim znanjem rešuje v primeru požara ljudsko i.movino, svoje pod-
jetje. Vsak član desetine je bil na svojem mestu ob pravem času in kos danim nalogam.
Tudi ljudsko gasilstvo vzgaja novega nesebičnega človeka, ki je vsak čas pripravljen braniti pred uničenjem dobrine posameznika in skupnosti. Redki so med nami, pač pa številni za našimi mejami, ki iz sovraštva do delovnega ljudstva streme za tem, da bi uničili naša podjetja ter tako odvzeli delovnim množicam pošteni zaslužek in preprečili našo lepšo bodočnost. Budnost našega gasilstva mora tem protiljudskim silam s svojim delom in s svojo požrtvovalnostjo prekrižati račune. Te svoje naloge se v celoti zavedajo člani gasilske ekipe »Ljudska pravica« skupno z vsem delavstvom našega ipodjetja.
Tovariši in tovarišice, posebno pa mladinci in mladinke, Ob tej priložnost i vas vabim, da tudi vi spoznate, kolikor še niste, pomen gasilstva in množično stopite v vrste naše ekipe. Mesto mladine ni samo v mladinski organizaciji ali pri fizkulturi, temveč tudi v našem ljudskem gasilstvu. Mladina bo tudi v gasilstvu morala zamenjati stare člane. Zato pa si je treba že danes pridobivati1 strokovno znanje, ki je potrebno za reševanje naše ljudske imovine.	VT
Predavatelj:	Tovariši in tovari. • -
Oprostite, nisem vedel, da imate v Ljudski pravici samo moške poslušalce...
Delavski svet je razpravljal
o zaključnem računu za 1.1950 in o temeljnem planu za I. 1951
Dne 8. marca 1931 je upravni odbor predložil delavskemu svetu v potrditev zaključili 'račun za It. 1950 in temeljni plan za 1951. To zasedanje, ki je bilo že peto. je bilo predvsem določeno za razpravo o teh dveh najvažnejših gospodarskih dejanjih. Poleg te razprave so bile na dnevnem redu samo nekatere tekoče raznoterosti.
Za poročevalca je upravni odbor določil: tov. Abetovo za finančno problematiko, tov. Čeča pa za tehnično.
Ko je ugotovil sklepčnost, je tov. Predsednik delavskega sveta Marjan Možina dal besedo tov. Abelovi, ki je najprej poročala o inventuri zalog surovin in drugega materiala. Komisija za inventuro je izdelala do vseli podrobnosti natančen spisek presežkov in primanjkljajev, ki pa so bili pri našem velikem prometu pravzaprav majhni, oziroma so presežki skorajda pokrili ugotovljene primanjkljaje. Ker je pri več vrstah naših materialov zelo -možen tinesek (kalo), oziroma so zelo možne napake pri štetju, je delavski svet Vzel poročilo o inventuri na znanje in io soglasno odobril. Istega mnenja je bil tudi upravni odbor na svoji bilančni seji, le zaradi primanjkljaja salmijaka in pe-nala za prepozno vrnjeno embalažo je ■obremenili našega bivšega skladiščnika za din 5235.—. Zaradi tega računa pa se je bivši skladiščnik s široko obrazloženim opravičilom pismeno obrnil na jdelavski svet, da mu to vsoto spregleda. To krajši razpravi je delavski svet na Predlog tov. Srakarja prošnji ugodil.
V drugem delu svojega poročila je tov. Abetova podala vso finančno problematiko in v poljudnih besedah prikazala vse bilančne uspehe za 1. 19150.
Naj nekatere v obvestilo celotnemu kolektivu na kratko navedemo.
Sklad vodstva bo letos precej večji, kolikor nam bo naše administrativno operativno vodstvo odobrilo zaključni ra-cun oziroma delitev dobička. V vsakem Primeru pa bomo morali ta sklad gospodarno n porabljata itn ga trošiti za Pravične nagrade ter za najpotrebnejše investicije v prid družbene ravni.
Enako je s skladom za samostojno upo-rabo. ki bo odobren želite, ko bo odobren ^ključni račun oziroma nadnačrtni dobiček. Za pravilno uporabo tega sklada bomo morali napraviti podroben načrt, ?ai so manjše racionalizacije, tehnične 'n tehnološke izboljšave ter boljši var-n°stnj in higienski ipogoji potrebni v Vseh oddelkih.
Ker smo lansko (leto precej zvečali Pbseg proizvodnje bo tudi sklad za ka-^re letos primeren. To pa je tudi nujno Potrebno, saj bo zaradi vedno večjih .?ahtev po kakovostnih izdelkih vzgoja adrov precejšnja naša naloga.^
S kulturnim skladom, ki znaša 2% od Splovljenega dobička, bo odslej razpokala sindikalna podružnica. Uporabljati Vzh smemo za gradnjo, ureditev in kult e^anie kulturno prosvetnih in fiz-r turnih objektov, za vzgojo kadrov, za “Zvoj kulturno prosvetnega dela in za .,ri!Se potrebe sindikalnih kulturno-umet-iskih, telovadnih in fizkultumih dru-in klubov Ljudske tehnike.
Računi obratnih sredstev so se lan-^ 0 leto zvišali za četrtino, kar vseka-«r veže preveč denarja. Predvsem so povečale zaloge surovin in materiala r negotova -proizvodnja, kar bo treba
zaradi nemotenega finančnega poslovanja vsekakor znižati.
Nato je tov. Ceč podal tehnično problematiko, v kateri je uvodoma prikazali izpolnitev plana po količini in po vrednosti ter uspeh v znižanju polne lastne cene. o čemer smo že pisali. Za uspeh se je predvsem zahvalil udarnikom in raci analizatorjem ter tudi naštel1 vsa njihova dela. V nadaljevanju je navedel težave, ki smo jih morali prebroditi, da smo svojo zmogljivost polno izrabili. Največ preglavic nam je delalo pomanjkanje raznega materiala, rezervnih delov, stari stroji, izrabljeni material, precej pa tudi nedisciplinirani- naročniki. Nato je tov. Ceč navedel uspehe v vseh planskih pokazateljih ter pohvalil delovno disciplino, saj smo skupne normirane izostanke znižali za 3%, obenem pa pripomnil, da je sodelovanje sindikalne podružnice uspešno pripomoglo k uspehom v proizvodnih
Po poročilih tov. Abelove in tov. Čeča se je razvila daljša razprava, ki je pokazala, da tov. delavski svetniki budno spremljajo gospodarsko življenje podjetja.
Tov. predsednik Možina je nato predlagal, da se izvoli komisija, ki bi podrobno preštudirala poročila in zaključni račun tiskarne, menze, ekonomije in počitniškega doma ter na prihodnjem zasedanju del. sveta podala svoje mnenje oziroma predlog za potrditev. Nato so bili v to komisijo soglasno izvoljeni tov. Možina Marjan, Vrhovnik Lado in Gašperlin Oto, ki so svojo nalogo prejšnji teden že izpolnili, o čemer bodo poročali na prihodnjem zasedanju.
Tov. Abetova je nato poročala o zaključnih računih menze, ekonomije in počitniškega doma.
Iz poročila smo raz videli, da ne moremo vzdrževati niti menze niti ekonomije, ker je izguba stalno naraščala. Upravni odbor je zaradi tega že prej predlagal delavskemu svetu, da menzo zapremo, ekonomijo pa odstopimo drugemu interesentu. Delavski svet je sicer predlog upravnega odbora sprejel, vendar se je razvila daljša kritična razprava o poslovanju in vzrokih viisoke izgube. Po razpravi je bil sprejet sklep, da naj že obstoječa komisija za likvidacijo menze izvede tudi predajo ekonomije ter izvede vse do končne likvidacije. Odobrene so bile tudi smernice za razprodajo in razdelitev premične imovine.
Počitniški dom v Lovra n u je tudi imel določeno zgubo. Po ustrezni uredbi je bil izročen »Gradskemu hotelskemu poduzeču« v Lovranu. ki pa ga je po novi uredbi zopet odstopilo našemu kolektivu. Izvedena anketa je pokazala premajhno zanimanje zanj. saj se ni prijavilo niti 30 članov, ki bi želeli preživeti svoj letni dopust v domu. Tako bo tudi usoda počitniškega doma v bližnji bodočnosti zapečatena.
Tov. Sintič Božo je nato podal predlog temeljnega plana za leto 1961, ki je za 23% večji kakor za leto 1950 in 7% večji, kot smo dosegli proizvodnje v letu 1950. Podrobno je prikazal skupno vrednostno zadolžitev, planirano vrednost posameznih skupin proizvodov ter primerjal vso strukturo letošnjega plana z lanskimi uspehi. Podrobno je nakazal tudi naloge za vsak posamezni izdetavni od-
Tov. FRANCE ŠTRUKELJ pol stoletja v grafični stroki
Dne 18. marca 1951. je preteklo petdeset let, odkar je naš tovariš France štrukelj vstopil kot črkostavsk; vajenec v tiskarno Kleinmayer-Bamberg v Ljubljani. Leto pozneje, ko se je izučil tiskarske »obrti«1, kakor so tedaj dejali, se je odločil, da odpotuje v svet, nabirat si znanja, da bi se tako dostojno uvrstil
med črne umetnike. Prepotoval je Avstrijo, Švico, Nemčijo, Dansko, Švedsko in Norveško, za dve leti pa se je ustavil v neki berlinski tiskarni. Leta 1908 se je vrnili v domovino in iznova stopil v Bam-bergovo tiskarno. Kasneje je v tem podjetju, vse do prve svetovne vojne, deloval kot strojni stavec. Ko je Ml po svetovni vojni demobiliziran, je bil imenovan za faktorja v »Učiteljski tiskarni«, leta 1922 pa za tehničnega ravnatelja, kar je ostal do leta 1947.
mea oKupacijo ie vodit tiskarno, kakor se je spodobilo naprednemu človeku ter bil vnet podpornik osvobodilnega gibanja. Zaradi njegovega poštenega delovanja ga je takoj po osvoboditvi Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS imenovalo za svojega delegata v Učiteljski tiskarni, pozneje pa za direktorja.
L februarja 1947 je bil premeščen v naše podjetje kot komercialni, vodja, predvsem pa mu je bilo zaupano sestavljanje računov. To svojo službo opravlja zaradi svoje široke strokovne izobrazbe vseskozi le v korist podjetja. Za vse njegovo delo v našem podjetju mu moramo priznati, da je človek, ki »gleda na hišo«. Naj mu bo to priznanje naša skromna zahvala.
.Jnu čestitamo k redkemu jubileju, mu kličemo: tov. Štrukelj, ostanite taka grča še dolga, dolga leta!
M. B.
delek. Te naloge je izrazil s planiranim izdelavnim količnikom, s številom izde-lavnih ur in s številom planiranih delavcev vseh treh skupin (kvalificirani, priučeni, nekvalificirani). Na koncu je poudaril, da so letošnje naloge vsekakor izvedljive, da pa bomo morali napeti vse sile, izboljšati organizacijo dela in povezavo med oddelki ter vzdrževati delovno disciplino na najvišji stopnji.
Posamezni, člani so zahtevali še podrobnejša pojasnila o načinu računa nalog tako finančno kot glede izdelavnega količnika in potrebnega kadra.
Ko je tov. Sintič raztolmačil posameznim razpravljavcem vse nejasnosti, je tov. predsednik Mpžina dal temeljni plan za 1. 1951 delavskemu svetu -v potrditev. Člani delavskega sveta so plan za I. 1951 nato soglasno sprejeli.	M. B.
ZBOLJŠAJMO ORGANIZACIJO ZBIRANJA PROSTOVOLJNEGA PRISPEVKA ZA PATRONAT
Ko smo prevzeli patronat nad Domom onemoglih na Poljanski cesti, smo se zavezali, da bomo svojim varovancem vsestransko pomagali. Zato se mi zdi potrebno, da naše članstvo kdaj pa kdaj izve, kako izpolnjujemo dano obljubo.
Naš sindikalni orkester je že večkrat obiskal Dom in priredil zabavne koncerte. Varovanci Doma so bili vselej zelo veseli in hvaležni za razvedrilo, ki so jim ga nudili naši godbeniki. Zgolj z duševnim razvedrilom pa še nismo izpolnili svoje dolžnosti.
odklonila svoj prispevek, če bo vsakomur znano, v kakšen namen gre zbrani denar. Doslej pa smo imeli primere, da je oddelek, kjer je zaposlenih po 60 ljudi, zbral komaj 25.— din na mesec. To pomeni, da je samo 5 tovarišev dalo po 5 dinarjev, drugih 55 pa mogoče sploh ni vedelo za nabiralno akcijo.
V našem listu bomo odslej vsak mesec priobčevali uspeh zbiranja, da bomo tako videli', katera grupa oziroma oddelek bo v tej akciji najboljši.
Za mesec marec je uspeh naslednji:
Ročna stavnica
Stroj. stav. in stereop.
Knjigotisk in rotacija
Litografija
Klišama
Knjigoveznica
Skladišče in delavnice
Pisarne
Bakrotisk
Uprava
Zaposle- nih	Skupni prispevek	tl £2
25	60	2.40
31	150	4.84
72	65	0.90
40	100	2.50
23	—	—.
59	25	0.42
23	50	2.17
35	130	3.71
26	45	2.81
48	95	1.98
Upam, da bo v prihodnje povprečni prispevek znatno večji.	Br.
SMUČARSKO PRVENSTVO GRAFIČARJEV
Podružnica je sicer organizirate zbiranje prostovoljnega prispevka, da bi tako svojim varovancem nudila tudi kak priboljšek. Ta akcija pa ne daje žeilje-nega uspeha. Preteklo leto smo namreč zbrali samo okoli din 10.000.—, kar pa vsekakor ne ustreza številčni moči našega kolektiva, saj znaša prispevek na člana povprečno komaj 2 din na mesec.
Ker sem prepričan, da bi z boljšo organizacijo zbiranja prispevka lahko ta znesek podvojili j, pa tudi potrojili, sem se odločil napisati te vrstice in predlagati, da bi poverjeniki sindikalnih grup vsak mesec kontrolirali, če se v njihovi grupi pobira ta prispevek in kakšen je uspeh. Predvsem pa bi morah grupni poverjeniki pojasniti vsem članom svoje grupe namen zbiranja prispevka za patronat.
Trdno upam, da tedaj ne bo v podjetju niti enega tovariša ali tovarišice, ki bi
IZ ZGODOVINE ŠAHA
(Najdalj e vanj e.)
Nadaljnje odločilne partije so potekale takole:
Beli: Capablanca	Črni: Aljehin
(21. partija, 26. oktobra 1927)
1. d4 d5, 2. c4 e6, 3. Sc3 Sf6, 4. Lg5 Sbd7, 5. e3 Lc7, 6. Sf3 0-0, 7. Tel a6, 8. a3 h6, 9. Lh4 dc, 10. Lc4: b5, 11. Le2 Lb7, 12. 0-0 c5, 13. dc Sc5:, 14. Sd4 Tac8, 15. b4 Scd7, 16. iLg3 Sb6, 17. Db3
Slišali smo . „.
,.. da mnogi niso mogli na občni zbor zaradi tega, ker je bil ob nepravem času. Pustna nedelja naj bi bila kriva izostanka. Udeležba pri »nadaljevanju« občnega zbora je bila prav tako slaba, kakor da bi se nadaljevala tudi — pustna nedelja.
... da je bila pri mnogih res kriva pustna nedelja, tako da niso prišli niti na »oba« občna zbora, niti niso mogli priti v službo.
... da je naš tovorni avto bil nov le na prvi vožnji v tiskarno, v tiskarni pa je bil takoj star. Če bi ga redno čistili, pa bi bil še precej časa nov.
... da je naš hladilnik le prestal kazen. V klišarni ni hotel hladiti in zato se je moral vso zimo pokoriti na dvorišču menze. Kljub temu, da se ne sveti več kot takrat, ko ni hotel hladiti, zdaj tako dobro hladi menzo za zadnje dni, da bo zanesljivo zmrznila.
... da je ob zaključku menze bilo nekaj tovarišev in tovarišic našega kolektiva žalostnih, nekaj pa prav veselih.
Držaivno prvenstvo graničarjev v smučanju za leto 1951, ki bi moralo biti po razpisu zagrebškega Grafiča r j a na Slemenu, je bilo zaradi Štebih sinež-niih razmer prestavljeno v Kranjsko goro. Ljudska pravica — lanskoletni državni prvak — se je leitos tekmovanja udeležila s 15 člansko ekipo. Na1 tem mestu se moramo zahvaliti Upravnemu odboru podjetja,, ki je z razumevanjem odobril podporo 10.000 din in talko omogočil udeležbo na tekmovanju.
Vodstvo tekmovanja, je bilo, poverjeno Graničarju iz Zagreba, ki je' s pomočjo državnih reprezentantov t-ra-siral tehnično dobre proige. Slovenija je nastopila ;z d verne ekipama i,n sicer Slovenija I. (Ljubljana) in Slovenija II. (Celje). Ljubljanska ekipa si je priborila naslednja mesta:
Sfd5!, 18. Lf3 Tc4, 19. Se4 Dc8. 20. Tc4 Sc4:, 21. Tel Da8!, 22. Sc3 Tc8, 23. Sd5: Ld5:, 24. Ld5: Dd5: 25. a4 Lf6, 26. Sf3 Lb2!, 27. Tel Td8, 28. ab ab 29. h3 e5, 30. Tbl e4!, 31. Sdl Ldl:, Tdl Se3: beli se uda.
Beli: Capablanca	Črni: Aljehin
(29. partija, 15. in 17. novembra 1927)
1. d4 d5, 2. c4 e6, 3. Sc3 Sf6, 4. Lg5 Sbd7, 5. e3 c6, 6. Sf3 Da5, 7. Sd2 Lb4, 8. Dc2 dc, 9. Lf6: Sf6:, 10. Sc4: Dc7, U.a3 Le7, 12. g3 0-0, 13. Lg2 Ld7, 14. b4 b6, 15. 0-0 a5?, 16. Se5! ab, 17. ab Tal, 18. Tal: TcS, 19. Sd7: Dd7:, 20. Sa4 Dd8, 21. Db3, 22. b5 cb, 23. Db5! TcS, 24. Tel Ta5, 25. Dc6 La3, 26. Tbl Lf8, 27. Ld5: Td5:, 28. Sb6: Td6, 29. Db7 h5, 30. Sc4 Td7, 31. De4 Tc7, 32. Se5 Dc8, 33. Kg2 Ld6, 34. Tal Tb7, 35. Sd3 g6, 36. Ta6 Lf8, 37. Tc6 Tc7. 38. Tc7:? Dc7:, 39. Se5 Lg7, 40. Da8+ Kh7, 41. Sf3 Lf6, 42.	Da6	Kg7, 43. Dd3 Db7, 44. e4	Dc6,
45.	h3	Dc7, 46. d5 ed,	47. ed	Dc3,
48.	D'c3:	Lc3:, 49. Kil Kf6,	50. Ke2	Lb4,
51.	Sd4	Lc5, 52. Sc6 Kf5,	53. Kf3	Kf6,
54.	g4?	hg, 55. hg Kg5?,	56. Se5!	Ld4,
57. Sf7+ Kf6, 58. Sd8 Lb6, 59. Sc6 Lc5, 60. Kf4! Lf2, 61. g5+ Kf7, 62. Sc5+ Ke7, 63. Sg6:+ Kd6, 64. Ke4 Lg3, 66. Sf4 Ke7. 66. Ke5 Lel, 67. d6+ Kd7, 68. g6 Lb4, 69. Kd5 Ke8, 70. d7+-in črni se uda.
Mladinski turnir našega kolektiva se
je tik pred zaključkom ustavil. Udeležila se ga ,je 1,2 igralcev. V vodstvu je Arne Goslar, ki še ni nobene partije izgubil. Drugi je Rasto Popovič s samo enim porazom. Želeti bi bilo, da tistih nekaj preostalih partij odigrajo in tako turnir v v redu zaključijo.	Lado Hren.
Slalom — mladinci: 5. Jerneje Fra;nc. 5- Rejc Peter, 7. Doforiilovič Marjam. — Tekmovalcev 14. Točke: Slovenija I. 28. Slovenija II. 35, Hrvatska 8.
Slalom — člani: 2. Vidmar Mato-5. Korošec Antoni, 5. Suhar Jože. 7. Aljančič Stane, 8. Kregar Jakob, 16. Žerovnik Millain. — Tekmovalk e v 18. Točike: Slovenija I. 47, Slovenija II. 31. Hrvatska 16, Malkedhnlija 19.
Smuk — mladinci: 3. Jerneje Franc. 4. Žebelj Janko, 8. Rejc (Peter, 12. Brod Miloš, 15. Dob rili o v ič Marjam. — Tekmovalcev 13. Točke: Slovenija I. 27.. Slovenija II. 30, Hrvatska 24.
Smuk — člani: 1. Korošec Anton. 2. Suihialr Jože, 3. Vidmar Maito, 6. Aljančič Stane, 7. Kregar Jakob, 15. Žerovnik Milan. — Tekmovalke v 16. Točke: Slovenija I. 45, Slovenija II. 27, Hrvatska 28, Makedonija 4.
Tek — mladinci: 1. Jerneje Franc. 2. Fiker Sašo. Tekmovalcev 10. Točke: Slovenija I. 19, Slovenija II. 16, Hrvatska 17.
Tek — člani: 3. Vidmar Maito, 7_.-Babnik Marjam. — Tekmovalcev 10. Idčke: Slovenija I. 12, Slovenija II. 14, Hrvatska 26, Makedonija 1.
Tek — ženske:	7. Meglič Marica.
9. Gerkman Milena, 10. Šmitek Dragica-Tekmovalllk 10. Točke: Slovenija, I. Slovenija H. 17, Hirvatskia, 26.
Skupaj točk: Slovenija T. 185. Sto' venij-a II. 171, Hrvatska 165, Makedonija 24.
Pokali za leto 1951 je osvojila Slovenija IT. (Celje), ker je bite Slovenija I. (Ljubljana) v teku diskvalificirana.	.	,
. Na koncu še miekaij pripomb. Tek' movanje bi morialto prikazati stopnjo zimskega športa med grafičnim deda'" stvom, v kateri naj se izraža skrP sindikalne podružnice iin prve:nisitvei’lT matičnega društva za fiizlkultuirno vzgojo članstva. Priznati pa moramo. ** glede tega lij ubil jamski Graifičair ni_ ir poilnil pričakovanj športnikov. Smuča1' sika sekcija ljubljanskega Grafi čar J* životari, ker so se dobri smučarji v® činoma porazgubili po druigiih društvi *•
Ker je smučanje najbolj zdr®^ šport prav za grafično delavstvo, J . nujno, da se ta sekcija požiivi ^ postane množična. Po mnenju mino? bi bila najboljša rešitev, da se srn ^ carska sekcija osamosvoji ter ustan0 v okvdiru Graifioarja laistem klub lastnim orgamiizaci 'j siki im in finanen poslovanjem. Če bi talko uspelo .n'a'rS(, mesti,tj zaimiuijeino in pritegniti ^ smuča rije k sodelovanju, upamo, da drugo leto, ima Sar planini lahko uspe no posegli v borbo za prehodni po.
-H_a b_h"
ŠAH